Izhaja vsak dan zjutraj razve« V ponedeljkih in dnevih po Prusnikih. — Posamezna Številka Din 1’—, na 16 straneh Din 2—, mesečna naročnina Din 20 —, za tujino Din 30 —• Uredništvo v Ljubljani, Gregorčiieva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. R okopif o v a« vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovor«. Uprava T Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podi-užnica v Mariboru, Aleksan-[drova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, Samostanska ulica Si. St. 78 Ljubljana, torek, dne 2. septembra 1930 Leto I. rvave demonstracije brezposelnih v Budimpešti Delavsko fe nastopilo kljub prepovedi ohBasrfev - Divji prizora spopadov, posiošenja in nasilja Oklepni avtomobili v akciji - Policija in vojjaštfvo sia popoldne vzpostavili mir Budimpešta, 1. septembra, d. Kljub vladni prepovedi so se danes dopoldne pričele demonstracije brezposelnih delavcev. Demonstracije so se v nekaterih glavnih ulicah razvile v prava pustošenja in množica je besneče napadala ne samo policijo, marveč tudi mirne ljudi, ki so skušali pomirjevalno vplivati na razjarjeno množico. Ze zgodaj zjutraj jč vlada odredila v varstvo privatne lastnine pripravljenost celotne policijske straže in vse budimpeštanske garnizije. Vojaštvo je dalje časa ostalo v vojašnicah, a pozneje, ker so demonstracije dobile izredno kritičen značaj, je zasedlo vse važnejše točke in glavna državna poslopja. Zbiranje demonstrantov Delavci so pričeli že pred 11. uro zapuščati tovarne! S seboj so jemali različne večje in manjše predmete, ki so jih potem metali na policijo. Demonstracijo so bile v prvi vrsti naperjene proti vladi in sedanjemu režimu. Demonstrantje so tudi demonstrirali proti državnemu upravitelju Horthyju. — Demonstrantje so v strnjenih množicah prikorakali iz raznih predmestij v središče mesta ter so sprva poslušali govore raznih govornikov, ki so govorili proti brezposelnosti. V Budimpešto je prišlo tudi mnogo poljedelskih delavcev. Budimpešta, 1. septembra, d. Že ob 10. dopoldne so bile glavne ulici in ceste, oso-bito cesta Andrassyjeva, prenapolnjene demonstrantov. Sprva jih je bilo približno 15 tisoč, a se je pozneje število pomnožilo na približno 50 tisoč. Kmalu je prišlo do lju-tih spopadov med policijo in demonstranti. Demonstranti so nosili razne napise, prepevali delavske pesmi in vzklikali: »Dajte nam kruha! Mi smo gladnil Hočemo delok Ko je policija začela na Andrassyjevi cesti razganjati demonstrante, je prišlo do krvavih spopadov. Demonstranti so policijo obmetavali s kamenjem in z raznimi železnimi predmeti. Bilo je pravo bombardiranje. Ko je neki policijski nadzornik ukazal svojemu oddelku, da rabi orožje, se je masa razljutila ter nadzornika napadla in ga pretepla. Z največjo težavo so ga rešili,-da ga ni množica ubila. Slični prizori so se odigravali tudi v drugih ulicah in na raznih trgih. Budimpešta je bila v znamenju velike revolucije, katero se je posrečilo naposled z največjimi težavami zajeziti. Plenjenje vil in avtomobilov Množica je začela naskakovati tudi vozove cestne električne železnice ter jih je mnogo demolirala. Povsod so pobili šipe in nekatere vozove celo prevrnili. Okoli poldneva je prišlo zopet na več krajih do prav resnih spopadov med demonstranti in policijo. Demonstranti sp tudi začeli prevrar čati avtomobile in tovorne vozove. Okoli 1. je prišlo do najhujših spopadov v Elizabet-ni ulici in v ulici Dembinskega. Demon-strantjo so napadli tudi posamezne vile ter jih oplenili. Policiji na pomoč je prispelo vojaštvo, kateremu so je naposled posrečilo, razgnati množico. Največ demonstrantov se je zbralo v ta-kozvanem mesthem gozdiču. Bilo je tam zbranih nad 40.000 demonstrantov. Resni spopadi so se vršili tudi v Zrinjskega ulici. Budimpešta, 1. septembra, d. Ppzno popoldne so še trajale demonstracije po najslavnejših ulicah. Demonstrantje so napadali tudi bolniške transportne vozove ter jih demolirali. V Zrinjskega ulici so se demonstrantje proti policiji branili celo z lepnimi noži; Bilo je več policijskih stražnikov ranjenih. Uradno poročilo o demonstracijah Budimpešta, 1. septembra. AA. MTI pd-roča: Danes ob 11. so se začele velike delavske demonstracije v Budimpešti.. Že ob 7. zjutraj so bili aretirani 4 delavci, ki so nagovarjali svoje tovariše, naj prirejajo nered. Ob 11-45 je korakalo po Andrassyjevi ulici okoli 10.000 delavcev v skupinah po 3 in 4. Množica je vzklikala revolucionarna eesla Policija, orožništvo in reditelji so- cijalnodcmokratske stranke so sc trudili, da vzdržijo množico v redu. Množica pa je postajala čedalje bolj razburjena ter je s kamenjem in koščki železa, prinesenim v žepih, začela obmetavati okna, izložbe, avtomobile in tramvaje. — V tramvajih in avtomobilih je bilo ranjenih več potnikov. Nato je stopila v akcijo policija, ki je z naskokom razpršila množico. V Dohanovi ulici je morala policija uporabiti sablje, da je mogla rapršiti demonstrante, od katerih je bil eden ranjen v glavo. Tudi v mestnem gozdiču je morala policija s sabljami razpršiti gručo omladincev. Pri njih so našli letake komunistične vsebine. V bližnji Andrassyjevi ulici je hotela množica vdreti v palačo. Policija jo je obvladala šele, ko je dobila* ojačenja. V več primerih je bila policija prisiljena rabiti orožje. V mestnem gozdiču so demonstranti razbili kavarno. V Bermojevi ulici so začeli demonstranti ropati in odnašati stvari iz neke vile, toda policija je demonstrante razpršila. Budimpešta, 1. septembra. AA. MTI poroča o poteku demonstracij: V bližini Milenejskega spomenika je množica razbila avtomobil ter ga zažgala. Policija je morala potegniti sablje. Ker je množica navalila na policijo s kamenjem in s svinčenimi drobci, ki so jih prinesli delavci iz neke tovarne, sta morala stopiti v akcijo dva blindirana avtomobila, v katerih so se nahajale strojne puške, katere so postavili na ulico. Na hišah je bilo s kamenjem in svinčenimi koščki razbitih mnogo šip ter na ulicah mnogo pasantov ranjenih. V nekem bližnjem sanatoriju so obvezali 300 ljudi. Reševalno društvo ni imelo na razpolago zadosti avtomobilov za prevoz ranjencev ter je moralo uporabiti privatne avtomobile, na katerih so visele zastavice Rdečega križa. V mestnem gozdiču so demolirali kavarno. Policija je morala uporabiti strelno orožje. Mnogo demonstrantov in policistov je bilo ranjenih. Število ranjenih Budimpešta, 1. septembra, d. Ob 2. popoldne so oficijelno javili, da je bila pri demonstracijah ubita ena oseba, dočim demonstrantje trdijo, da je bilo ubitih celo. pet oseb. Težko ranjenih je bilo 50, a nad 200 oseb lažjo. Prav kritičen položaj je postal. okoli 3. popoldne. Demonstrantje so pobili več šip v izložbah in privatnih stanovanjih. Demonstracije so po oficijelnih poročilih prenehale okoli 3. popoldne. Manjše demonstracije so se ponavljale v predmestjih. Množica napadla župana Demonstrantje so napadli avtomobil bu-dimpeštanskeoa župana dr. Klara, ki jo skušal razjarjeno množico pomiriti. Njegov avto so demonstrantje prevrnili in razbili. Njega samega je množica hudo pretepla. Težko ranjenega so rešili nekateri treznej* ši ljudje. Prav tako je bil napaden