Uhuja delj iMMd glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote Ursšalikl U uprs»«Ukl pro •Url i H87 8. Lavadal« »». Offtos t pabUoatloa: MfiT 80. Uwodal« avs. Tslspšoasi LawndeU mu. LETO—YEARX1V. j.$«.00. ^'^^iaSt^rgja^oS^VM^r^r Chiog«. lU., pond.lj.k, IA. narmnbn (Not. 14) 1M1. '"'"ftl^,**8' STEV.—NUMBERMS. n—H (tU. 14») ,.IWM fc, A, Art »I O.HUr Z «>W. «II|»|>»M OWU» W CM—% ■ »■ »r mE tU Hnlli.1, A. «. fcHmi, hiHMN. d«»»l ■ ■..[! »m II .^IM.I iji «'T ■ ■j-^^pppr^—MM—■ 1 1 ■ ■ ■ 11 11 ' ■ * ■ * __A«c«pta»— It »Mu al »pnfal piitm f«C Z ZAHTEVAMI. kaj naj 8s »odi iz teh EA9TEV? Ako ne ko ved tolerance, do. •e rodi Waahington, D. 0. (Federated Preaa. Laurence Todd). — Zelo se morajo spremeniti srca vladajočih finančnik in političnih sil Britanije, Japoneke in Združenih držav, da ae podaljšata veajetnna Kgovoraoet in vljudnoat, ki je bila opaziti v pripravah sa konferenco predsednika Hardings. Vsaka delegacija je prižla sem oborožena sa boj zaredi razdelitve plena avetovne vojne. Vsak čl vek med njimi ve, de ni pred konferenco kot glavno vprafianje Daljni vztok, ampak je veraaill-ska pogodba in vrata požaatnih ulov, ki jih je prineela v avet, raz-jeden od vojne. Te 4elegacije ho prižle, da pomole predsedniku Hardingu versaillsko pogodbo pred obras, kot ultimat vlsdi Združenih držav, de jo sprejme ali da noai posledice. Britanija prihaja prepozno z generali, admirali in torijskimi političarji, da pove, da se morajo ohraniti Britaniji njene zahteve kolikor največ morejo z ozirom na bivže nemžke posesti in njena bivia suvereniteta v Kitaju, Turčiji in Egiptu. In če Združene države ndČejo podpisati, da ostane v položaju izkoriščevalca cenenega dela in oenenih sirovin po vsih kotih zemeijsks oble, tedsj mors zopet obnoviti svojo el^enco s Je Japonska prihaje S stotinami hiznižkih pospeževalcev, političar-jev, čaanikarjev, vojaških in mornarskih uniform, da pove, kar hoče imeti sa svojo ijarodno varnost. Njena varnost se,tolmači, da je v avobodnem izkorižčanju cenega dela in eenenih eirovin v Kitaju, in da ee ji dovoli uspešno kontrolo v Kitaju ne glede na legalne človežke pravice kitajakega ljudstva. Japonska amatre poleg tega pod jarmi jen ja Kita je, da i-ma privilegij anektirati in izkoriščati najboljže dele Sibirije in Mandžurije. Če ae Združene države ne strinjajo a tem, tedaj ae bodo japonaki imperijaliati držali, hritake alijance in nadaljevali z delom po teoriji, da je versaill-nka pogodba zakon za vae narode. Francija ima tukaj avoje lične uniforme, toda ona je sila druge vrste. Njena velika armada je r.grajena na goepodarakem blufu, na kar se lahko opozori vsak tre-notek. Demobilizacija njene armade ae odloči po treh velesilah, kadar ae njih finančne skupine Hporazumijo med aabo. Ko je prihajala ura perede, je francosks delegacija že glaano govorila o potrebi zavarovenje proti nemškemu napadu. Kakor Britanija in Japonaka, tako je tudi ona za ventaillsko pogodbo. Med obiskovalci je precej veselja, ker eo goetje Amerižke hiše. Predsednik Harding in njegovi delegatje ne morejo nabasati hvoje kovčege in odjadrati, kakor bi lahko storil Wilson, ko se je naveličal diptematičnih zvijač Parizu. Ooetoljobnoat v zadregi postane lahk* revno tako mote ča kot občuten dolžnooti napram kateremu gostu. Francoeki diplomaciji ni delala veet nobenih očitkov v Parizu, in lahko ae pričakuje, de nobeden sedenjih obiakovalcev ne bo hotel izročiti veraaillakega plena ker ae vrši diekuzija v deželi, * kateri ao bile veraeillakc določbe odklonjene. De ee ameriški delegatje ložje bojujejo za boljže raz mere izkorižčanih ljudatev v Azi ji in da ee ovržejo drugi veraaill skl zločini, s*>rsjo pokliesti ni pomoč smeriško mnenje do sad nje pike. Kitajci gledajo na to konferen co z različnimi čuti, z upanjem in "hupanjem. Skoraj ee ne t rajo ss delegste, opazovalci davica se Siri. — svarilo zdeav8tvene0a komi-barja. Chicago* I1L — Zdravstveni komisar lloborteon opozarja stariše na razžirjajočo se epidemijo med otroci davico (difterijo). V aep-tembru je bilo v €hieagu 544 slučajev te ^bolezni, v oktobru pa 1136 slučajev; v septembru je umrlo 32 otrok, v oktobru pa 77. Bobertson poziva starše, da njihova dolžnost je, da takoj ob prvem pojavu bolezni pokličejo zdravnike, kajti bolezen je ftevarna, ako se zanemari. 190.000 ni mesec zl e Illinoiiki rudarji sklenili, da bodo podpirali svoje brate v Kanaasu do konea vojns. lewib pa odgovarja: SO demagogi"; TO v oddanih glasovih za delavske stranke. Županom je .bil izvoljen prejšnji župan John F. Hylan, njegova večina znaia skoraj pol miljo-na glasov. Hylan je demokrat ia nekateri vidijo v tej zmagi, da je odzvonilo republikancem v državi Nov York. Nekateri grodo celo tako daleč, da pravijo, da je to zmago demokratov pospešila taktika guvernerja H. Millorja, ki je republikanec. Hylan sam ae zavede zmage ia je takoj po ayoji izvolitvi podel nekakžno izjavo na tiak, v kate-ri opominja velike dnevnike, naj poročajo resnico in naj jo nikar ne zavijajo. • v Tiati, ki trezno eo- zmft(faj0 deinokratje ali republi Peoria, 111. — Letna konvencija okrožne organizacije v lllinoiau je v petek sprejela rezolucijo, ki določa, da illinoiski rudarji prispevajo mesečno $90,000 za podporo stavkujočih rudarjev v Kan-sasu, ki se ne vrnejo na delo toliko časa, dokler bo predsednik njihove organizacije Alexander Hq-vat v zaporu. Omenjena podpora se bo plačevala iz sklada izrednega aaesmenta, ki bo znašal dolar mesečno na člana. Rezolucija tudi določa, da podpora $90,000 na mesec za kansa- volitve pa pokaeujejo, da je masa se daleč od teoa, da jb politično zrela. ~ ~ 1 Uspehi in neuspehi sacialiitičnik kandidatov. New Vork, N. Y. — Privatni bizniftki interesi so imeli v volilni kampanji samo dve atranki, kajti zavedajo se, da so njih interesi dobro zavarovani, pa če zmagajo republikanci ali demokratje. Delavci niso tako aolidarni, kejti počepi jeni eo bili v štiri etra«jkc. v ggVERNI DAKOTI JB VZB-Posledice njih cepljenja se vidijo jf^jvEČ TUJEZBMOEV DE- ! IZ0E0N0 POOUlSNI STATISTIKA. ti induatrijalnemu sodiSču v Kan-aesu. Washington, D. C. — John L. Lewis, ki se nahaja tukaj kot član svetovalnega osobja amerižke delegacije na konferenci za omejitev razoroženja, je rekel, ko je bil informiran o sklepu illinoiskih rudarjev: "Rudarji na konvenciji v Peoriji, ki so zaključili, da bodo finančno podpirali neavtorizirano stavko rudarjev v Kansasu, ao bili zapeljani od par žirokoustnih demagogov.'* DRUftTVO RU8KBOA RDEČB-OA KRIŽA JB ODPRLO SVOJ OLAVNI STAN. New York, N. Y, - Društvo ruskega rdečega križa je odprlo svoj glavni stan na it. 110 Zapadni žtirideseti cesti.' Pričelo je intenzivno kampanjo za živila in zdravila, da jih pošlje v Rusijo. To je edina organizaeija Rdečega križa, ki zastopa Rusijo. Njeni delegatje so se udeležili medne rodne konvencije Rdečega križa v Ženevi na Švicarskem. Vodja te postaje v Ameriki je dr. T. H. I)ubrowsky. spora njih lastnega narodnega te leaa. "Kaj naj pričakujemo," je vzkliknil neki Kitajec, kateremu se je poznalo, da je izžolan, kaza-joč na državni department, ki je zagrozil, da umakne priznanje pekingikc vlade, če ae ne plače zapadli dolg $5,500,000 Morgano-vi banki v Chicagu. "Morganovi intereei ao pobrali za eno pesmico kopo obveznic, ledenih v Nemčiji na kitajski kredit. Kitaj je že zdsvnej črtal U dolg kot posledico vojne z Nemčijo. Zdsj Morgani izvejsjo pri tisk s pomočjo konzorcija, v katerem je zapopadena grožnja, da •e umakne priznanje vlade. Ko je bila stvar pojaanjena, ae je sde la tako absurdna, ds smo prejeli zanikanje o izrečeni grož-so zgrsjene javno nji. In take atvari na zunanji potttSti proti Kitaju Ali Se čudite, da moderni Kitaje pričenjajo sovražiti tujezemce Ali se čudite, da smo skeptični da ae kaj dobrega rodi na tej kon ferenei f fe bomo mi oplenjeni, m ^ I prav nobene rszlike zs nas, če so .Jrepsrji belopolt sli ae." I 33: pm vojaki p ali" v was8i!fat0n v prid pouflferim jetnikov. Waaliington, D. C. — Petdeset dosluženih vojakov je doepelo na n premirja v Waahington s na-enom, de oaebno prodlože predniku Hardingu peticijo ss o-svpboditev političnih jotnikov. ivši vojski so prišli is Chiesga in izmaknili so vožnjo na tovornih viških. anoleska nadvlada ii «ji se vrhovni sodnik zahteva, da rbfbrbndum odlo-0a o bodool vojni, kanci, ker oboji podpirajo privatne biznižke intereae, čeprav ee najde včaai med njimi bela vrana, ki zagovarja delavake pravice. ■ i Ako bi bila ljudska