tudi poslanec Payer, ki je opominjal množico k miru, Demonstrantje so ga pretepli s palicami. Budimpešta, 1, septembra, n. Danes popoldne so se nadaljevale delavske demonstracije. Ogromne množice, kakih 80.000 demonstrantov, so demolirale mnogo trgovin in avtomobilov, ki so jih dosegle na ulicah. Policija jo v velikem številu šla na ulice in začela streljati na demonstrante, ki se drugače niso dali razgnati. Pri tej priliki je bilo ubitih 11 oseb, 300 pa je težko ranjenih. Nekega novinarja, čigar imena še ni bilo mogoče ugotoviti, so demonstranti kamenjali. Budimpešta, 1. septembra, d. Ob petih popoldne je ’ reševalna postaja javila, da sta pri današnjih krvavih dogodkih dva mrtva in 55 težko ranjenih. Stanje ranjencev je zelo resno in bati se je, da bodo nekateri podlegli ranam. Med težko ranjenimi so tudi štirje policisti. Lahko ranjenih po objavi reševalnega društva ne bo več kot 300. Število demonstrantov ceni policija no 130-150.000. Budimpešta, 1. septembra, d. V teku današnjih demonstracij je bilo demoliranih mnogo trgovin in kavarn. Dalje je bilo de-molirano uredništvo legitimističncga lista >Magyar Sag«.' Dva francoska glasa o reviziji mirovnih pogodb Poincare za odločno odklonitev vseh poskusov, dočim sprejema list »Les Echos« nemško tezo Pariz, 1. septembra. Tukajšnji »Excel-sior« in »La nation« v Buenos Airesu objavljata redni petnajstdnevni članek Poin-oareja, ki topot, razpravlja o predstoječem sestanku Društva narodov v Ženevi. Poincare predvideva, da se bo skušalo na tem sestanku pokreniti ofenzivo za revizijo mirovnih pogodb in za jačjo zaščito narodnih manjšin. Poincare poudarja, da je zgradba, ki je bila ustvarjena z mirovnimi pogodbami, mnogo solidnejša in boljša od labirinta, ki je v njem tavala Evropa pred 1. 1914. Zato je treba vedeti, da ne gre za nekakšno poglobitev zaščite narodnih manjšin, pač pa za svetovni mir, in da se je treba upreti revizionističnim težnjam, čeprav bi bile maskirane z željo po izboljšanju položaja narodnih manjšin. Naj se Madjarska in Nemčija še tako trudita, nju- ne predloge je treba končno odločno odkloniti. Pariz, i. seiptembi^. n. Francoski gospodarski list »Les Echos«; piše v nekem članku o reviziji mirovnih pogodb :to-le: »Ne zahteva po reviziji, marveč utrditev položaja po mirovnih pogodbah, katerih odredbe čutijo mnoge države kot neznosne, mora dovesti do katastrofe. Niti ena pogodim ni sklenjena za vso večnost in če ena izmed pogodbenih strank nekaterih določb pogodbe ne more prenašati, ima pravico, da se obrne na Društvo narodov. Če Društvo narodov ne služi takim namenom, tedaj nima pravice do obstoja. Vsekakor to ne gre, da se vsaka diskusija o reviziji pogodb odbije od Društva narodov. Na ta način se hoče, da se ovekoveči stanje, ki lahko privede do vojne. Samo Panevropa bi preprečila novo vojno Velik govor grškega zunanjega ministra v Atenah — »Venkov« o pomenu Male antante za ohranitev miru čije, priznavajo, da je sporazum med grškim in turškim narodom na gospodarskem polju zelo lahek in da bi mi ustvarili s Tur- Atene, 1. septembra. AA. V Patrasu je minister zunanjih zadev Mihalakopulos ime velik govor o zunanji politiki. Naštel je pakte prijateljstva, katere je Grčija sklenila z Romunijo, Italijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Madjarsko in Ameriko. Govoreč o Albaniji je Mihalakopulos dejal: Ne bi izpolnil svoje dolžnosti napram grškemu narodu, če ne bi tolmačil nezadovoljstva, ki ga čuti veliki del Grčijo i ozirom na žalostne dogodke, ki so so dogodili v tej državi, napram kateri bi morali zaradi naših ’ dedov in sorodstva krvi čutiti zveze ozkega prijateljstva. Nadiejam se, da ne bo dolgo trajalo, da dobimo glede na to, kako težko trpimo v nekaterih primerih 'od mednarodne strani, pravico intervenirati v obrambo svojcev. Uverjen sem, da bodo pogajanja, ki se bodo v kratkem vršila v Ženevi, upoštevala pravično stališče /Grčije. Kar so tič« naših odnošajev do Bolgarije' vlada v nekaterih točkah različnost fnišljenja, toda ne prevelika. Tudi če ne bi prišlo do sporazuma, bi se mi kakor vedno do zdaj sklicevali na arbitražo. O odnosih 'do Turčije je Mihalakopulos dejal: Vsak današnji grški politik, kakor tudi vsi oni, ki so vodili zadnjih 60 let upravo Gr- čijo ta sporazum lažje kot z ostalimi državami. Kar se tiče Briandovega načrta ^Pan-evrope je izrazil Mihalakopulos nado, da bodo morale evropske države.priti vse bolj do prepričanja, kako brezpogojno potrebna je taka konfederacija, ker bo samo mogoče tako uspešno preprečiti drugo svetovno vojno, ki preti bodočnosti, Grčija je nakld-njena vsaki medsebojni zvezi držav, bodisi širši ali ožji, ki bi mogla dovesti do preprečitve vpjne. Praga, 1. septembra. AA. »Venkov« piše o prihodnjem zasedanju Društva narodov in o Panevropski konferenci. Pri tem omenja težkoče, ki. se protivijo praktični uresničitvi Briandovih idej ter poudarja, da Je važno za Češkoslovaško stremeti po konsolidaciji centralne Evrope. Pri državah Male antanto se opažtv tendenca po čim tesnejšem sodelovanju, kair je velike važnosti za status quo. ( : Krvavi neredi v Solunu Atene, 1. septembra. AA. Včeraj so komunisti povzročili v Solunu krvave nerede. Sfcst orožnikov je bilo ranjenih. Redarstvo je prijelg 8 oseb. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Romunijo Beograd, 1. septembra. I. Danes stopi v velja« vo zakon o trgovinski pogodbi in dveh protokolih, sklenjenih med našo državo in Romunijo dne 4. avgusta v Bukarešti. Po tej trgovinski pogodbi imajo državljani in podjetja kakor tudi pravne osebe ene države iste praviee v pogledu svojih imetij kakor one iz druge države po načelu največjega favoriziranja v pogledu vseh trgovskih odnošajev, trgovinskih in industrijskih, davčnih in taksnih. Ravno tako sc bodo te klavzule uporabljale glede tovarniških proizvodov obeh držav v vsem, kar se nanaša na uvoz, izvoz, prodajo, tranzit in vse ostale trgovske posle glede teh proizvodov. Te klavzule se nanašajo tudi na ladje in na vse ostale predmete v zvezi s plov-bo obeh držav. Obe stranki se obvezujeta, da bosta brez odlašanja priznali ena drugi vse ugodnosti in carinske popuste, .ki jih je kateri imed njih dala ali pa jih namerava dati kaki tretji državi. Klavzula o najbolj favorizirani naciji se nanaša tudi na denarne zneske, garancije za uvozne in druge carine. Popusti se ne uporabljajo za speci-jalne ugodnosti, ki sta jih dali pogodbeni stranki druga drugi na ozemlje okrog svoje mej« za olajšanje obmejnega prometa. Ta promet 8« finančno regulira s posebnim uvoznim režimom. Današnji sporazum ostane v veljavi do 1. januarja 1931. V tein času 6e lahko sklene nova trgovinska pogodba z dodatki, ki bodo regulirali vsa gospodarska vprašanja med obema državama. Za protokoliranje uredb veterinarskega postopanja pri tranzitu živine in surovih živinskih proizvodov ter za sporazum glede vrhovne administracije za izvajanje teh določb se začnejo že sedaj potrebna pogajanja z namenom, da se čim prej doseže rečni in železniški sporazum, da bi se tako olajšala transport kot carinjenje blaga z vsemi sredstvi. Angleška mornarica poseti naše Primorje Split, 1. septembra, k. Našo luko