maaa pfb-itično zrela in ae zavedele, kaj povzroča gospodarako krizo in zakaj so miljoni delajoči brez dela in zakaj ao nearečnl brezpo-aclni delavci aretirani in gnani pred eodnika kot potepuhi, če jih policija zaloti ponoči spati v javnem parku, bi bil izvoljen županom socijalist Jaoob Pankcn, ki je kot sodnik dokazal, de je vreden delavskega zaupanja Pan ken je pa letoa prejel manj gla sov, kot Morris Hillqult v letu 1917. Panken je prejel «5,000 glaaov, Ilillquitt pa 142,178. In tudi to se da raztoligečltl. V letu 1917 je bils vojns in mnogi ao mislili, če bo izvoljen aociali-stični župan, da jim ne bo treba vojno. To pokazuje ravno tp-ko, kako malo je še zreloati med maso. Občinskim svetovaloem je bil zvoljen socialist Alesender *raunstein. Kandidiral je v devet in dvajsetem leg(slaturmW distriktu. Občinska svetovalca Algernon l*e in Kdward F. Cee-sidy, ki sta bila izvoljena pred 22 meaeci, a sta bila priznana ob-finskim svetovalcem tik pred vo-itvsmi, sta propadla. Največ glasov izmed socialističnih kandidatov je prejel v me stu New Vork u James Onesl, ki je kandidiral za predaednika ob-Činakega svete. Zanj je bilo oddanih 100.915 glaaov. Socialiata Waitz in Loiiia P. (Joldberg sta bila izvoljena kot poslanca v državno leglsleturo, čeprav sta se as nssprotns ksn didata združili obe stranki — re publikanska in -demokratična. Iz Bridgeporte* N. V., prihaja glaa, da je socialistični župan«ki kandidat prejel bliso dva tieoč glaaov. Pri zadnjih volitvah v Bridgeportu jc bilo za eoelalietič-negs županekega ksndidata A. S O Briens oddanih samo 460 gla aav. če kdo sodi, de ee je po«no žila politična zrelost ljudstva i Bridgeportu, sodi napačno. V Bridgeportu je brezposelnost Vs- li|fs, pri zadnjih volitvah je pa primanjkovalo delavcev. Ta fakt pove vae. ^judatvo bo iloživdo preeej Najmanj pa v Ariaoni, kjer vlada Wa>hlngton, d. 0. — fttevni biro je isdsl poročilo, ki je dober nauk za vso one, ki ao trudijo po-američaniti tujesemce. Poročilo ppkasuje, ds je tri in sodemdeeet odstotkov tujezemeev, ki prebive-je v Severni'Dakotl, so poemeri-čanilo. To se pravi, da je toliko odstotkov tujesemcev vzelo druge držsvljsnske papirje. Taks u-godne slike ps ne podaja drfeva Arizona, v kateri imsjo prvo be-sčdo bakreni baroni, ki ao s svojo železno peetjo razbili strokovne organizacije. V tej drževfje komaj 14J odstotkov tujesemoev vselo druge državljanske papirje. Poročilo se nanaša na ljutfsko žtetje 1. jsnusrjs 1920. "Vseh ljudi v Združenih Ma. vali, rojenih v tujesematvu, je 13,920,692, kao pomeni, da ao ae od lete 1910 pomnožili ss tri odstotke. Od teb ljudi se je nstu-raliziralo 46.6 odstotkov, 8.§ odstotkov je vzelo prve pspirje, 88.8 odstotkov je ps fte prsvih tuje-zemcevf od 5,8 odstotkov pe ni bilo mogoče dogneti, kej so. Osem držav ~ Meine, Conneoti-cut, West Virginija, Floride, Louisiana, Tezas, New Mezioo in Arizona — pokazujejo, da je manj kot štirideeet odstotkov o-seb naturaliziranih, ki ao ae rodile v tujezematvu. Podjetniki v teh deželah naetopajo s vsemi svojimi močmi proti atrokovni in politični organizaciji delavcev. Poročilo Žtevnega biroja pokesuje ,ke- Civilni in trgovski bojkot, izgredi, stavba in lokalne revolte po ' vsej Indiji. CILJ REVOLUOUONARJEV JB NEODVISNA FBDBRATTV-NA RBPUBLIKA. Medree, Indije, U. nov. — Ka-dsr pride veleški priuo (engleški prestolonaslednik t v Indijo, če sploh pride, ga aprejme ljuts kampanja civilne nepokorščine in izgredov. Briteke oblesti v Indiji ao v velikih škripeih aaradl prln* čevege obiskat rade bi mu poka* ssls, da je vse v redu ,s to bo nemogoče. Indije je denes velikanski kotel, v katerem neuamiljeno kipi kakor ni še nikdar kipelo v kaki asijaki dršavi. M. K. t Ih and i, voditelj nenaail-ne revolueije, > dodobra uepel a avojo agitacijo se bojkot oivilnih oblaati in briteke ter jeponake trgovine. Njegove orgeniaaoija Šteje miljone pristašev, ki nočejo plačevati davkov, nočejo pošiljati otrok v javne šole In se ns sms-ni jo sa sodišča niti zs volitve. Daljs velja Ohandijevo pravilo, da nobsn član orgenisaeijs ns sme nositi oMsks, ki ni indljskege is-dslka in materijala. To je nejvečji udarec aa angleške trgovee, medtem ko rasts domača, industrija sa isdelovenje oblek. Vsak dan es vrše Isgredi v tem ali onem meetu. Kulijl ne poljih etavktjo ki Jop Passaic, N. J. — Hodnik J. F. Mintern (član vrhovnega sodišče v Ne\v Jerscyu, je ilejal v svojem govoru na dan premirja, de ae mora izpremoniti zvezne uateva in odvaeti kongresu moč napovedi vojne, isvzemši v sulčaju invaaije, ter podeliti to moč edino ljutlatvu, ki naj s splošnim glasovanjem odloča o vojni. "Molitev no Im> odpravila vojne,11 jc jekel aodnlk. "Ljudje molijo že tiaoč lat, toda vojno so vedno večjo in krutejšo." hughesbs «ifif~if povzbocil________ Strmeli so, da ee kdo npa povedati določno, hgj misli. Washington, D. 0. —■ Diplo-metje stare šole so ker sijeli, ko prišel dršsvni tajnik Hughss odprto z sahtovo, da se opusti grednjs težkih oklopnjel, ki bi stale okoli poldrugo miljerdo do-arjev. Diplomat je niso toliko strmsll uradi sahteve same, smpek redi tege, ker jo bilo to odprto pove-deno in povedano preje, prodno so pričeli se msgovsrjati, keko se resdele interesi ne Deljnem vsto* ku. Ze evropejeke diplome te sta- bilo te popomoma nekaj medtem ko ao v stavks atrecljo v mestih, kot so Bombaj* ftlrisml stenami, tsko de je jev. ko neksteri gobesdsjo o "smeri-čsnstvu" pa aemi no vedo, kej prevO američenatvo pomeni, ker je'mnogo teh ljudi v službi tistih podjetnikov, ki nsjbol/ divjsjo !>roti delsvski strokovni orgsni zeeijl. Stavka v Rimu jo končana. Him, 12. nov. — (Jenerelne atev-ka v Rimu Je bile včerej končana V izgredih, ki so trajeli zadnje tri dni, je bilo pet oseb — štirje ko-munisti in en fešiat — ubitih in okrog ato komunistov in 20 fašistov ranjenih. > Kari in Žita se bližata otoku. London, 12. nov,—Bivši evstrij ski eeaer Ksrl in njegovs burbon ske žens Zits bi se bils rsds is-k res Is v Carigradu, ko je angle Ika krilsrks "CerdUf", ne keUri potujete, priplule v esrigrsdsko pristsnišče, toda poveljnik je dobil ukaz, de ae Ae sme križarke nikjer ustaviti, temveč mors plut naršvnoat v Funehsl na otoku Madeiro kemor doape vse k čss. ' Chiesgo in okolles: Torek ob lsčno, sneg. Zmerni menjajoči ae vetrovi. Najvišja temperature zadnjih 24 ur najnižja 2« Holnee iside « 39, zaide 4 M. bridkih izkušenj, predno bo pri čelo reano študirati politične goepodarsk* vprašanje. Dokler pe Ijadstvo ne prične s takimi nimi študijami, ai pričakovati velikih ; delevake demon- velike, ^ipiomafi^o.H,, dtplometfktftf' Calkuts itd., so na dnsvnsm redu Oblasti smatršjo stsvkujoče indu-strljalne dolsvee in kmeteke kull-nsjiiolj neveren element. )elavei so dobro organisirsnl ks-kor niso bili še nikder v Indiji i njihove industrijelne unije so dosegle Itevilo pet miljonov členov. Ietočesno imajo angleške oblesti polne roks dela s upornimi Moplahi na'jugu Indije. Moplshi so mohamedsnei in njihovs revol ta je obsežna. Obleeti delujejo ns vse nečlne, de preprečijo sveso med prebiveloi mohemedatuike in imdietične vere ter jih nahujekajo drugega proti drugemu kekor so to deleli Angleži v prošlosti. Nsw York, N. Y. — (Psdsrstsd 'rese.) — "Prijstelji svobode ss ndijo" — organieaelje v Zdroženih državah, ketere namen je, po megati I nd i Jak lm revol ueijonar jem do zmege in pezitl, da ae nc tržijo pravice esils v Ameriki zs polit itn« begunec is Indije — ao >revker izvolili novega prndaed nike Philipe Freneiaa. Pri banketu zadnji teden, keterega ae je u-deležilo stotine Američanov, ki podpirajo revolueijonarno giba nje v Indiji, je Krenela dejal < avojem govoru ,da evropski diplo metje, ki ae zdaj nahajajo t Waahingtonu, niso prišli v Amo-riko zmanjševat mornaric In armad .marveč ssto, ds oberejo šepe stricu Hemu. "Indije se je dvignils zs svojj^ svobodo," je rekel Frsnela. "Nje ne ljudatve eo v boju ne eevero in jugu In pričekujejo morelne in meterijelne pomoči igl ameriškega ljudetva — Zdej, ko je Freoc|J{ dosegla ovoje, M\go čaae negova no maščevanje, ko je Anglije uni čiJs svojegs pomorskega in trtfov akega tekmeca v Nemčiji, ko Evropi še slabo prihaje vsled smredu po hrvi, ko eo eveUfvn vojnodajalel poetall svetovni gro bokopi, ko jo emrtna koaa ovita s trupli revnih in neumnih ljudi, es puste goniti v klavnico, zdaj ko so škrinje bogstinov In Izkoriščevalcev zvrhsne s slstom, ki so gs nekoveli v strešni kovniei vojne — zdej ee v imenu ČloveČsnatva aerimo ns Indijo in dsjmo ji, ksr kače In potrebuje, da vrle a sebe jarem AngliK keterega amo se m otresli še devne. Dejmo ji pomoč aovefce, kejti Slelo ae jim je to e vadi b| so morelo to povsdeti med nost Izključen«, in jsvnost izve žele saključke, ko so isvržcnl. Ameriški nsčrt jo tslei 1, Združene držsve, veliks liri* tenije in Japonska ae aporasuml-jo ns deaetletni praznik, r gradnji bojnih ledij, V tem čeau ae ne grade bojno ladlje. Nedograjene težko oklop-njače gredo takoj meti staro Šaro, ravno tako tudi določeno stare ladjo. 