poseti oddelek angleške mornarice, ki plove sedaj v vodah Črnega ,mor j a. Angleška mornarica poseti Kotor,: Gruž, Split in Šibenik. Ta oddelek mornarice obstoji iz nosilca avijonov in iz še štirih edinic' večje in manjše tonaže. Na ladjah je 2500 inoi popadke. Režim na tržaškem sodišču ob času procesa Trst, 1. septembra, n. Danes je bilo objavlje« na naslednja službena odredba: Od ponedeljka 1. septembra dalje je pristop v sodnijsko palačo) dovoljen samo osebam, ki imajo specijalne ^ izJ kazni er, ki jih izda uprava policije. S takiin^ izkaznicami morajo biti opremljeni tudi sodniki! k niso člani posebnega sodišča za zaščito, države! pa tudi vsi drugi uradniki, častniki redne voj! ske, miličniki, odvetniki in drugi. Prvi dan velikega tržaškega procesa člani posebnega sodišča v slavnostnih uniformah — Otvoritvene formalnosti — Zasliševanje prič se bo pričelo v sredo Fabrika mesto graščine V vrsti težkih dob, ki jih je že preživelo naše ljudstvo, je bila pač najbolj žalostna doba tlake. Ko črna živina je bil naš kmrf ves dan vprežen v delo in od zore do mraka je bil nad njim valptov bič. Brez vsake pravice je moral naš kmet tlačani-ti za svojega gospodarja, a od vsega svojega neizmernega dela ni imel nič. Kajti vse je bilo graščakovo, kmetovo pa nič. In da bi bila nesreče popolna, so prišle še vojske in turški roparski vpadi, da vojske in turški roparski vpadi, da plamen je plamen uničeval vasi, turške tolpe od-peljavale naše ljudi v še bolj hudo suž-nost, dočim je graščak lepo in udobno se del v svojih utrjenih gradovih. Po zaslugi prosvitljenih mož in z naporom vsega naroda pa je bilo te dobe konec in tlaka se je nehala. Kakor že dostikrat, tako pa tudi sedaj ni znal naš narod dovolj varovati svoje pravice in ko je mesto graščine nastala fabrika, je postal naš narod plen fabrike. Mesto graščine je zavzela fabrika in kakor je nekoč naš narod tlačanil graščini, tako sedaj tlačani fabriki. Samo da se je sedaj položaj znatno poslabšal. Kajti preje je bilo med kmetom in graščakom nekako osebno razmerje in čisto brezsrčni graščaki so bili vendarle samo izjema. Pri fabriki pa odločuje običajno kot gospodar le kapital, ki ne pozna nobenih drugih interesov, kakor le visoko dividendo. Preje se je graščak vendarle brigal za to, da je bilo kmetu zasigurano vsaj življenje in da je bil več ali manj zasiguran tudi na starost. Moderna fabrika pa te brige ne pozna več in ne meni se za to, če more delavec za njeno plačo izhajati ali ne. Tako se danes dogaja, da hodijo ponekod ljudje po tri in več ur daleč na delo v fabriko, tam delajo po deset ur in zaslužijo na dan komaj 20 dinarjev, pa tudi manj. Ves dan ne delajo ti ljudje nič drugega ko le za fabriko, a od vsega tega nimajo niti toliko, da bi se mogli preživeti. Vse, kar dobe od fabrike, je komaj za obleko in najpotrebnejše stvari, dočim mora domača hiša še naprej skrbeti za stanovanje in hrano. A še težje so posledice v moralnem oziru. Ko je tlačanil naš narod graščaku, je oslal telesno zdrav in tudi njegove šege in narodni običaji so ostali nedo- taknjeni. Naš kmet je bil sicer ob svoj zaslužek in prostost, toda telesno in nravstveno ni propadal. V fabriki pa propada telesno in nravstveno in moralno še bolj ko fizično. Prekomerno delo v slabo zračenih fabrikah izpodjeda življenje, šege velikega mesta, ki so v fabrikah že čisto udomačene, pa ubijajo moralo ljudi. Vse, kar je slabega na modernem velemestnem življenju, to osvaja fabrični delavec, do dobrin, ki jih na drugi strani ustvarja moderna doba, pa vsled svoje proletariza-cije ne pride. Tako propada v fabrikah naš narod in vedno večje je to propadanje, ker vedno bolj številne so fabrike, da potrebujejo vedno več svežih sil iz dežele. • In kar je najtežjel Graščak je živel doma in čim večje je bilo njegovo bogastvo, tem več je prišlo v deželo umetnin in lepih stvari. Delal je sicer kmet le za graščaka, a plodovi tega dela so ostali doma in narod kot celota je imel Od tega le svoj dobiček. Mnogi od teh graščakov pa so tudi ljubili svojo domovino in ji posvetili vse svoje sile, kakor n. pr. naš veliki Valvasor. Pri fabrikah pa niti tega ni. Večina v d njih je v tujih rokah in pravi gospodarji od njih žive v tujini. Dostikrat niti ne poznajo naše dežele, zato je tudi ne morejo ljubili in zato jim je vseeno, kako dosežejo njih fabrike dobiček. Samo da je dividenda visoka, to je edin njihov interes in kdor objektivno sodi, bi se moral le čuditi, če bi bilo drugače. Zato pa je prvo, za čemer moramo stremeti, da postanejo fabrike na naših tleh last naših ljudi, da bo ostal čisti do-biček njih obrata doma in dvigal novo bogastvo. Na pošten način, da nihče na svetu ne bo mogel našemu prizadevanju oporekati, se mora to zgoditi in vsako leto bi se moralo pomnožiti število fabrik v naših rokah in zmanjšati število tujih. In ko so fabrike v naših rokah, potem šele imamo poln vzrok, da jih z vso silo podpiramo, potem pa moramo tudi zahtevati od njih, da pošteno plačajo naše ljudi, da bo novodobne tlake fabrikam konec. To je veliki cilj, ki nas vodi do blago- Trst, 1. septembra. Davi je Cristini sprejel skupino italijanskih novinarjev in ostal ž njimi dalje časa v razgovoru, pri čemer jim je naglasil, da je proces, ki se danes prične, velike važnosti. Nato je odšel v sodno palačo in pregledal dvorano, kjer se bo vršila razprava. »Popolo di Trieste« javlja, da je vsak obtoženec sedaj zaprt v posebni celici, s čemer je onemogočeno vsako izmenjavanje kakih pisem. Posamezni obtoženci ne morejo zvedeti, kje so njihovi tovariši nameščeni v sosednjih celicah, ker jih nadzirajo, da ne pride na noben način do kakega medsebojnega stika. Obtožence tudi često premeščajo iz ene celice v drugo. Trst, 1. septembra. Danes popoldne ob 15. uri se je pričel proces proti prvi skupini slovenskih obtožencev in sicer proti Zvonimirju Milošu, Ferdinandu Bidovcu, Miru Pertotu, Lojzetu Valenčiču, Vladimirju Stoki, Ivanu Obadu, Mariju Zaharju, Slavku Bevku, Josipu Kosmaču, Dragotu Ruplju, Nikolaju Kosmaču, Lojzetu fipangerju, Andreju Manfredi, Franju Marušiču, Leopoldu Širci, Lovrencu Caču, Cirilu Kosmaču in Sofiji Franceškinovi, ki so obtoženi atentata na uredništvo tukajšnjega fafiistovskega glasila >Popolo di Trieste« in drugih večjih in manjših protifašistovskih prestopkov. Pred novo sodnijsko palačo v ulici Coroneo se je začela okrog 14. ure zbirati velika množica radovednih ljudi. — Karabinerji in policijski agentje so delali red pred glavnim vhodom. Ob 14*30 so se pripeljali čla'ni posebnega sodišča in zastopniki oblasti v svojih avtomobilih. Predsednik sodišča gen. fašistovske milice Cristini in ostali člani posebnega sodišča so bili oblečeni v slavnostno uniformo in na prsih so se jim bleščala fašistovska odlikovanja. Med tem so se v dvorani zbrali k obravnavi pripuščeni novinarji in fašisti. Takoj po 15. uri vstopil v dvorano sodniški kolegij. Karabi- Varšava, 1. septembra. Rezultati letalskih tekmovanj za pokal Male antante so bili v nedeljo ti-le: Prvo mesto je zavzela Jugoslavija in so dosegli Novak 750 točk, Rupčič 725, Hubel 763 in Sintič 783. Jugoslavija si je osvojila vsa štiri prva mesta. Na drugem