3, Ves gradit veni program, ki je aktualen ali projektiran, se opuati takoj. 4, Vojna sila treh narodov so obdrži ns enski stopinji moči Združenih držsv In Velike lirlta-s nije, Japonska mornarica pa tvo- tri petino tonsže ene sli droge sile. 5, Težke oklopnječe tvorijo enoto pri merjenju mornsriške sile, kateri se proporeljelno dovolijo pomožni križarji. (i. Velikoat težkih oklopnječ ee omeji ua 35,000 ton, med tem ko zdaj največje oklopnječe odrinejo po 46,000 ton vode, Tone-ža teh ladij se omeji zs vsako ailo, to je Združene države in Veliko Britanijo na 500,00g ton, za Japonsko ps ns 300,000 ton, Pomožni križsrji in razruševel-ci, katerih podladijc je že postav-Ijeno, ae dograde, Toda niakai-mala znaža za Združene drževe lit Veliko Britanijo po 450,000 ton, za Japonsko pa .100,000 ton. M, Kavno take določbe veljajo za potopi Ječe. Mekalmala aa Zdrfcžene države in Veliko Brita-ni jo jo po 90,000, zs Japonako pa 54,000 ton. 9. Totiaža prevažalnih letal ziui* Aa ze prvi dve sili po HO,000 ton, ze Ja|mnako pa 4M,000 ton. . 10. Nadome«te ae lahko aamo oklopnječe, ki so stare po dvajeet let, po eedemnajat let stari kri- (Delje na 3. etrenl). de doeeže svoj eilj: necnlvisno feU Amu«, Ckicago, IHi«oU. H THE ENUGHTENMENTH Onmm •! tk« S|»e—le Metle—I S—eSt Sfiete. M AdvertUng reteeopagreem !ru3£av&nssn553 entjl i Dmfm v eldepej« a. pr. (Oet. 11-21) peU« ™te«e « ponni Ai j« « um d»evew preide ur^aiu. Ponovit« CIIRO, JlMfM MMlUfi IUt. je prave* 2ELEZN1ZKO VPRAŠANJE SE NI RESENC^ Vrhovni svet lamine ekonomije v M*. Železniško vprašanje ni re&eno, ampak je le odloženo. Kdor je pazno opazoval položaj, je l«hko prišel do zaključka, da bi bila železničarska stavka ob tem času zelo neprijetna reč za administracijo. To, kar se je zdaj zgodilo, je le nekakšno premirje, obenem so pa dogodki pred tem premirjem pokazali jasno kot beli dan, da železniški . magnatje ne bodo odnehali od boja. Zanje velja samo dvoje: ali zmagajo ali so pa poraženi tako temeljito, da ne ne drznejo zlepa izzivati železničarjev. So pa še druga znamenja, ki govore, 4a so imeli delavski nasprotniki v načrtu, da izzovejo z železničarji vred tudi rudarje. Mislili so namreč, če pride do želez-ničarske stavke, se lahko prelomi pogodba z rudarji in če rudarji zastavkajo, ko počiva obrat na železnicah, lahko stavkajo, dokler so pri volji ostati doma. Zima je pred durmi, in taka igra je preveč pevarna, kajti zgodi se lahko, da ne pojde vse tako po programu, ki so ga izdelali nasprotniki delavstva. Dogodi se lahko, da se rudarji ne dajo pognati v stavko, dokler stavkajo železničarji, ampak odlože krampe in lopate šele tedaj, ko prično zopet voziti vlaki. Taka taktika od strani rudarjev bi pa popolnoma prekrižala načrte delavskih nasprotnikov. ' Spomladi poteče pogodba z rudarsko organizacijo Provokacije za rudarje so pa že tukaj. Prepoved sodnika Anderaofca govori o tem prepričevalno in odločno. Te provokacije so pa predprivrave še za večja izzivanja, ki pridejo, kolikor bolj se bo bližal čas, ko poteče pogodba med premogovniškimi podjetniki in rudarsko organi zacijo. Vštric s temi provokacijami bodo hodila izzivanja železniških uslužbencev. Ko bodo železniški magnatje smatrali čas za novo provokacijo ugodnim, pridejo na dan z novo zahtevo za znižanje mezde. Podjetniki, organizirani v trgovskih zbornicah in drugih podjetniških organizacijah, hočejo za vsako ceno znižati «mezde železničarjev 4n rudarjev. Ako se jim ta namen posreči, tedaj smatrajo za igračo," da drugim delavcem potisnejo mezde nizdol. In to je popolnoma logično. Podjetniški interesi niso bili še'nikdar enaki interesom delavcev. Podjetniki žele in zahtevajo znižanje delavske mezde in podaljlanje delavnika, da pomnože svoje profite. Delavci žele povišati svoje mezde in skrajšati delovni čas, kar znižuje podjetniške profite. Torej je neumno govoriti, da so podjetniški in delavski interesi enaki. Ako se železničarji in rudarji zavedajo tega dejstva, tedaj tudi spoznavajo, da se morajo pripraviti za nove provokacije od strani podjetnikov, ki prav zanesljivo ne izostanejo. Pripraviti se pa morajo tako, da ne pridejo poraženi iz konflikta, kateremu se ne morejo izogniti. Železniško vprašanje ni rešeno, ampak podjetniki so ga le odložili, da se bolje pripravijo za rešitev železniške-KS in rudarskega vprašanja obenem. . Je že^res, če podjetniki zmagajo v tem boju, ko pride do resnega uvaževanja moči na obeh straneh, da ae iz poraženih organizacij osnujejo takoj nove organizacije Ampak ravno tako je resnica, da poraz pomeni trpljenje za železniške in rudniške delavce in da bo vzak) neka; časa, predno bodo nove organizacije zopet usposobljene za boj. Delavec ne sme nikdar s tem računiti, če mi razbije jo organizacijo, bom .pa osnoval novo orgairiittijo in se zopet bojeval, ko pride ugodna prilika za boj. Delav ska misel mora biti drugačna. In sicer se mora zavedati pred vsem, da mora uravnati svojo taktiko iako, da njegova organizacija ne bo poražena in razbita od podjetnikov. Organizacija mora biti kot celota iz boja hi sposobna se takoj spopasti s svojim nasprotnikom, ako tako zahtevajo razmere. Podjetniki nikdar ne silijo na boj, če niao iadelal dobrega načrta, po katerem upajo poraziti delavce. Kav no tako morajo tudi voditelji delavske organiaacije, če so v defenzivi, izdelati dober načrt, da jim vsiljeni boj na zdeaetka delavskih vrst Dokler so vrste delavska orga-nizacije intaktne, bo lahko iztrgati nasprotniku pridobljeno postojanko. Ce s^ pa delavske vrste razpršene, Ja pa treba te vrste preja formirati, organizirati in učvrstiti, predno ao zopet apoaobne za boj. Ce aa bodo fteleaničarska - Ako šlo-vek opazuje te rackoaane in po. eamezne unije, pride do zakljaš-k«, da bodo vele interesi veaj zs časno uspeli, ako ne pride kaj po sebnegs. Vzrok temu je, da unije niso, eli pa po prav aUbo politič no organizirane in da je pri ne* katerih delavskih voditeljih prevelike graftarija. Nekateri delavski voditelji, ki se niso mogli ali hoteli izkazati e uspešnim vodstvom, ao pričeli z delovanjem, ki je bolj Ikodljivo kakor koristno za organizacije. Kljub veliki brezposelnosti so povišali za delavatvo asesmente, sebi pa plače. To je slabo priporočilo za jačenje organicaeij paš pa pre cejšnja moč aa ustvaritelje rečnih aodnijskih prepovedi. Kljub temu, da ae poereČi goto vim veleiateresom. razbiti delo organizacije, pribijamo eno in ta da ne bodo racbili delavskih organizacij, ampak jih bodo združili. Oni bodo razbili aamo ; ez, ki brani U "rudečinl" med delavake vrate. Umljivo jel da to mora priti, ^ker zdaj pud vodstvom naših voditeljev-^— ne rečem vseh, ker nekateri ao šaetne izjeme — smo razkosani. Vsaka! strokovna organizacija ima svojo karto in svojo pogodbo aa raz-ične termine. Vee konvencije strokovnih organizacij,' kar amo strešen mesto e sladkim grozdjem m česnom ali čebulo, toda zato je »ila sodba toliko bolj milostna. Povabili amo pevce društva .Prešeren iz Pittaburgha, ki eo nam deti li kratek čas in tfricnati mor*-Lo, da so dobri pevci. Lepo se jim athvaljujemo, da eo ae številno od zvali vabilu. Člani in članice obeh društev so mnogo pripomogli, da se je veaeli-< a robro obnesla, za kar najlepša hvala vsem kakor tudi ostalemu občinstvu za udeležbo. človek bi ae rad malo počil po veselici, ki je trajala do jutra, to la na to ni bilo misliti. Komaj smo se malo naspali je bila že druga veselica. Pri rojaku Bambiču ae je namreč oglasila štorklja pred nekaj dnevi in jim pustila sinčka 30. .oktobra ae je vršil krst in po vabljeni smo bili na krstcnico, kjer smo ae zabavali pri polni mizi in .tudi godbe ni manjkalo. Bam-blčevim želimo, da bi jim sinček dobro rasel in da bi naa še vabili na krstinjo. Rojak Frank Ponikvar in gdč. Ana Archar sta dobila poročno dovoljenje. Zopet kaše, da se bomo veselili, a njima želimo veliko sre- Poroča Helena Augur, korespon-rdentka Federated Pressa. Najvi^japenoja n uradnike je ih do danea imeli, ae bile povr ne in niti pri eni ni razpravljalo ca skrajšanje delovnega čaea z o-zirom na brezposelnost. Pri nekaterih industrijah de-ajo poln čaa, eelo po dve mecdi na dan, dočim pri drugih indu atrijah stoji delo in cele meeece ne morajo delavci dobiti ene mezde. Veliko je takih, ki ao lansko eto delali komaj sedem Sli še mapj mesecev skoči celo leto, Je-tos pa sploh niš. Preračunati je aapio treha njih "velike" plače na ves čaa, ko ao bili brez dela n rezultat imamo, koliko priide na takega delavca citatažka na dan. V največ alnčajih niso taki delavci saaluHli niti toliko, kolikor zasluži delavstvo po neorganiziranih industrijah. V drugih industrijah pa ao delavci, ki mo g oče delajo akoii eelo leto. Vidimo torej, da tu ni misliti o kakem bratatvu. Ako bo prišlo do tega, da ae bo ošivela industri ja na raavalinah unij kar ai moja šelja — potem bo zavel nad delavstvom drug duh, aa boljše organizacije, ke* potem ee )>odo bolje zavedali evojega položaja. Stremljenje aa boljšo organizacijo bo poatalo splošno in ne eamo delno kakor je danee. Ves današnji sistem je še tak, da delavec nI solidaren do delavca ia ae aiti delavec ae smeni do-eti ca lafihega sodelavca, r o-bost s oba* lačna, bo druga reč. Vsakdo ve, da še ni bilo Mike krize in breadelja kakor je to daaee in to ne samo v eni dešeli temveč po celem svetu. poklicani činhelji so se izkaaali za nezmoine odstraniti kriso, ki preti celemu sveiu vedno bolj in val znaki poka-zujejo, da bo moral današnji položaj preurediti edino delavce sam, ako bo hotel da pride v industrije aopet ii vi jen je. Ne vaa-ka stroka delavstva saee, temveč delavstvo vadi otrok se bo morak) skupno oprijeti dela ia korenito preurediti eelo agrad-bo. Pri tem ee ae sme gledati nik ti na to, kako delo kdo opravlja, temveč sad in iti ae mora vae, ki produelra ak človeško družbo kaj koriataega. Klin se »bije a klinom ia etrap učinkuj«* proti strupu. Delavci aa morsmo združiti v oni aami mednarodni uniji kakor ao adruiani proti nam veleintereai. — Dela* če v zakonskem stanu. — Pregovor pravi, da za veseljem pride žalost in tako se je tndi tu zgodilo. Po dolgotrajni bolezni jc smrt pobrala iz naše srede rojaka in društvenega sobrata Matija Matičiča umri je dne 4. novembra in zapušča 5 nedoraslih otrok; najstarejši Ima 12 let, najmlajši pa 6 tednov. Pokojnik je bil dvakrat oženjen in mn je prva soproga zapustila enega sinčka, od druge pa je bilo 5 otrok. Za zapuščeno soprogo je to velika žalost in edina tolažba za skrbnim možem je, da je bil zavarovan pri več društvih. Bil je član društva Sv. Alojzija št. 31, JSKJ, in pri društvu Združeni Slovenci št. 800,' SNPJ. Pogreb seje vršil dne S. t. m. ob udeležbi obeh društev na Monghaela > pokopališču v Braddocku. Pokojnik je jbil dobrega In rdjudnega značaja, kar se je tndi dokazalo pri številni u-deležbi pogreba. Pogreba sc je u deležil tudi brat iz Loraina, O., in njegov svak. Matičič je bil doma iz Rakeka na N&ranjikem in je umrl stf sta roeti 3» let. V Ameriko je priše leta.1902. Zapuščeni soprogi in ne dorastln^ otrokom največje eoža lje, tety dragi pokojnik pa želimo lahko večno spanje. — John A. Oerm v Butte, Mont. — S tužnim ar ccm naznanjam vsem prijateljem znancem in sorodnikom, da je mrl moj, soprog John Grandulič v starosti 45 let. Doma je bil Dobrega polja pri Velikih La ščah na Dolenjekem. Šel je sa de lom v Roundup, Mont., kjer je abolel za ulj učni co in umrl pri rojaku TOnetu Mikliču, kateremu ae lepo . zahvaljujem za po atrežbo, ki jo je pokojnik dobi pod njegovo streho ca časa bolezni in za tolažbo, ki so mu jo iz kasali ob amrti. Hvaležna sem tu di drugim rojakom v Kleinu, ki ate pokojniku etregli ob njegovi bolecni. Pokojnik zapušča šest o trok in enega brata v starem kra ju. Pogreb ae je vršil v Butteju pri udeležbi večjega števila ro jakov. Zahvalim ee Muhičevim za kraene venee, hčeri Frances o moženi Men, Johnu Kelčarju Franku Cimpermanu in vaem drugim, ki ate ga epremili k cad njena počitku; tebi dragi »o-prog pa bodi lahka ameriška aemlja. — J. Halenšek. Pa. — Društvo Napredni Slov ene i št. 900, SNPJ., in društvo Združeni bratje št. IS, MDPZ. ata priredila dne 89. oktobra veselico a vinsko . tfall|i|j Vinograd je bil dokaj čudešea. Poleg grozdja je trta obrodila tu-di pomaranč«, jabolka, čebnlo, česen in druge take aadove, ki jih vabimo semljaSt. Oča šnpan m i o bila poala, dokler ni bilo Marsikateri ae ker Je bil po 14-LBTVI 'ROPAMKI VODJA Ohieago. — Policiji v Oleneoe ee je poerečilo prijeti 14 let stare-ga Franke Silverstins, "vodja roparjev," ki so bili atrsh vseh hišnih gospodinj v okolici. Frsn ka so prijeli v podzemskem rovu. ki je vodil za stanovanjem nje-govih atarišev. V vsakem f«.pU > imel aamokrez In za bodal. Ravno je pasom več a. I ■*>r>v,i«i «*oj 1 5fko dt,P,in°. ko so ga za-eašili. Dobili ao v rov,, rm no|. kuhinjake no**,. grinjal in raznih pohištvenih de-le*. ki so jih on in njegovi driMro-! Prank je bli odd^v Lineolnovo poboljšer.l0ieo. —. Ta je lep« alika. kako m vzgoji mladina pri klatenj« p« J t. • Moskva. — Nobena st?ar tako ne razkriva modernega duha ruske revolucije kakor vrhovni svet narodne ekonomije. V tej organizaciji so abrani najboljši rualdj strokovnjaki, ki delajo na industri jalnem programu ia vso Ru eijo. Na plakatih, s katerimi ee odiče ni propagandistični vlaki, ki atal no potujejo od enega Konca Rusije do drugega, je črtati: "Komu nistična revolucija je odpravila sistem profita, konkurence in in dustrijalne sužnosti. Zdaj mora mo delati skupno, da premagamo naravne aile, ki naj potem služijo ljudstvu." Naloga vrhovnega sveta narodne ekonomije jc, prvič obdržati obstoječe .industrije v obrati in drugič, izdelati načrt novega in-dustrijalnega sistema. V cačetku tega leta ao bile diskuzije, dali bo vrhovni svet narodne ekonomije nadzoroval "vse ' gospodarsko živ Ijenje Rudije, uključivši poljedel stvo in transport ali se omeji samo na industrije. Vseruski apv jetski kongres, ^ci je zboroval v zadnjem maju, je zaključil, da se ima vrhovni svet pečati zaenkrat e z industrijami. / Na čelu vrhovnega sveta narod ne ekonomije, ki je v Rusiji znan pod začetnicami V. 8. N. K., je prezidij, ki šteje enajst članov. Predsednik Bogdanov je inženir; ravnotako sta Martens in Dulgov. Drugi članj prezidija eo Ipacijev svetovno znani kemil^, jurist Emil ga, Sirida in Eisman sta vseuče»-Igčna absolventa, Kubiščev, bivši častnik, Čubar, Ruaitov Sopronov so pa precej izobraženi delavci. Vsi, razen dveh, so komunista. IV. S. N. K. ima petnajst oddel kov alf'departmentov, ki pred stavljajo glavne industrije kot n pr. kovinarsko, rudarsko, tekstil no itd. Vsak član precidija jo nad eornik enega ali Več departmen-tov, na čelu katerih ao skupine npecijaliatov, navadno pet dO sedem mož. Departmenti V. S. K. se na hajajo v več velikih poslopjih Moskvi. Pisarne so elegantno o premljene. Red in zanos, ki vla| data v teh velikih palačah, imata težko para v Ameriki. Isvrševalni odborniki, inženirji in nameščenci ao preobloženi c delom. Celo ste nogra£ke ao inteligentna dekleta, ki govore po tri jezike in se zani majo za delo, ki ga opravljajo. Največje delo, ki ga je do danes izvršil vrhovni svet narodne eko nomije, je načrt elektrifikacije vaeh ruskih industrij. JStooscmde-set veščakov je delalo na tem načrtu in njihovo delo, ki Je bilo! pred kratkim izdano v debeli knjigi, predstavlja enega največjih pridobitev revolucije, ftlektri-fikacijski načrt se nanaša na re-konatrukcijo ruskih industrij na ta način, da bodo tovarne, sirovi ne in gorivo na enem mcstu.