mestu je Češkoslovaška in so dosegli Kleps 670, Langer 678, Marež 482 in Svodil 650 točk. Tretje mesto je zasedla Romunija. Letalec Tanasescu je dosegel 562, Rotaru 434 in Padea 560 točk. Četrto mesto je ostalo za Poljsko. Letalec Vivicki ima 588, škšipolski pa 619 točk. Včeraj popoldne so se pričele tekme v višinskih poletih s tovorom. Varšava, 1. septembra. AA. Poljski aeroklub je objavil tele podrobnosti o rezultatih tekmovanja na letalskih tekmah držav Male antante in Poljske. Po tekmah v višinskem letanju imajo posamezniki tele točke: Novak 888, Rupčik 884, Hubi 887, Sintič 961, Klek 932, Langer 809, Mareš 559, Svo-zil 750, Papakovsku 656, Rotaru 542, Pacle-anu 559, Virovicki 748, Skršepinski 754. Ker je po pravilniku tekmovanj predvidena ponovitev nekih točk, se te številke lahko še izpremene. Do zdaj je znano samo to, da je jugoslovansko moštvo zavzelo prvo mesto. Varšava, 1. septembra. AA. Danes eo bili objavljeni končni izidi velikih letalskih stanja in to je eden od ciljev, ki ga hoče doseči jugoslovanska akcija. Ne gre za to, da pride ta ali drugi posameznik do vodilnega mesta, temveč za to gre, da napreduje ves narod in fudi naš najbolj priprost delavec. Vsled tega je nastal 6. januar in odprl vrata jugoslovanski akciji, ki jo je treba prav nazumeti in dobro izvesti. In takoj se bo pričela vesela doba našega napredka in blgostanja. nerji so iz sosednje sobe po ozkem z lesenim plotom zagrajenem hodniku pripeljali v železno kletko najprej Sofijo Frančeškinovo. Bila je oblečena v črno obleko. Takoj so ji sledili ostali obtoženci. Vsa dvorana se je z radovednostjo ozrla po bledih in upadlih obrazih. Predsednik sodišča je začel takoj z čitanjem otvoritvenega akta. Nato je izpraševal obtožence po njihovih imenih, stanu in osebnih podatkih. Zatem je prečital avtorizacijo vojaške divizije v Rimu, od katere neposredno zavisi posebno sodišče, da se sme vršiti ta proces v Trstu. — Sledilo je čitanje obtožnice, po kateri so Valenčič, Miloš, Bidovec in Marušič obdolženi atentata na »Popolo di Trieste«, ostali pa kakor že znano požigov kraških šol, atentata na svetilnik »Zmage« in drugih manjših prestopkov. Ko je bila prečitana obtožnica so bile pozvane v dvorano priče in prizadete stranke. Predsednik Cristini jim je dal potrebna navodila in priporočila ter jih je odpustil z naročilom, naj se javijo pri sodišču v četrtek zjutraj. Prečitana je bila pri tem tudi prošnja tržaške fašistovske organizacije, ki je zahtevala, da se prizna kot prizadeta stranka in da jo zastopa odvetnik Gianfranco Tamaro. Slično prošnjo je vložil tudi advokat Danesi iz Milana kot zastopnik očeta v redakciji tržaškega fašistovskega lista ubitega novinarja Nerija. O obeh prošnjah bo sodišče še odločalo. Izgleda, da bosta zavrnjeni, ker je v proceduri posebnega sodišča določeno, da pri procesih posebnega sodišča ne smejo nastopati zasebni udeleženci. Nato je sledilo čitanje ostalih formalnih aktov. Ob 19. uri se je zaključila današnja obravnava. Jutri se proces nadaljuje ob 15. uri. — Na dnevnem redu Je še vedno čitanje formalnih pravnih aktov. V sredo se bo začelo zasliševanje obtožencev. Kot izgleda, bo proces trajal najmanj 10 dni. tekem Male antante in Poljske, ki so bile od 27. do 30. avgusta. Glavna žirija v Varšavi je prisodila jugoslovanski letalski ekipi od 5 nagrad in ene premije dve nagradi in premijo in sicer prvo častno nagrado za ekipo in tri individualne nagrade in premijo, ki se razdeli med člane ekipe. Češkoslovaški major Klebs in poročnih izvidnik Frank sta prejela dve častni nagradi in dve individualni nagradi. Vrhu tega so bi- 1. r. ed zmagovalce razdeljene še poseb e nagrade njihovih držav. Zmagovito jugoslovansko ekipo tvorijo: litalbki kapetan II. klase Vladko Sintič z izvidnikom - letalskim kapetanom I. klase Kamilom Lukanovičem. Individualne nagrade so pa prejeli: letalski kapetan I. klase Jerolin Novak z izvidnikom - letalskim poročnikom Milanom Mandraševičem, ki prejmeta tretjo individualno nagrado. Nadalje so bili odlikovani kot člani posameznih ekip letalski kapetan I. klase Dragotin Rupčič z izvidnikom letalskim kapetanom Nikolom Nikico in letalski kapitan II. klase Hinko Hubel k izvidnikom - letalskim poročnikom Dragotinom Doljanskim. Ena častna nagrada, ki je bila prisojena jugoslovanski ekipi, pripada aeroklubu kraljevine Jugoslavije. Od vseh udeležencev na teh tekmah je prispela le jugoslovanska ekipa v Varšavo kompletna. Te zmage jugoslovanskih letalcev so tem pomembnejše, ker bo se morali bcriti s prvorazrednimi člani češkoslovaškega, romunskega in poljskega letalstva. PodTobni podatki bodo objavljeni kasne;-1. Nov Polet Pariz—Newyork Parit, 1. septembra. AA. Francoza Costes in Bellonte ata danes odletela i* Pariza če* Atlantik v Newyork. Ob 14*35 so njuno letalo »Point «T Interrogation« (Vprašaj) opazili nad Irsko. Parit, 1. septembra. AA. Letalca Costec in Bel-lonte sta ob 11'40 preletela Južno Irsko in krenila na Atlantski ocean. Spominska plebiscitna prireditev v Ljubljani Ljubljana, 1. septembra. Na povabilo Družbe sv. Cirila in Metoda so se danes ob 18. sestali v posvetovalnici na magistratu številni zastopniki ljubljanskih društev in korporacij in se pogovorili o pripravah za spominsko prireditev ob lOletnici nesrečnega koroškega plebiscita dne 10. oktobra. Sestanek je vodil predsednik inž. Mačkovšek. Navzoče bo bile tudi zastopnice našega ženstva. Sprejeti so bili predlogi o programu prireditve, ki bo zasnovana širokopotezno po vsej banovini, v Ljubljani pa se bo vršil ob tej priliki primeren koncert vseh pevskih društev na prostem s pomembnim govorom. Sodeloval bo ves narod, ves narod bomo spomnili na usodni plebiscit, tako da bodo Korošci vedeli, da jih nismo in nočemo pozabiti. Konstituiran je bil tudi akcijski odbor, ki bo vodil vse podrobne priprave za ta velepomemben spominski dan. Imenovanja Beograd, 1. septembra. 1. Z ukazom Nj. Vel. rkalja je bil imenovan za veterinarskega svetnika pri Breškem poglavarstvu v Ljubljani g. dr. Viljem Jedliček, veterinarski svetnik v Ptuju. Za tajnika pri uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani je bil s položajem 1-6 imenovan Ivan Brozovič, adjunkt 1-7. Beograd, 1. septembra. 1. Z odločitvijo ministra je bil postavljen za stalnega pomožnega davkarja (poreznika) v IL kategoriji, 4. skupini, Va-vupot Lovro, davčni pripravnik davčne uprave v Krškem. Nova edinica jugoslovanske trgovske mornarice London, 1. septembra. V ladjedelnicah v Port Glasgowu je bil dovršen tovorni parnik »Princ Andrej«, last »Dubrovačke parobrodske plovid-be«. Parnik je veljal 23,000.000 Din. Dolg je 415 čevljev, širok 55, visok pa 36-5 čevljev. Njegova nosilnost znaša 9400 ton. Meseca oktobra bo izročen družbi lastnici. Dopolnilna konvencija med Jugoslavijo in Poljsko Varšava, 1. septembra. A A Šef jugoslovanske delegacije, ki je sodelovala na varšavski poljedelski konferenci, jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, se je za varšavske konference pogajal o zaključitvi dopolnilnega sporazuma trgovinske konvencije s Poljsko iz leta 1922. Sporazum je bil dogovorjen in podpisan 31. avgusta ob 22. uri. Podpisala sta ga jugoslovanski minister za trgovino in industrijo in poljski minister trgovine. S tem sporazumom je dosežen pogodbeni kontingent za večino naših izvoznih predmetov. Neki kontingenti, kakor za slive, vino, sadje in konservirane ribe so bili znatno povečani. S tem je vprašanje naše pogodbe s Poljsko našlo zadovoljivo rešitev. Odprava zavoda za pospeševanje obrti in industrije v Ljubljani Beograd, 1. septembra. AA. Na podlagi čl. 192 o notranji upravi je predsednik vlade po zaslišanju ministra za trgovino in industrijo sklenil, da se državni zavod za pospeševanje obrtništva in industrije v Ljubljani ukine in njegovi posli preidejo v pristojnost kr. banske uprave Dravske banovine. » Povratek nogometne reprezentance v Beograd Beograd, 1. septembra. 