^To je fee samo na eebi revolucija, kajti cariatična Rusija je gradila tovarne v Moskvi, Petrogradu, Niž-ii i-Nov gor o« lu in v drugih mestih! daleč proč od sirovin in gorivne ga materijala. Projekt elektrificiranja, • ki sel polagoma U vrši, ima postaviti velike naprave za proizvajanje gonilne aile kroginkrog Rusije. V vsakem kraju, kjer se zgradi nal prava, ae bo vporabljalo gorivo, ki se tam proizvaja. Na primer tovarne v Moskvi bodo dobivale električno silo, ki se bo proieva-jala e pomočjo lignita, šote in drv Hdotičnem okrožju; v kotlini Donea in v Ura Inkih gorah bodo proizvajali elektriko s pomočjo preniog«, v Bakn z oljem itd. teh elektrarn je že cgraje-Wih Poleg onih v Moskvi in Petro-gradu je nova elektrarna zgrajena v Aleksandrnvsku ob Dnjepru, |ki ima miljon konjskih sil gonilne moči. Ko bo to delo izvršeno, nal |mcrava V. 8. N. K. vporahljati (električno gonilno ailo na kmeti jsh. Po i *k usnje , električnimi ^Jngi ee le delajo. najboljših razmerah pa ne more biti načrt elektrifikacij« u-resničen v splošnem prej ko v desetih letih. Medtem ae V. 8. N. K trudi, da povzdigne ruske industrije, katere že obstoje, in da organizira železnice ter reši krizo4 vsled pomanjkanja goriva. aH »1.30. Washington. — Državnemu de-partmentu jc poalala amerikansku misija na Dunaju poročilo o veliki bedi tamkajšnjega meščan, stva. Poročilo pravi, da je na Du. naju okoli 30.000 oee^> z najvišjo mesečno penzijo po 4000 kron, kar znaša po današnjčin kurzu $1.30. Težko ai je predstavljati položaj bednih družin. OSi, ki imajo sedaj 4000 kma penzije ao redki in so kadi i*- predvojnem času penzijo, ki je bila v skupni vsoti za celo leto tolika kot zna£a danes 10.000 dolarjev. Beda zadene vse sloje, ky*> navezani na zaslužek ali penzije, in nikdo se ne more živetfpri toliki draginji od zaslužka, kar povzroča, da se odkraja vse peča s trgovino, tihotapstvom ali drugimi posli, ki prinašajo kaj zaslužka. Me-zde so se nekaj časa višale, toda poteih so nenadoma zastale, čeravno je med tem časom najbolj rasla cena življenskim potrebžči-nam.Od leta 1914 so ae cene oblačilom zvišale za 8480 odstotkov, cene živežu pa celo za 12.800 odstotkov. Iznčeni {klavci imajo v tej draginji še najboljše mezde in je njihova tedenska plača povprečno 5000 kron, a kljub temu so navezani na pomanjkanje^ Penzijoni-sti, to so .največ doSuženi vifiji in nižji uradniki M častniki*, kateri so kakor nekdaj vajeni dobrega in potratnega življenja, so danes navezani na najhujšo bedo. Bedna pencija, kateno imajo le najboljši penzijonisti ,nikakor ne more odgovarjati živijenakim potrebi-pam za mesec dni, temveč pogosto zadostuje komaj pa par dni. Dragoceno opremo, ki «o jo posedovali nekdaj višji državni avstrijski uradniki, so razprodali raznim en. tentnim prekupcem aa mal denar, a vendar je t<* pomagalo, da so ge preživljali. Danea tudi *ega ni in nekdaj vladajoči krogf na Duna. ju so primorani na izstradan je. Če jc kdaj veljal rek: "Kdor hoče na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj",vteliaj gotovo velja danes. Po boljših gostilnah ae sicer dobi kakor nekdaj vsega, toda vse je drago, da ai more izbirati samo oni, ki plača z drugo valuto. Borno kosilce; obstoječe ia malo juhe, ko-ISeka mesa in celja, brez kruha stane do 700 kron. Vlada si še vedno prizadeva, da bi kolikor mogoče pomagila ljudstvu 's prehrano, toda tudi ta prehrana odpoveduje vedno bolj. Ljudje so zadovoljni, mprejo dobiti še kilogram kruha na teden dni in tiste-gi plačajo po 12 kron. 12 delavskega sveta. (Federated Press. X Brezposelnost v Angliji narašča. Po* uradnem poročilu ja danes 1,722,800 delavcev brez dela v Angliji. To je veliko več kčt je pa bilo poročano zadnji teden. Iapar krojačev prihaja v Ohi caga. M. Schoolman, predacdnik krojaške organizacije International Ijadies' Oarment Workers Ui^Jon, je rekel v petek, da so delodajalci sklenili izp^eti organizirane damske krojače po vsej Ameriki trt Kanadi ,ako ne sprejmejo dela od kosa po starem sistemu in znižanja mecde. Izpor morda začne 1. decembra. Prizadetih bo «0,000 krojačev, od katerih jih j« 3500 v Chicagu. OBTOŽBA VE OUttLJlf Maw Vork, H. T. — George Oordon Rorke je bil aretiran, da je prelomil cako# nevtralnosti Obtožnica mn očita, da je hotel v juniju vtihotapiti sttojnicc, pu-ike in strelivo na Irtko. Zvezni egentje se od junija eem trndijd de mn dokažejo, kar je zapisanega v obtožnici. Uspeha niao imeli dozdaj ia zvezni komisar Hitc-hooek je izjavil, da ga odveže tri tisoč dolarjev poroštva, ako sc takoj ne vrši obravnava, ki ee je imela vršiti že parkrat, a je bila odložena. Rorke bo že druga oaeba, ki bo oproščena te obtožbe. Prvi je bil tesarski delavec John J. O^ricn. ki je bil oproščen obtožbe, ker eo bili dokazi telo pomanjkljivi, da je ree zakrivil, kar mu obtožnica očita. nAPRED Reading, Pa.; — *nan« delavca eadtoge Weeš Keedmg <3o-o- , Igrati ve Aesoeietion je pričela ..»tiovati a ene vrečo koruzne J,M,ke, vredno dva dolarja. Dane«, posluje v svojem poslopju, ki j<, vredno osemnajst tisoč dolar- jev. Štiri podružnice Berks County-' Co-operative Union so teko napredovale v tem času depresije, da so tri zgradila vsaka svoj dom, četrta je pa prizidala k svojemu domu. Kosedale .Co-operative Society, ki ima svojo prodajalno v predmestju Readinga, proda vsaki teden za tisoč dolarjev. Womels-dorf Societjr. ki se nahaja Štirinajst milj od Readinga, frroda na teden za ofcem sto dolarjev. Lani je prodala na teden le za tri ato šestdeset dolarjev. Zadruga East Reading Co-ope-rative je v juniju zgradila svojo pekarno. V pet tednih je bila pekarna premajhna. Zdaj je izdala tri tisoč dolarjev za opremo svoje pekarne, tako da lahko speče vsakih osem ur za sto pet in šestdeset dolarjev kruha. Zdaj so v pekarni zaposljene štiri osebe, na praznik Kinčanja grobov je pa delala samo ena oseba v pekarni. Zadruga je bila ustanovljena pred tremi leti. Začela je v kleti in kapital je Znašal tso dva> set dolarjev. Druge aadrnge v obližju Readinga pokazujejo vse napredek, čeprav ta napredek ni tako velik, kot ta naštetih zadrug, a napredek je. 1 H 1- KAJ JI PBOfaSBL LOV NA VOJNI USKOKI V NEW VELIKA NEZGODA V AV-RCDJNULU. . Bnsbane, Queensland. — Kns J»a j večjih rudniških nesgod se je dogodila v Avstraliji v septembru L l. v rudniku Mount Mulli-gauu sto tri milje proč od Cairn-sa. »t Delalo je osem in sedemdeset rudarjev, ko je silna plinska eksplozija pretresla vso okolico ob poldeeetifti dopoldne. Eksplozije so slišali v oddaljenosti dvajset milj. Rudnik je bil po eskploziji prava podrtina. Vsi rudarji so o-stali v rudniku. Poddelovodja je bil edini človek,ki je prilesel iz rudnika, a tudi on je zadobH tako težke poškodbe, da je nekaj dni kasneje umrl. Rešilci so prihiteli iz vseh krajev. V, treh dneh so . imeli vsa trupla zunaj rudnika. Rudarji so bili tako silno organi, da niso bi-li poznati. Rešilno delo je bilo* zelo ovirano zaradi strupenih plinov. Queenland*ka delavska vlada je odredila strogo preiska vo. Zavarovalnina po '$3000 j*| bila sorodnikom izplačana. VSAKDANJA TRAGEDIJA. Mount Vernon, 111. —'Isham Lowry, brez dela in sredstev za življenje, je izvršil samomor a strihninom. HUGHESOV NAČRT JI PO-VZROČIL IZNENADENJE. I' ' i . (Nadaljevanje s prve strani) New Tork, K. T. — Veliki lov na vojaške uskoke, ki je pričel spomladi z obljavljenjem imen vojaških uskokov, je povzročil, da je bito dosdaj prijetih samo devet uskokov, čeprav je bilo preiskanih tri -tisoč slučajev. Preiskovalci so dognali, da je veliko teh uskokov služilo v armadi in mornarici! Nekateri so služili na frgnti, a drugi so zopet padli na bojišču ali so bili ranjeni. f* IM Ljudje, katerih imena so na listi, niso obtoženi dezertacijc, ampak uskoki so, ki so se odtegnili, samo novačenju za vojaško službo. Gorečnost oblastvenih organov se pa kljub temu neznatnemu u spehu še ni ohledila in polk. Wil liam Hayward, zvezni državni pravdnik, naznanja, da je imenoval deaet izrednih deputijev, ki so doslušen! vojaki in l^Steri ima jo nalogo, da preiščejo še druge je, ki ae" žarji in po dvanajst^let stari raz-rusevalei in potapljače. 11. Mornariška letala niso 0-mejena, ker se lahko trgovska le- tal. .premene v bojn. leUU. |trebn| ^ jlrfni vetrovj ,„„. „ 12. ^rememtev rKo™klh u. ^ ^ V ^AT? * IM. h» •» « pridružili topila. vetrovom iz Amerike. Ne Rusijo pa se niste spravila samo ta dva vročinska vetrova ,temveč pridni-žil se njims še topel r veter iz vshode. Raabeljeni vetrovi i« Ti- 13. Ladije za boj se ne smejo graditi in prodajati drugim narodom. Glasom raznih intervjuvov so zdaj vsi diplomatje zadovoljni s jonferenea. CENE V PRODAJI io TOLIKO PADLI KOT NIČI New Tork, K. Y. — Profesor William P. Ogburn, ki predava na kolumbijski univerzi, je na konferenci zborovalcev,- ;ki so se zbrali pod geelom "krščanskega principa v industriji", izjavil, so cene v trgovini na debelo pad le le 45 odatotkov, trgovini na drobno pa komaj za osemnajst odstotkov. Povdarjal jc, da nekateri pod jetniki mislijo, da je zdaj priše eaa za znižanje delavske meede 1 Vedno podjetniki podvzamejo kaj takega, je meril profesor, naji se najprvo prepričajo, v kakšnih razmerah šive delavci. Če ae de lavska mezda znižuje, ne da se v pošte vajo okoliščine, tedaj pe-de tako nizko, da ne zadostuje več za prehranitev. Rekel je, ds tako zniŠevanje meede ne ustvar ja ljudi, kakršni bi morali žive ti v Ameriki. V MAKOM JM EAZDRAŽIL HliSE POSESTNIKE V AVSTEALUI . junija, "3oČim ao prihajala poriv čilo iz srednje ttvrnpe, ta je tam nenavadno * hladno leto. Vročični val je nato prešel preko oceana in tako je pričela z 19. julijem skoro po celi Evropi uenavadua vročina. Deževni oblaki ao ae popolnoma iasuštii in od 14. julija dalje ni bilo Čuti, da je v kaki delali K v rope padal dež. 1 CloVek jako rad veruje v velika nasprotja in pravi: "Vroia pomlad, mrzlo poletje," ali "mrzla pomlad, toplo poletje.1" Letošnjo lete ee je v Evropi res tako obueslo, ksjti po neprimerno mrzlih pomladnih dnevih je nastopilo naravnost tropično poletje. Brezdvotlino pa je pravi povzročitelj takih / menjav premikanje vročinskih valov, ki sledi manj občutno vsako 11 leto, huje pa vsako 35 leto. V »Ameriki navadno vročinski vetrovi vejejo od Zapfda. Suše, ki bi jo prineali topli vetrovi ia vshode, se ni bati. Navadno vro-Činaki vetrovi, ki vejejo k zapade proti vzhodu, niso močni, da bi prešli preko +AtlantiŠkega oceana iu le abnormalna vročina v Ameriki jih mere premakniti celo v K-vropo. Pogosto se tudi opaža, da v vročih Časih ne piše nikak veter. V tekih elučajih je vročina še hu-ja. Toga v preteklem leto ni bilo, kajti močan zapad je gnal vročični val. celo preko oceana. Vročinski val, katerega šene veter, navadno zgubi prvo avojo volikro vročino, posebno pri pihanju čes ope-an. Tako bi tudi preteklo poletje ne bil vročinski iz Amerike val, napravil tolikega učinke v Evropi, ako bi se istemu ne bil pridružil val iz Afriki. Za Evropo so" neobhodno po- škota. BKzu TeSTna so na dnu struge popolnoma Aušeue ixšk «la»Uww Tu*, «aia%^Ma|U»e« aSSJka Sj»«l Š< Jaka Va««tah. aeravttoU «ia^ta riltj, OaSlaa. • roaoTNi oDsati vaaS, preSeeAiUi. 40S May St, SertatMaM. Ut, Martia t*W>nlk«r, Mm f! r«al a«re»r, arMMdatk. SSSV-SS S Lawa4*l« A«W CkUa«a, 4IL 1 Jatah AaOtrOH, Saa SSS, Maaa Oaa, Pa. *Uk*k. Iu ?S, WM Havaa. Pa. ZAPSONO OKReŽJBi Aata« ŠMlar, S« to«, Ot«a«. Kaaa« aa Jae^eO. * » 1 ■*■». . • Nadiomi odbori m f a. iae«h S».. Callla«Ma. Okla. Jakak Amkr^K, SIS »Mik. IU« S HaaOa« Ava., CktM«a, 1H. Tiskovni odbor« J*ka UaimteeS Ia Malt r«St«N. J »m TrtaU, »« lBi, u jM^skuii, 1101 a. ea*s Mify IM4 So. ru Vlaaaa Združitveni odbori PraMalki PraSk AM. SI M Sa. Ce»wl«rS Av«, Cklca^ »U. Jake TriaU, Saa iS t, Lavrcac*, P«. Knft#wso4, Delfall, su VSHOVNl ZOSAVNUCi Dr. P. J. K»ra, IfU Si. CIbIt Ava4 OavvlaaS, Okla. ODOOVOONI USZONIK •VOOSVBTBwi J»*. ImiMfe. JOSiOl iinane>M a at. adbavalkl. ki Salaia » §h*mtm ur«Sa. m vr«l uk-U, VSO OISMA, kt m sapetefa sa paak «L lk» aa »mWwi Pv^MSaUiva S N. f. J„ SSSf-SS U. UawaSaW CkVia«^ IU. " m apu^iš^jroriposz ss saslovbi s«iauk. ui«ut«« s. n. p. j« ATVS IN STVASI, M M tM«)a (L S«Hiviki|i aSkara Ia Maato a. N. P. JL* SSPV-SS Sa. Uvatfala An. CkU««a. III. aatlavi Blafa|- VSS IAOSVB V SVSSI f BLAGAJNIŠKIMI POBU m paUUaja aa elMva A N. P. iH SSH-SS Sa. fc>yMH> Aea^ CkU—. Ul. -------—--— ,fss.si|Nh» i pe»la«aa)a v «L tinlaaala— »Skara as aaj »alUJaj« M. PrtipvMa, ___■■isafaos H—s saslav U aaofal. O« pOaN« aa «1. nulsi «OsO m aaj pa«IUa|a aa aariavi Jaka UaSanraa*. 4oa Nay prebivalci v prvem tednu avguetaisiraii, apHaetMS. i«. popolnoma upepeljeno. Nič ni /jj^jj u^^J^cku!^ ni " rn4$94mltir •• M Val ta Sms! ■■th, mM, aaralalaa ta tptak vm kar |a v iM Itd..... M j m pallUa aa aMlaai "fmna", SSSV-SS Sa. UnrMak Av»H IS. PROSTI CAS ristila ljudem dobra ogujegasna naprava, teinvoč mirno ao morali gledati luiko jim gori celo mesto. Na tisoče družin sp jc mopalo uta-boriti po prostih poljih, ki so bila tudi ožgana od vročine. Skoro vsi večji gozdovi po teh deželah ao pogoreli, ali pa je vročiua toli sežgala perje na drevju, da je po- cUTje* poto*apepeuT £ V.tt!".| -.a. .»eri.Uih roj.jov hektarjev* najboljših gozdov. Na K dl se spomnijo svojih sorodni-milijone Ikode so napravili ti kov in prijateljev v domovini s gosdni požari. , n f jjpritnernlm darom za helične praz- i Navadno so taki gozdni požari utke. tr.j.U po eel. udn. «11 itt je ,e(JiJ cwul dmltrj. u. po meaee dni. Ties je gorel kakor , . ' ... „ bi ga polil s oljem iti vsak« gese-M« rije je bilo v največ krajih brez- jev pomeni jako veliko v sturom uspešno. Da bi ssbrsnili ogenj so kraju. kmet jo na gotovih m«, tih kopali pošUJatve skozi našo več metrov široko jarke in večji-1 del se jo to tudi obnesle* da se po- «0 navadno nakazane v 14, žar nJ dalj razširil. . tosh. Denar d«bl prsjsnmik ta Ootovs oblssti so po velikih iz-I^OJ1 Po4tl kušnjsh prepovedale vsako kaje- odkH|». Hale eene ao rodno med nje. Pogosto se je pripetilo, ds je|«o!af|Jtinft. kadilec vrgel v strsn še tiefto cigareto ali cigaro, ki je vslsd nepo-l EAKRAJSEE Š OlSAEK, /ornosti takoj zanetila ogenj, kar ^ - . - bi ae mogoče v drugih poletjih n« »lovenska banka bilo zgodilo. IJpepellle so ee og0 tr.p roanjkanje vode, ker niso Imeli vročs poletja niso le slučajna, ten»- napajati |jvine> Nekatere reke so več navadno nastopijo vsako to- \ ^ ,wpoinoIllg Izsušile, veletoki iko vrato let. Iz dolge vrste ^te-1 m peej prevažali blago, vilk, ki povedo o vsakem leto,I uko upidlif ^ w morali opu-kaka jc bila dotičnega leta v»- ^ v-ftko Nemškem ?ina, lahko posnamemo, da je po-L^ morg|a p|ovba p* Reni. ki je vprečno vsako 35 leto neizmepoo wu ^rtg^v(>wnd najbolj živahna -----f<,rT1 m#-,(K| vseh porečnih plovb, popolnoma prenehati. Njeni dotoki ao se popolnoma izsušili in ljudje, ki eo ob njih nepejeH livino, eo »orell vozovi, avtomobili in vlaki v po vodo. kakor v mnogih rojakom m članov ▼ državi pennsylva- ' WL Dne IS. novembra, 1921 se podsl na pot in us agitacijo za list Prosvets'' brat in član Jernej | Kokelj iz lrwin, Pa., kateri je po-oblaščcn o ''' llllllllllllll Začimbe, selttča te najrasnovrst-nejša DOMAČA ZDRAVILA, katera priporoča msgr. Knetpp, imam redno r salogL Piltie po brtipls^Bi cenik. MATH. PEZDIR, P. O. So* TO, Oltjr Hali Statlon, NEW TORK OITT. llllllllllllll NAJNOVEJŠA IZNAJDBA KljulavaM kraa kljula. itoM MUMM |1.SI. NarMlla Ia Sin a* poftlJU* f pW-■au Uboj MI A. KONCHAN lili W. Uad Si., Cklaage, IM fcr #«•,•». .Nov. 10 Caaaofd ,.••«.#«»•»•. »P*®- 7 Vjpšaja alaaei #110 le H devak 11'' I ' fk 0MWr| A iMtŠMOtM. CarmaaU vo 4«U JgVi>.UvlJ*. Maš ha mm aa mki««a. V*. M«r. S slikami. Ve-»ne. S peitnino vred $1 JO jObetoiJICt M M naročita obenem, [las tri dolarje psKoine prosto Nerpšda sprejeme Ujnik Knjl ftstne ssatiae S. If.P. vtfU v nam j in oi.n<,vo AM, »124 Sa. Oraolerd Ave. r*" •M ,mm* w IZ WSWYW V MAMSUSO in oauzio M mmm. ' ' ^*WH1TE STAR «""MH^zsr0™- ashss». h., apanše..., nm. sa ie •aasm|................,om. e ......"'Ti .Om. ) •Nalili CklMS. SL — Adv. tNit PMJ«UI1» Ut » PROSVBTA □ •r. M. Doitojevikij BESI Romen v Mi delih. ■Preložil Vladimir Levstik.« □ Mravlje. Spisal J. Koprivnik. (Dalje.) 0. f (Dalje.) lo včerajšnjega: "Ako ae danes dopoldne vendar Že enkrat odloči obiskati vas, bi bilo, mialim, najepodobne-je, da ga spleb ne sprejmete. Takšno je moje mnenje; ne vem, kaj porečete vi. V. 8/ |»a današnjega, poelednjega: ♦♦Prepričana sem, da je pri vaa cel voz smeti in polno stanovanje tobačnega dima. Pošljem vam Marijo in Fomuško, da v pol nre nepjavjta red Ne branite jima in aedite v kuhinji, dokler .opravljata. Pošljem vam buharsko preproge in dve kitajaki vazi, ki aem ju vama že sdavnaj hotela podariti, in razen tega še svojega Temer-m (začasno). Vazi lehko poatavite na okence, Tenieraa pa obeaite na deano pod Goethejev portret; tam ae bolj vidi, ker je dopoldne ^no Mvetlo. Ako pride, sprejmlje ga z izbrano vljud-nostjo, toda izkušajte govoriti o poetranakih re-eeh ali o čem učenem, in tako, kakor da ata ae šele včeraj zadnjič videla. O meni niti besedice. Mogoče pridem zvečer pogledat k vaip. V. 8." "P. 8. Ako danea ne pride/ga sploh ne bo." Prebral aem in ae začudil, kako ga morejo podobne marnje tako raabnriti. Ko aem ga vprašujoče pogledal, sera zdajci opaizil, da je zamenil avojo vsakdanjo belo ovratnico z rdečo, dočim sem jaz bral. Njegov klobuk in palica eta lešala na mizi. 8am je bil bled in celo roke ao mu trepe- tale. ' "Kaj me brigajo njena razburjenja I"1 je kriltnil beano na moj vprašujoči pogled. "Je m 'en fichel Nji ae ljubi vznemirjati zaradi Kar-mazinova, na moja piame pa ne odgovarjal Nate, glejte moje neodpečateno piemo, ki mi ge je vrnila snoči, evo, tu na mki, pod knjigo, pod 'L' I lom me qui it'l Kaj je meni do tega, če žaluje zaradi avojega Nikolenjke! Je