1. Nocoj ob 10. se vrne v Beograd naša nogometna reprezentanca iz Uru-guaya, kjer si je, kakor znano, priborila tretje mesto. Nova železniška nesreča v Italiji Trst, 1. septembra, n. Včeraj ob 16. uri se je brzovlak, ki jo vozil iz Rima v Trst, blizu Bologne na postaji Corticella zaletel z vso silo v tovorni vlak, ki je stal na tej postaji. Trčenje je bilo tako silno, da se je nekoliko vagonov od obeh vlakov razbilo. Bili sta težko ranjeni dve osebi, štirje potniki in dva železničarja pa so zadobili lažje poškodbe. Promet je ostal prekinjen do 21. ure, popolnoma vzpostaviti pa so ga mogli šele davi. V brzovlaku se je vozil iz Rima v Trst predsednik posebnega sodišča za zaščito države general fašistovske milice Gvidon Cristini. Njemu se ni ničesar pripetilo. Prišel je le e tremi urami zamude v Trst. Francoski manevri ob italijanski meji Pariz, 1. septembra, n. V pokrajini'Modane na italijansko-francoski meji se pričnejo danes francoski vojaški manevri, ki se jih udeleži 18.000 vojakov. Na teh vojaških vajah, ki bodo trajale 3 dni in 3 noči, bodo morali vojaki preiti mnoga alpska sedla v višini 3000 metrov s popolno opremo. Sledila jim bo artilerija in tanki. »Ma-tin« naglasa, da te vojaške vaje, čeprav se bodo vršile v bližini italijanske meje, ne bodo imele nikakega političnega pomena. Prva obletnica kralja Zogua Rim, 1. septembra, n. Vsi današnji listi prinašajo obširno poročilo iz Tirane o velikih svečanostih, ki so se vršile danes zaradi proslave prve obletnice proglasitve albanske monarhije in Ahmeda Zogu-a za albanskega kralja. Po vseh mestih, pa tudi v večjih vaseh, se je prebivalstvo po poročilih italijanskih listov navdušeno odzvalo temu prazniku in izkazavalo lojalnost in vdanost svojemu kralju. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 1. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V Severnih Alpah oblačno in mrzlo, v Južnih Alpah prav tako oblačno, nevihte in padec temperature. Velika poljska manifestacija proti Treviranusu Poljski narod ne bo dovolil, da bi sam meter Varšava, 1. septembra. AA. V prisotnosti desettisoč oseb se je včeraj v Varšavi vršila velika manifestacija proti izjavam nemškega ministra za okupirane kraje Tre-viranusa. Izglasovana resolucija ugotavlja, da ves poljski narod z gnusom obsoja vse one glasove, ki hočejo okrniti teritorij poljske države. Poljska ne bo nikdar dovolila, da bi ji kdo odtrgal samo en kvadratni meter njenega ozemlja, osvobojenega izpod vekovnega jarma. Resolucija dalje ugotavlja, da je ponovna priključitev Poljski onih ozeme1’-, ki so ji nekoč bila ugrabljena, bila samo dejanje mednarodne pravičnosti. Izglasovana resolucija je bila predana poljskemu ministru zunanjih zadev Zaloškemu, ki je delegaciji potrdil, da je poljska vlada popolnoma soglasna s poljskim narodom in da bo ona ostala vedno čuvarica te- še odtrgal od domovine niti en ozemlja ritorijalne integritete republike in da nikoli ne bo dovolila, da bi se na kakršenkoli način izvršilo nasilje nad poljskimi pravieami. Varšava, 1. septembra, d. V nedeljo so se v mnogih mestih, tako v Lodzu, Krakovu, Poznanju, Lvovu in drugih vršila protestna zborovanja proti najnovejši nemški revizijski politiki in posebno proti zadnjemu gov da komaj polovica ceste izvršene. Višnjiz §ora Nesreča kolesarja. V sredo popoldne se je vozil po državni cesti v Višnji gori kolesar Frane Valant iz Ljubljane. Na ovinku med gastilnama Škufca in Kamničan mu je na ostrem ovinku spodrsnilo in je tako nesrečno padel s kolesa, da si je izpahnil levo roko v rami in zadobil praske na spodnjem laktu leve roke. Prvo poinoč mu je nudil g. dr. Fedran iz Hudega pri Stični, nakar se je ponesrečenec odpeljal v zasebnem avtu v Ljubljano. Stavbeno gibanje. Naše tujsko prometno in olepševalno društvo je začelo kot prvo olepšavati. Začelo je pri najvišji točki v sredini mesta, to je pri cerkvi sv. Ane. Napravilo je' škarpo in okusno ograjo pri državni cesti in teraso. Celo mesto je s tem pridobilo. Zasluga gre agilnemu odboru, največ pa blagajniku društva gospej Spitzerjevi, ki je vodila gradnjo ter nadzorovala delo tri tedne. — G. Pepe Škufca si je napravil ob cesti teraso za gostilno ter renovira vse prostore. Na terasi bo napravil vrt. — Krojaški mojster Rudolf Bajk si postavlja novo visokopritlično hišo na koncu mesta v smeri proti Ljubljani z lepim razgledom na železniško postajo v dolini. Isto-tako renovira svojo hišo tudi krojaški mojster Franc Zalar. Kakor čujemo, nameravajo tudi drugi posestniki popravljati in olepšati biše. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica v razgovoru s predsednikom velesejma g. Bonačem v a, brigadni general in pomožni adjutant Nj. Vel. kralja Antonije Pekič ter adjutant Nj. Vel. kraljice podpolkovnik Pogačnik. Pri sprejemu Nj. Veličanstev So bili med drugimi navzoči ban Dravske banovine inž. Dušan Sernev, komandant dravske divizije general Sava Tripkovič s svojim pobočnikom kapetanom Kilerjem, župan dr. Dinko Puc in podžupan prof. Evgen Jarc, predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. z generalnim tajnikom dr. Franom Windischerjem, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, predsednik velesejma g. Fran Bonač z vsemi funkcijonarji, predsednik Zveze in-dustrijcev Dragotin Hribar z glavnim tajnikom inž. Milanom S u k 1 j e m. Na velesejmu je vladal najvzornejši red. Občinstvo se je zbiralo v večjih skupinah ter visokima gostoma povsod prirejalo najvihar-nejše in najtoplejše ovacije. Cim je dvorni avto privozil pred glavno Joslopie, so zaorili klici: »Živel N j. Vel. ralj! Živela Nj. Vel. kraljica!