m'en fiche et je proclame ma libertč. An diable le Karmazinoff! Au diable la Lembkel Vazi aem akril v predaobo. Tenieraa v omaro, od nje pa aem zahteval, da naj 'me nemudoma sprejme. Ali eližite, zahteval aem I Poslal sem jI ravnotakšen kos papirja, popisan a avinčnikom in neaapečeten; po Naataaji aem ga poalal in zdaj čakam. Hočem, da mi odgovori Darja Pavlovna z lastnimi uati in pred živim Bogom ali pa vaaj pred Vami. Voua me aeconderez, n'eat-cc paa, comme ami et tčmoin. Nočem zar-devati, nočem lagati, ne maram skrivnosti, ne dopuščam akrhrnosti v tej zadevi l Naj mi priznajo vae, odkrito, pošteno in plemenito, pa uteg-nem pokazeti velikodušje, nad katerim oatrmi vea človeški rod T. ., Ali aem podlež ali ne, ve-leeenjeni goapodf je končal nenadoma, preteče zroč name, kakor da aem ga jas imel za podleža. Proail aem ga, naj pije ipalce vode; nikoli ga niaem bil videl takšnega. Vea čaa, dokler je govoril, je begal po eobi iz kota v kot; zdajci pa ae jc ustavil pred menoj v nenavadni pozi. « "Ali mislite," je povzel z boleetnhh ponosom mereč me od nog do glave, "ali je mogoče pričakovati, da jaa, Htepan Trofimovič Verho-venski j, ne najdem v sebi toliko nravatvene tile, da vsamem avoj kovčeg — svoj beraški kovčeg — in ga zavalim na slabotne rame, obrnem hrbet tej hiši ter iaginem odtod na veke, ako to sahte-va čaat in vzvišeno načelo neodvianoatif Ni danes prvikrat, da ae bori Htepan Verhovenakij proti despotizmu z velikodušjein, pa najai bo tudi despotizem prismojene ženske, to je, najpo-> niževalnejši in najkrutejši despotizem, ki ae le more roditi na evetu, čeprav ste si menda pravkar dovolili naamehniti se mojim beacdam, vele-cenjeni gospod 1 O, vi ne verjamete, da najdem v Nebi toliko velikodušja in da bom znal končati svoje življenje kot inštruktor pri kakem trgovcu ali pa vsaj umreti za plotom gladu I Odgovorite nemudoma: ali verjamete ali ne f" Toda jaz sem nalašč molčal. Držal aem ae celo. kakor da bi ae ga ne upsl užaliti z nikalnim odgovorom, a pritrditi da my ue morem. V vsej t< j rszdrsienoati, me je nekaj rea žalilo, pa ne osebno, o ne I Ali o tem posneje. . . Htepan Trofimovič je kar prehledel. "Morebiti vara je dolgča* pri meni, fl-v (tako •<«< pišem), in bi rajši. . . aploh ne prihajali k meni T" je irpregovoril s tistim glaaom bledega miru, ki hodi navadno ped neobičajnimi izbru- 1'restrašen nem planil kvišku; tiati hip pa je vstopila Naetaaje in molče pomolila Htepanu Tro-fimoviču papirček, nn katerem je bilo s sviočni-kom nekaj napisanega. Pogledal je ter ga vrgel meni. Na papirčku ata atali <«amo dve besedi v ptaavi Varvare Petrovne: " Hedite doma I" Htepan Trofimovič jr molče pograbil klobuk in palico ter planil k vratom, nehote aem mu ale-d ti. Naenkrat pa ao se začuli na hodniku glasovi m odmev naglih korakov. I 'mi n vil ae je, kakor da je treščilo predenj. "Liputin prihaja! Zdaj je menil" je šepnil t««r ihk krčevito prijel ta roko. Tuli hip je stopil Liputin v aobo. IV. e Zakaj da naj bo pn nj» m, ker prthaje Liputin. onem vedeli aploh pa nmein pripiaoval pome na njegovi beecdi. ker .aem pripiaoval vae živcem. Ali vendar je bil njegov atrah nenavaden, aato eem ga sklenil poaorno opazovati. Vea naatop Llpetina je rav<»deval že v prvem tn nolku. da je ime) topot vslie vaeiO prepovedim poaebno pf%vieo priti. Za artmj je vodil neanane-jra gospoda, po v aem videru tujec. V odgovor ne brezumni pogled odrcvenelega Atepana Trofimo-više je takoj neglee aaklicel t T "Gosta aem przvedel, ih še poedbnegsl Dovolim ci motiti vašo aamoto. Gospod Krilov, aUv-noznani sUvbni inženir in — kar je glevno — bližnji znanec vašega cinka, spoštovanega Petra Btepanoviča; naročilo ima od njege- Prevkar te je pripeljat" "Naročilo ste aanti dodeli," ga jc rezko aa- mrav«n vrnil goet, "a Verhovenakega pesnem v reaniei. Razplod (množenje) mravelj Puatil sem ga v H-ki guberniji, deset dni bo od godi ee po jajčieih, ^tera bab ce ležejo. Ker ni med njimi on« 'fttepen Trofimovič mu je mAenič-e podal I ljuboeumnoati, ki jo roko in pokazal, naj cede; pogledel je mene, po- |pn gledcl Liputlna, in kakor da ae drami ia aanj, je tako je treba povaod kaj poprav-1vestne in nam najlepši zgled! Po jati. Vae živo jih krog gomazi, vdrcno stanovanje podpira, opravljat ai hišo hiti." Slomšek. nahajamo maticah v panji, ima mrav ijišče vaelej več bebic, ne samo lJH~.de£itadl aem še vedno držeč v rokah klo- I ene, kakor bučele onega panja, aedel sdsjei tndi som, ae veono ar^c v ^ kJHHce ne prezimi, izleze iz bnk in palico, ne da bi to' opazi L "Hudimenc, saj ste pravkar hoteli v mesto I A meni ao pravili, de ete vea bolan od dele." M "Da, bolan aem; Odej pa sem bit namenjen malo na izprehod, ker. • .'* Stepen Trofimovič je umolknil, naglo vrgel klobuk in pelieo na divan in zardel. / Jez aem medtem v nagliet ogledoval goeta. Bil je še mlad mož evojih aedemindvajaetih let, spodobno oblečen, albk in enhljat temnolaaec bledega ob/aza, pokUnalce umazane barve in črnih, medlih oči. Zdel fe je nekam zamišljen in raatre-aen; govoril je pfetrgeno in nekako neelovniški, čudno preatavljal beaede in ae zapletal, če je hilo treba povedati le količkej detfTntavek. Liputin je predobro opeail silho zbeganost Stepena Ttb-fimoviče in je bil očividno zadovoljen. Pleteni atol, ki jc nanj aedel, ai je bil privlekel ekoraj v njega v 14 dneh ličinka, droben črvič brez nog, brez oči in brez prave glave. Ličinke sd zelo požrešne ih imajo vedno odprta iiata, C delavci jih akrbno pitajo s poaebno, iz želodca izmečeno hrano ter akrbe. da jim ni treba trpeti gladu. Ko ao ličinke do-rastle, zapredejo ae akoro pri vaeh raravjjah v bube. Predejo pa ličinke z dvema vrečaatima žlezama, — žlezama prelkama ki pripravljata prelnino ter jo izločujeta na dnu apodnje uatni-ce. Bube imajo ljudje krivo za "mravljina jajca." Iz bube pri-kobaca črez nekaj časa mlada mravlja. Ta jc pc s prva zelo ala-botna in kilava, zato šc mora o-stati tako dolgo v varstvu strež- aredo sobe, da je bil enako daleč od goapodarje _____________ in goeta, ki ata ee nameetila na dveh naaprotnih dokler ae ji udje ne utrdijo divanih. Njegove oetre oči ao radovedno švigale po vaeh kotih. / / - "Dolgo že\. . . niaem videl Petrnše. . . Ali eta ae arečala'toa tujem t" je trudoma pomrmral Stepan Trofimovič svojemu foatu. "Povaodt doma in na tujem." " AlekaM^Kflič ae pravkar vrača w inbaem-stva, po štiriletni odsotnosti", je povzel Liputin D. Življenje mravelj. Mravlje, kate^h že poznamo nad dvanajst sto, živijo akoro vse a večjih ali manjših družbah umetno stevljenih stanovih, tako imenovanih mravljiščih. V poznem poletju nahajamo v vsakem mrav Bi je zunaj, da se Izpopolni v svoji stroki, a jljiščn troje živalic: krilate samice zdaj se vreča, ker ima dobro upanje, dobiti me- krilate samce, pa brezkrile delav sto pri atavbi našega želesniškega mostu; te dni |ce.*) Delavci, katerih je največ čska odgovora. Peter Utepanovič ga je aeznanil v mravljišču, opravljajo aami vsa tudi a Drozdoyljo gospodo in t Licaveto Nikola- opravila. Svoje domovje ai uredijo jevno." v mravlje v kakem štoru, v stare Inženir je aedel kakor našopirjen ptič in po- dreveau, pod kakim kamenom slnšal z oglato neetrpnoetjo. Zazdelo ae mi je, da si pa poatavijo viaoka mravljišča ga nekaj jesi. "Tudi % Nikolajem Vsevolodovičem ata • Gotovo se jc jesil. * "Torej pride 1 Vendar enkrat bom. . . Vidite, že vae predolgo niaem videl Petrnše I", je obtičal Stepan Trofimovič na prejšnjem stavku* "Zdaj ga čakam, ubogega dečka, pred katerim . . . o, pred katerim ae čutim tako krivega 1 To ae pravi, hotel aem reči. . . takrat, ko sem ga pustil v Petrogradu, takrat aem. . . z enp beaedo, sem ga amatral sa nič, qnelque ohoac dana cc genre. Nervozen deček, veste, sila občutljiv in. . boječ. Kadar ae je apravljal apat, ae je priklanjal da tal in prekrkževaf blazino, da ne bi umrl ponoči. . . je m'šn aouviena Bnfin — o kakem finem čuvatvu niti aledu, to je, o čem višjem in temeljitem, o kali kake bodoče ideja. . . oprostite .. . našli ste me v. . ." "Blazino de Je prekriševall Zares t" je zdajci vprašal inženir s poaebno radovednoatjo. "Da, zarez. . - J "Ne, jaz aem lc tako. . . Nadaljujte." Štefan Trofimovič je vprašujoče pogledel Liputiaa. "Zelo sem vam hvaleften za vaš obisk, toda priznati moram, da zdaj niaem v stanu ... Vendar dovolite, da vprašem — kje ete ae nestanilif* "V Bogojavljenaki ulici. Filipovlja hiša." ' "Ah, to je Um, kjer aUnujc Satov," aem pripo'mnil nehote. "V lati kiši," jc vskliknil Liputin, "aamo da živi ftatov zgoraj, v prvem nadstropju, gospod pa ee ie naselil epodaj, pri kapitanu Lebjedki* kinu. Hatova pozna in njegovo leno tudi. Prav bližnja ananea ata bila ž njo na tujem." "Comment! Torej veete res kaj natančnejšega o neerečnem zakonu de ce pauvre ami in o tiati ženekif" je vSkliknil Stepen Trofimovič s nepričakovano čuvatvenoatjo. "Vi ate prvi njen sneaee, ki ga poenam; ie količkaj. ..." "Kakšne bedarije!" ku je eegel inženir v besedo, ves rdeč od jeae. "Nikoli niaem videl Zetove lene; enkrat pač, toda mldaleČ, ne od bl»» sn. Čema pridajate izmišljene reši, Liputin T" Srdito ae je okrenil na divann in pograbil evoi klobuk; neto ga je apet odložil, aedel ne prejšnje mesto in nekem izzivalno uaUvil avojo raalarjene črne oči ne Stepanu Trofimoviču. Njegova čudna resdrašenoat mi je bila povsem sageaetne. "Oproatite," je menil prljezno Htepan Tre-fimevič^ "aaj rasumem, da je atvar mogoče teio delikctnc. "Ta ni nobene deliketae atvari ia Še to je aremetni pa ai bilo namenjeno vam. ko sen krik-nil 'bedarije', marveč Upetinu. aakaj prida ja Opreetka asi. še ste obmili nese. ftatova pitna m toda njegova Sena mi je necnaaa. . . povaem aea r9 , Jk prihodnjič). .ViS iz rehle prsti, drobnih kamenčkov ali iz raznih bilk, stebelc, igel itd Mravljišče je znotraj vsestransko prepreženo z ožjimi in širjimi pre hodi Ti ae razprostirajo tu pa Um v večje votline, ki so atanice babicam jajčica ležečim in požrešnim ličinkam, ali pa ležišča bubam hranilnice sa jajčica. Pri naselb nah s visokimi knpi aega mravlj šče savno tako globoko v zeml kakor visok je kup. Od mravljišča ai naredijo mravlje na vse strani gladke steze. Kjer si hočejo nadc lati pot, ondi pogrisejo najprej travo, potem zagrnejo jame in po-cpUjo tla. "Vao vglajeno cesto zagledam Ki šiva od mravljic je vaa; Naj torej kaj mal'ga povedam, Kdo ae po tej cesti pelja.^Hpl .Tako popisuje Slomšek njihova V takih atanovih živijo mravlje v lepi zastopnoati mimo med seboj. One ne poznajo v stanu niti prepira, niti rasprtije. "Tak mravljica mravlji pomaga, Prelepo zaetopljo ae," hveli Slomšek njihovo zaatopnoat in bratovako ljubezen. Cisto drugače pa se obnaftajo proti tujim mravljam. V atan ne-spusU nikdar tujca, in če ai zajde tuja mravlja v uglajeno stezo, ki pelje do mravljišča, napadejo jo takoj laatnice in iztirajo ven. Ako sa pa oboUvlja, popadejo jo in zavlečejo od steze, včaaih jo celo raztrgajo. Tako ravnajo mravlje z drsnim in nesramnim tujcem na svoji domači zemlji! Srečata se li taji mravlji na prostem, pa gtv-aU s«eko bojazljivostjo vsaksebi. Le one drobne črne mravlje, ki I žive v majhnih družbah pod zem ljo, napadaj^po roparsko tudi na tuji aemlji druge mravlje, če si | upe jo poeiliti jih. Mravlje naših krajev se zberejo ti simi ne dnu avoje naselbine, ee druge tišči H prva se še [nekoliko gibljejo. Pa kmalu *ii.'no Iremati in kimati, in no dolgo. Npi |ti celo krdelo, kakgr da l»i bilo Ivo. NI ga v stanu, ki hi nl^al. tO brije zunaj okoli inravljiAča >1 veter. Tako preape mravlje j I vao ziuio. Ko pa začne toplo po-| mladanako solin o vni, riirilv Ijišče, vzbude se zaspaneti drug sa drugim in pridejo na površje. Nji. hova prva akrl> je aedaj popraviti atan, kajti zima jim ga je mnogo poškodovala. Tn ae je ndrt obok. mora ae vnovi* poaiaviti Tam ae je zasul potk tr» ba ga je otrebiti. Zopet na drugi strani so ae podrle duri. te morajo Še danea stati, in j--. L •> U P" aekaterih tujih mrav-i'jsh ao v mravljišču raz v en teh še (nekoliko večji debeloglavi delavei, 1%» imenovani vojaki. Jedvii so pa spravile mravlje to delo v kraj, čaka jih že sto drugih opraviL Bubam, ličinkam in jajčicam Um doli na dnu i tudi treba toplega pomladan-s tega solnca, a sama ne more za-ega ha površje. Zato pribite de-fvei in znoaijo otroke na aolnee. A zvečer jih morajo zopet v a •ospraviti, da jih po noči ne zc >e. mladino imajo mravlje aploh mnogo opravka. Ličinke, ae morajo skrbno pitati in večkrat na dan osnažiti in v drugo postelj preneati, da se lepše razrkŠčajo. fajčica in bube potrebujejo top-otc zato jih noaijo delavci na »Qvršje, da se na aolncu grejejo, a lato tako tudi ličinke. A itasne-,e jih morajo zopet pospraviti v tan. Ko zapuščajo bube aaprej to, morajo jim delavci pomagati, Kajti njihove čeljusti so še pre libke in prerahle, da bi zamogle >reglodati močrfo srajčico. Zato im jo delavci slečejo, daj pa še >ride odgoja. Mlade mravlje se orajo seznaniti a poali, katere rinaša v mravljišču vsakdanje življenje. One ae morajo navaditi mnogih apretnosti, da si morejo pozneje služiti vsakdanji kruh. Uk pa jim gre kaj dobro v glavo. Obnašanje njihovo je vse* akozi lepo in spodobno. Le malokdaj ae nahaja -med njimi tudi malopridnež. A če je kateri, vedo si ga odgojitelji kmalu ukrotiti a svojimi močnimi kleščami. Ce pomislimo, da imajo mravlje rezvon omenjenih še mnoge drugih opravil, kakor n. pr. stra liti vht>de, zapirati jih po večerih in o slabem vremenu, vekša-ti in širiti naaelbine itdi, mora mo pristaviti, da ne smejo rok križem držati. A V izpolnovanju avojih dolžnosti so mravlje zelo dolgem in težkem delu pa si m!^ ra seveda tudi mravlja odpočiti. Spehana in ugnana šivalica odi. de v kak miren kotič, stopi prav ftiroko, povesi nekoliko avojo trudno glavico in — zadremlje. (''e je pa v atanu vae lepo v redu in je vreme ugodno, vidimo tudi včaaih mravlje igrati in kratkočasiti ae ter uganjati razne burke. Zanimivo je gledati jih, kako ae cukajo in Ščipljejo, kako se objemljejo ter 'postavljajo na zadnje noge, enako mladim psom. Za kratek čas noaijo se tn-di okoli po mravljišču. Ce bi znale, bi jo še znabiti zakrožile! (Dalje prihodnjič.) POKE. SKM VELIK LJATKV SUHEGA O O POfil. GROZDJA OT BRINJA. MnškaUl, jako sladko debele jagode, boksa SO funtov. .$ 8.00 Cipar grozdje, največje in ' najaladkejšc< jagode, boksa 50 funtov............ .$ 7.00 Malo črno grško groadje, zelo sladko, bokaa 60 fbntov $ 7.00 Brinjeve jagode, zelo lepe vreča 132 funtov......$10.20 Pri večjem naročilu vprašajte za poaebno ceno., K naročilu priložite Money Or-dcr. » MATH PBZDIR, Bos 773» OHy Bali Kation, NBW TORK, N. J. POOBLASTILA dala MATUA SUSTD1R že 12 LET, sa rojake po Oeli Ameriki On že mora vedeti, kako se po-oblastiU izdelujejo. Piši mu in razloži svoje zadevo, pa ti bo naredil vse pravilno, da ti ne bo mogoča front prodan a napravil-nim pooblastilom. Njegov naslov je 08S7 Butler »t, Ftttahurgh, Pa. (Advert.) KDOR NAMERAVA POTOVATI V DOMOVINO KDOR 2ELI DOBITI SVOJCE IŽ DOMOVINE KDOR ŽELI POSLATI DINARJE ALI DOLARJE ZA BOZlČ KDOR HOČE VARNO NALOŽITI SVOJ DENAR KDOR HOČE KUPITI ALI PRODATI OBVEZNICE NAJ PISE NA . EMU/ KISS, BANKIR 133 SECOND AVE. NE\V YORK, U. Y. ► • c/> co oo • Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York 1 GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE hi T»oh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA ^ Beograd, C«lja. Dobrevalk, Katar, Kraaj, Ljobljaea, Maribor, Matkavft, Sar.j.ro, Split, ŠIWaifc, jU*rab. italIja Trat, Opatija, Zedar NEMŠKA AVSTRIJA DsssJ. IZVRŠUJEMO hitro Im poeoai domaroa iapUMa v JogoaUrijl, Italiji la Nooriki Avstriji. IZDAJAMO Uk. e hroMdi. lirah i« dolarjih, plačljive mm rpogi.i pri JadramU haoki im raoh ojooih podrakiaah. PRODAJAMO parobrodM Im ielemiiko listo mm vao brejo bi IZSTAVLJAMO fdi ioko, plailiiro v afekti*.«. aU kaoki i. ojooih podmšoieok a pridrftkooi, do ao pole«rfk ali aogMIrfh iterliogik. ako oi ee ra^» dolarje* v dete. ata t« pri Jedreetki iaplošoje » oe-reapolego eaaeriikik SPREJEMAMO DENARNE VLOGE e dolarjih ter 4* obresti. Oddelek rieV Mee vateoorill oeoovo oe Soljo »oe-Sik rejekev liro. Aoierike, ki ae --------' ' rojeoi« prreee deeerje Jo PoSIJoom rieaetelj« deoorjo Jo potroboo, de ao iiško. Ze propia podoftojoje uk ha rk>ft>«|lmj»iM v da Fe dolorjlh lo eem poiljo v rofUt rodoo t odi rioftoo kaji Deeer mmm je »oaleM oejbelje po Dooieatle M po Noer Torb Beek Dreft. KADAR STE NA POTU Zzslr. Order eli pe A*»TB NA POTU v atero dooiorioo I« ao oahejeto vSuT^dileJlar - ak° M ••datrepje brea oea ali ate ao e New afflaaite (lala rraditva pri rereeteljatro oele beebe v ■o te, ako kopito perol še Impill droaJe. pTobrodel listek pri M iMde velibo beri« 11 oe rte eoe. bi se ie eli ae S otwci. prijatelji in poznavalci naše ao vljnono prošeni da opozorijo na ta naš oglas aro je iz Hrvatake, Dalmacije, letre, Goriške, Srbije, Boane, Hercegovine in Čmefore. Frank Sakaer State Bank