« Predsednik velesejmske uprave g. Fran B o n a č je v kratkih besedah želel kot domačin Nj. Veličanstvu kralju dobrodošlico ter nato poklonil Nj. Vel. kraljici izredno ep šopek svežega cvetja. Nj. Vel. kraljica e blagohotno sprejela šopek, nakar ga je zročila dvorni dami ge. Svrljugovi. Gosp. 7ran Bonač je nato predstavil Nj. Veličanstvu posamezne funkcijonarje uprave, funk-cijonarje razstave in Nj. Vel. kralj se je vidno zanimal za vse. Nekateri odlični zastopniki naših gospodarskih in kulturnih organizacij pa so imeli že večkrat priliko govoriti z Nj. Vel. kraljem. Predstavljeni so bili med drugimi: dr. Ciril Pavlin, Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj TPD g. Rihard Skubec, Dragotin Hribar, inž. Š u kije in še mnogi drugi. V spremstvu odličnih zastopnikov sta se nato Nj. Vel. kralj in N j. Vel. kraljica napotila v paviljon s šumarsko razstavo. Pred vhodom je visoka gosta pozdravil rredsednik šumarske razstave inž. Rust-a z ostalimi funkcijonarji in strokovnjaki. Kraljevska dvojka je z največjim zanimanjem pregledala razstavljene predmete ter se posebno zanimala za naše šumar-stvo. Posamezni strokovnjaki so kraljevski dvojici pojasnjevali vsako malenkost. Nj. Vel. kralj se je tudi zanimal za kamniško korporacijo in njen lovski okoliš. Med suho ribniško robo Kraljevska dvojica, kateri so od paviljona do paviljona prirejali spontane ovacije, je krenila tudi v ribniški paviljon, kjer je razstavljena vsa suha roba. Pred paviljonom >K« se je Nj. Vel. kralj pogovarjal z g. Ivanom Ivancem iz Sodražice, ki je razstavil največ izdelkov ribniške domače Industrije. Kralja je v podrobnostih zani- kralju pojasnil napredek lesne Industrije ter pokazal lepo blago, ki ga je razstavila tovarna Fran Kotnik z Verda. Posebno pozornost je kraljevska dvojica posvetila tudi tovarni probkovih zamaškov Ivan Jelačin & Komp. Kraljevo zanimanje za naše smučarje Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta blagovolila natančneje pogledati tudi kojo »Alpine«, kjer so bili razstavljeni razni turistovski in smučarski predmeti. Dijak Drago K a r b a, doma iz Št. Petra na Krasu, je Nj. Vel. kralju pokazal tudi od leta 1730. narejene smuči ter pojasnil, kako se je pri nas razvijal zimski šport. Generalni ravnatelj g. Rihard Skubec je nato kraljevski dvojici pokazal razstavljene predmete TPD. Obrazložil je kralju o produkciji premoga in koliko družba zaposluje v vseh revirjih rudarjev. Nj. Vel. kralja je tudi zanimalo, koliko premoga TPD dobavlja državi. Nj. Vel. kralj in NJ. Vel. kraljica med našimi lovci Pred vhodom v lovsko razstavo so pričakovali kraljevsko dvojico naši lovci. Predsednik Slovenskega lovskega društva dr. L o v r e n č i č je Nj. Veličanstvi kratko pozdravil. Govor je zaključil s krepkim »lovskim zdravo!« Predsednik je nato predstavil posamezne društvene funkcijonarje in strokovnjake, ki so sodelovali pri razstavi, tako dr. Vladimirja Ravniharja, šolskega inšpektorja v pok. g. Bevka, dr. Ivana Tavčarja, Vladimirja Kapusa, Gedeona Dundjerskega iz Novega Sada, inž. Ceoviča iz Zagreba in g. R a p -p a iz Sarajeva ter ravnatelja dohodarstve-nega urada g. Zupana. Kraljevska dvojica si je z največjim zanimanjem in najglobljim umevanjem ogledovala posamezne lovske trofeje in druge v lovsko stroko spadajoče predmete. V lepih besedah je visokima gostoma tolmačil pomen nekaterih starih zanimivosti predsednik dr. Lovrenčič. Kraljev dar vojnemu invalidu Ko je kraljevska dvojica zapuščala lovsko razstavo, je pristopil k Nj. Vel. kralju vojni invalid Avguštin Lešnik iz Sv. Barbare pri Halozah ter poklonil sliko cerkvice, ki jo je sam pred leti zgradil iz lesa in jo na velesejmskem prostoru razstavil. Po svojem pobočniku generalu Pekiču je Nj. Vel. kralj podaril invalidu 1000 Din. Lešnik je bil ves srečen in se ni mogel dovolj razveseliti visokega darila. Občinstvo ga je obsulo in ga spraševalo o cerkvici. Ko si je kraljevska dvojica ogledala še mizarske izdelke, se je pred glavnim uradnim poslopjem toplo poslovila ter ob 12’30 odpeljala zopet na Bled. Jugoslovansko reprezenianino nogometno mošivo se je vrnilo v domovino. Kraljevska dvojica na velesejmu Ljubljana, 1. septembra. Na gozdarski in lovski razstavi je bilo danes dopoldne izredno živahno in pestro. Kmalu so se med obiskovalci raznesle vesti, da dopoldne posetita obe razstavi Nj. Vel. kralj Aleksander I. in Nj. Vel. kraljica Marija. Prihod je bil napovedan za 11. uro dopoldne. Pred glavnim poslopjem so pričakovali prihoda Nj. Veličanstev zastopniki civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi zastopniki {»osameznih korporacij in funkcijonarji ve-esejma in prireditelji razstave. V prvem avtomobilu so se pripeljali finančni minister dr. Š v r 1 j u g a, njegova gospa soproga dvorna dama Svrljugo- malo vse, zlasti kam Ribničani svojo robo prodajajo in kako živijo. Nj. Vel. kralj je tudi pripomnil, da je bil že leta 1920 z avtomobilom v Ribnici in da se mu je ribniška dolina prav prikupila. Prisrčno se je pogovarjal s staro Marjeto Lovšinovo, ki je pokazala Nj. Vel. kralju in Nj. Vel. kraljici razne domače igračke. Nj. Vel. kralj je kupil več igrač in velik čeber. Med našimi lesnimi industrijci Po ogledu ribniške suhe robe je kraljevska dvojica odšla v paviljon, kjer je razstavljena naša lesna industrija. Svetnik Zbornice TOI g. I. Lenarčič je N j. Vel. Minister za šume In rude g. dr. A. Korošec po otvoritvi gozdarske in lovske razstave. ©Ivoriiev šumarske in lovske razsiave Ljubljana, 1. setembra. Včeraj ob 0-50 so otvorili na velesejmu veliko lovsko in gozdno razstavo ob navzočnosti najodličnejših zastopnikov naše javnosti in gospodarstva. Nj. Vel. kralja je zastopal div. general Sava Tripkovič. Razstavo je otvoril minister za šume in rude g. Anton Korošec. Navzoči so bili še finančni minister dr. Stanko Šverljuga, dvorni svetnik dr. Marn, ki je zastopal ministra za trgovino, industrijo in obrt, direktor železniške direkcije v Ljubljani g. dr. Borko, ki je zastopal ministra prometa, general g. Popovič, ki je zastopal ministra vojske, dvorni dami ga. Tavčarjeva in ga. Šverljuga, ves ljubljanski konzularni zbor, prof. dr. Marinkovič, zastopnik šumarske fakultete Beograjske univerze, dr. Nagy, zastopnik ekonomsko-komercijalne šole, dr. Puc, za mesto Ljubljano, Marko Bauer, glavni tajnik Saveza Induetrijalaca in še mnogo drugih. Brzojavno so opravičili svojo odsotnost in želeli razstavi kar največji uspeh g. dr. Milan Stojadinovič, predsednik središne uprave zveze lovskih društev, minister brez listnice g. dr. Švegel, Sef kabineta ministra- poljedelstva, ki opravičuje zadržanost g. ministra poljedelstva, minister trgovine in industrije Juraj Demetro-vič in drugi. Odlične predstavnike in zastopnike je prvi pozdravil predsednik velesejma g. Ivan Bonač. Očrtal je pomen gozdarske in lovske razstave. Nudi vpogled v razvoj naše industrije in pouči naše ljudstvo o važnosti in potrebi gozdov ter o pomenu lovstva v narodnem gospodarstvu. Razstavi sta priključeni misijonska etnološka in higijenska razstava. Zahvalil se je prirediteljem in aranžerjem vseh oddelkov in posebno povda-’ ril dejstvo, da je dozorel čas za vzajemno sodelovanje kulturnih in gpspodarskih krogov. Naša patrijotična stremljenja, je zaključil g. predsednik, morajo roditi tem več uspeha, ker stoji na čelu naše države vladar, ki mu je blagostanje in sreča naroda nad vse. Trikratni »Živijo!« Nj. Vel. kralju je zaključil predsednikov govor. Godba je zaigrala državno himno. Nato je govoril predsednik gozdarske in lovske razstave dvorni svetnik inž. Rustja. Po vdanostni izjavi Nj. Vel. kralju je popisal zgodovino razstave, ki so jo pripravljali skoro dve leti. Obrazložil je nadalje sledeče zanimivosti o našem goszdarstvu: Naša država spada glede gozdov med bogatejše kraje. Skoraj tretjina vse državne površi- ne (30‘5 odstotkov — 7,586.000 ha) zavzemajo naše šume. Le Finska, Švedska, Rusija, Avstrija, Češkoslovaška in Luksemburška izkazujejo v odstotkih glede gozdov ugodnejše razmerje. Dravska banovina ima okroglo 690.000 ha gozdov, torej dobrih 42 odstotkov celotne površine, le Savska in Vrbaška banovina sta po odstotkih bogatejši. Preko polovice prebivalstva v naši banovini se peča z izkoriščanjem in po-delavanjem lesa v domače, obrtne in industrijske svrhe. Vsako leto izvozimo 40 do 45 tisoč vagonov lesa in lesnih pridelkov. Končal je z besedami: Predvsem se imamo zahvaliti gospodu ministru za šume in rudnike dr. Antonu Korošcu, ki je — pravilno dojmujoč veliko važnost razstave — nain blagohotno nakazal zaprošene kredite, nam prepustil mnogo zanimivega materijala iz muzeja na Topčideru ter uspešno podpiral našo težnjo glede dodelitve uradnikov in pridobitev razstavljalcev. Dalje gre hvala ministru za trgovino in industrijo in upravi Dravske banovine za znatne denarne podpore gospodom profesorjem šumarske fakultete v Zagrebu, ki so radevofje stavili na razpolago mnogo zanimivega razstavnega materijala. Hvalo izrekam tudi upravi JŠU, ki je z zanimanjem zasledovala in podpirala našo akcijo in nam z nasveti in denarno podporo šla na roko. O lovstvu je nato govoril prosvetni šef gosp. dr. St. Bevk, ki Je najprej v imenu 24.000 organiziranih lovcev Jugoslavije izrazil zagotovilo neomejene vdanosti in nezlomljive zvestobe Njegovemu Veličanstvu kralju ter vsej njegovi hiši, dalje globoko spoštovanje gospodu ministru za šume in rudnike, vezano z odkritosrčno, lovsko zahvalo za blagohotno podporo, da se je mogla naša razstava prirediti. Za njim je govoril še predsednik SLD g. dr. Lovrenčič, nakar je g. inž. Rustja prosil ministra dr. Korošca naj razstavo otvori. Dr. Korošec je otvoril razstavo z besedami: »Razstava vas je veljala mnogo truda, dela in skrbi I Zato sem na najvišjem mestu poročal o vašem trudu in Nj. Vel. kralj je blagovolil odlikovati g. Rustjo in njegove pomočnike z raznimi odlikovanji, ki bodo jutri objavljena. V veselje mi je, da vam morem ob otvoritvi gozdarsko-lovske razstave najprisrčneje čestitati. Proglašam razstavo sa otvorjeno!« Nato so si vsi odličniki ogledali razstavo v spremstvu prirediteljev. Gozdarska in lovska razstava Minister dr. Korošec o gozdarsko-lovski razstavi nedeljo 81. avgusta je bila na ljubljanskem sejnii&u svečano otvorjena gozdarska m lovska razstava. Njeno nalogo je najbolje definiral minister aa šume in rude g. dr. Anton KoroSec, ki pravi y uvodu Velesejmekega vestnika pod naslovom »Moje ieljec, da je smisel te razstave opozoriti prebivalstvo Jugoslavije kakor tudi vsega sveta na naše narodno gospodarstvo. Jugoslavija je glede gozdnate površine na šestem mestu med evropskimi državami, a kako važen fcinitelj je v našem domafiem gospodarstvu, se razvidi iz tega, da znaša vsa površina Jugoslavije 24,850.000 ha, a da je gozdov 7,586.000 ha, torej preko 80%. Trenutno preživlja naše gozdarstvo zopet kritično dobo. V Bosni nam je plemenit les napadel škodljivec, vendar upamo, da bomo obranili bosanske gozdove preteče katastrofe. A za naše goadne produkte je prišel v trgovini velik zastoj zaradi ruske konkurence in splošne gospodarsko krize, toda prepričani smo, da bomo prebrodili tudi to težkočo, čeprav s velikimi in občutljivimi ranami. Za lovstvo v vsej državi bo prinesel velik napredek novi lovski zakon, kateri potrebuje zaradi različnosti dosedanje zakonodaje še samo tadnje redakcije. Ce ne nastanejo nove, sedaj še nepredvidene težave, bo novi lovski zakon še pred novim letom lahko stopil v veljavo. Novi gozdarski zakon stoji že mesece v veljavi, sedaj se dovršavajo in publicirajo še potrebni pravilniki in s tem bo uvedena enotnost in enoličnost v administracijo jugoslovanskega gozdarstva. Literatura o gozdarstvu In lovstvu Jugoslavije je še sicer v prvih povojih, kar bo nam pokazala tudi .razstava, vendar bodo gozdarske fakultete na naši vseučiliščih in nastajajoče gozdarske šole odpravile v bližnji bodočnosti tudi ta nedostatek. Želim, zaključuje g. minister, da bi imela go-tdarsko-lovska razstava v Ljubljani, pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja, srečne dni ta da bo našemu gozdarstvu In lovstvu pripomogla k novemu in lepemu napredku I * Razdelitev posameznih skupin na razstavi. A. Gozdarstvo (paviljon M in N). Tu vidimo r prvi vrsti model In slike našega Krasa v prvotnem, deloma v kultiviranem stanju. Nadalje •o hi zanimive slike padavin, temperature in viharjev v razdobju od leta 1881—1915. Sledi Hogata zbirka gozdnih dreves in grmovja, ka- kor tudi nazorni prikaz gozda. Veliko skupino tvorijo glavni in postranski gozdni pridelki, dalje so tu razvr&Seni pripomočki za merjenje in preračunavanje lesa in drv. Sledijo pripomočki za spravljanje lesa po suhem in po vodi. Temu sledijo slike gozdnega varstva. Zelo poučno se gledalcu prakazuje ureditev gozdnega gospodarstva. Zanimive so zgradbe hudournikov, agrarne operacije z načrti o razdelitvi in komasaciji gozdov, ter melioracijah. Gozdarska literatura, sioer pičla, obsega knjige, časopise, letake itd. V paviljonu J je nameščena lesna industrija, ki je zelo bogata na pestrosti in zanimivostih. Predvsem so tu zastopane domače tvrdke. Pa-voljon F vsebuje raznovrstne stroje in orodje za obdela vanje lesa. Pohištvo pa je razvrščeno v paviljonu E. B. Lovska rus tava (paviljon G). Zelo zanimivo je prikazan razvoj orožja od najprimitiv-nejšega orožja do najnovejših izumov. Nazorno je prikazano izdelovanje orožja in lovskega pribora. Nadalje se gledalcu prikazujejo raznovrstne bolezni divjačine. Razvrščena so nadalje razna krmišča in zavetišča, razne pasti. Posebne skupine so posvečene rogovju. Skrbno so prikazani sledovi zverjadi in divjačine ter sploh gozdnih prebivalcev. Narodno-gospodarski pomen lovstva je razviden po raznih etatističnih podatkih. Lovska oprema je kaj skrbno in harmonično sestavljena. Ogromno je število lovskih trofej, zanimiv pa je tudi šaljivi oddelek. C. Misijonsko etnološka razstava v paviljonu K vsebuje najrazličnejše zanimivosti iz vseh delov sveta. Posebno zanimiva je kitajska sobica. Iz Siama so tu razni kipi Bude in umetniški modeli svetišč. Razne stopnje kulture pri črncih in drugih narodih vzbujajo občudovanje. Razstava prikazuje ves misijonski problem, načine življenja posameznih narodov, napore misijonarjev, položaj misijonstva in njegovo veliko misijo. D. Higijenska razstava v paviljonu L, o kateri obširneje poročamo na drugem mestu. Letošnja jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma priča o visokem pojmovanju in velikem organizatoričnem talentu prirediteljev. Želimo tudi ml, da bi ta manifestacija go®dar-stva in lovstva prikazala našemu narodnemu gospodarstvu vse vrline in možnosti, ki nam jih je v teh dveh panogah naklonila narava v tako odlični meri, ter želimo nadalje, da bi bilo to .ogromno delo odlikovano s popolnim uspehom v vsakem oziru. London 273'98—J74'78, Milan 294—295, Nevr York 5615—5625, Pari* 220 75—222 75, Prag« 166'84—167‘64. Dunaj. 1. sept. d. Berlin 168'80, Amsterdam 285’05, Kopenhagen 189*45, Stockholm 190'15, Ncwyork 707’30, London 34'4275, Pari* 27825, Bruselj 98'785, Praga 20'9913, Beograd 12 555, Budimpešta 124'03, Bukareita 4’225, Variava 79'82, Sofija 5 1283, Milan 37 01, Curih 13754. Curih, 1. sept. Beograd 9’12875, Pari* 292325, London 25'0375, Newyork 514*275, Bruselj 7187, Milan 26*9325, Madrid 55, Amsterdam 207 225, Berlin 122*79, Dunaj 72*685, Sofija 3*73, Praga 1-5*26, Varšava 57*75, Budimpešta 90*225. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 1. septembra. Dri. papirji: 1% inv. pos. 88—88*50, vojna škoda ar. 436*75—437, kasa (437), sept. okt. nov. 437 bi, dec. 437—437*25, 4% agr. obv. 55—55*25, 7% Bler pos. 86*625—86*75, 8% Bler pos. 97—98, 7% pos. hipot. b. 86—86*125. Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 910—925, Udružena 191—192, Ljublj. kred. 122 Krivaja« obra-tujejo samo še po tri dni v tednu, >Sipad« je ukinil nožno delo in tudi druge lesne firme so pričele z redukcijo naBtavljencev, ki znaša 10 do 20%. X Nova usnjarska strokovna iola v naii državi. V Visokem, Drinska banovina je bila ustanov-ljena drž. usnjarska šola. Pouk traja dve leti, šola je opremljena s prvovrstnimi delavnicami in odličnim učnim osebjem tako, da bo lahko v vsakem oziru zadostila vsem zahtevam današnje dobe. X Fuzija Brodske tovarne vagonov in tovarne vagonov v Smederevu. Praški listi poročajo o skorajšnji fuziji obeh tvornic. Ta fuzija jo povsem formalnega značaja ker se večina delnic obeh tvornic nahaja v rokah dunajske Steg (Staatsei-tenbahngesellschaft, Wicn). Po fuziji bi bilo no-vo podjetje eno največjih v naši državi, saj bi Kiašal delniški kapital 160 milj. dinarjev. X Ogromen padec hmelja v Žalcu. Nemška *veza hmeljarjev je razposlala svojim {lanom ero glas, v katerem naglasa činjenico, da letošnji kampanji hmelja preti katastrofalen polom, vsled iaredno nizkih in smešnih cen, ki jih ponujajo pivovarji. Hmeljarji pa razpolagajo z edinstvenim trožjem, ki se glasi popolna abstinenca tržišč, itočasno je zveza naslovila na ministrstvo prehra-te predlog, naj se nujno sestanejo producenti in konzumenti hmelja, ki naj vplivajo na to, da so bodo cene pivu znižale. X Katastrofalni padec cen pienici na budim-peštanski borzi. V poslednjih dneh meseca av-gusta je doživelo budimpeštansko tržišče pšenice velika iznenadenja. 26. avg. je notirala pšenica Pengo 20*60 100 kg, zadnjega avg. pa se je cena znižala za isto kakovost na Pengo 16 40 Z oz.rom na letošnjo produkcijo pšenice, ki znaša 19 milijonov q, znači ta padec škodo od preko 70 *m lijonov pengo. Vrednost vseh poljsk.h pndelkov letošnje letine pa se je znižala za prekoJ2 milijarde dinarjev. Sistem uvajanja žitnih bolet, o katerem smo svoječasno v našem listu poročali, se ni obnesel. Nasprotno so se uresničile naše domneve, da bo ta sistem neugodno vplival na raz-roj cen. Madjarsko časopisje povdarja, da se nahaja madjarsko poljedelstvo pred popolnim propadom, če se vlada ne bo pobrigala, da to »tanje s primernimi ukrepi zboljša. X Dve velike evropske avtomobilske ceste, ki naj vodijo preko naše države. »Berliner Tag-blatt« poroča o velikem načrtu izgradnje avtomobilskih cest. Prva taka cesta, ki jo naj finan-si jo francoski, angleški in nemški finančniki bi imela velik transkontinentalen pravec in ^ naj bi vezala Cabis s Carigradom. Vodila pa bi preko Koblenca, Numberga, Dunaja, Budimpešte in Beograda. Ta cesta bo nosila označko AI. Druga velika avtomobilska cesta bi pa vodila iz Pariiia ( preko Švice, Tirolskega v Celovec, od tu preko Ljubljane in Zagreba v Beograd, kjer bi se priključila prvi trasi. Slični spoji bi bili v Budimpešti, kjer bi se stekala avtomobilska cesta is Varšave in na Dunaju, kjer bi se združila ber-linaka trasa, ki bi imela izhodišče v Skandinavskih deželah. Borzna poročila dno 1. septembra 1930 Devizna tržišča Ljubljana, 1. sept. Amsterdam 22’71, Berlin 13*4425—13.4725, Bruselj 7*8796, Curih 1094*40 do 1097*40, Dunaj 7*9522—7*9822, London 273*98 do 274*78, Newyork 56*25, Pariz 221*73, Praga 166*84 do 167*64, Trst 294*05—296*05. Zagreb, 1. sept Amsterdam 22*67—22*73, Dunaj 795*22—798*22, Berlin 13*44«—13*74«, Bniselj i 787*96 blago, Budimpešto 287*28—290*28, Milan 294*001—296*001, London 273*98—274*78, Newyork 1 kabel 56*15—56*35, Pari* 220*73—222*73, Praga 166*84—167*64, Zttrich 1094*40—1097*40. Beograd, 1. septembra. Berlin 13*4425—13*4725, Dunaj 795*22—798*22, Budimpešta 987*28—990*28, Bukarešta 33*35—34*05, Curih 1094*40—1097*40, Ako 2elite kupit) na obroke obrnite se na seujmih tmhv r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. sod.) Gorazdov učni zavod (preje G&rtnerjev) se je zopet otvorfl. Stenografija in strojepisje se poučuje po najnovejši učni metodi. Vpisovanje v ponedeljek 1. in v torek 2. septemb. od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Ciril Metodova ulica 19/1. poleg cerkve sv. Jožefa na Poljanah. Učni honorar izredno zmeren. Znaša komaj eno tretjino kakor na drugih sličnih zavodih. Pismene prijave do 15. septembra Bled 2. Rodica. Ve5 masivnih orehovih spalnic ugodno na prodaj. Ilustrirani katalog Din 35. Erman & Arhar, St Vid nad Ljubljano. Živinski tržišča. Dunaj, 1. septembra, d. Na jutrišnji živinski sejem pričakujejo, da bo pripeljanih 11.000 mesnatih in 4700 mastnih prašičev. Na današnj trg je bilo prignanih 2032 glav goveje živine. Bil jr izredno živahen promet. Cene so poskočile tei je prvovrstno blago notiralo sa 5—10 groše* dražje pri kg. Modni atelje „Qentlemenu za moška in damska dela sem preselil i* Šelenburgove 611 na Miklošičevo c. 18 (vogal Tavčarjeve) Priporočam m CG. ZHlede, £jubljana NIMAM DOBU KM om. DNEVNO JY£Ž£ PBA?lN0 U MTm''jB.7XCrC& tmwu. mm* na & J. Hlebi družba z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 pleskarstvo in 155 sobosliltarstfvo M priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno ln po konkurenčnih cenah pod garancijo Izdelovanje damske in moške konfekcije Drago Gorup & Co., Ljubljana Miklošičeva 14 Telefon 32-33 Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno. Prodaja na debelo ln na drobno. jabolka ponudite! Vnovčujemo najsolidneje vse vrste prešnega in namiznega sadja. — Zahtevajte pojasnila od zadruge. STAJERSKA SADJARSKA ZADRUGA r. z. o. z. Maribor, telefon 2581, Miklošičeva 2 Žalostnim 'srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soprog« in predobra mamica, stara mamica, tašča, gospa M Dni roj. Roš posestnica dne 81. avgusta ob 22.15 uri v 80. letu starosti, previdena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice se bo vršil dne 8. septembra ob 9. uri lz hiše žalosti na pokopališče v Drago. Hrastnik, dne X. septembra 1930. Žalujoči ostali* Brei posebnega naznanila. Končina Ivan, veleposestnik v Gorenji vasi naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegov nadvse ljubljeni sin, stric in svak, gospod oziroma oče, brat, V • trgovec, rez. poružnik dne 80. t m. nenadoma preminuL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. septembra 1930 ob pol 10 url dopoldne iz hiše žalosti, na farno pokopa^ lišče v Stični. Gorenja vas p. Stični, 31. avgusta 1930. Obilna Ljubljano, Me*tal pogreba! lavod v Ljubljani. Službene ebiave Razglasi osrednje vlade Razglas o kurzih listin, Izdanih na zlato ali inozemsko valuto, za mesec september 1930* Da bi se pravilno pobirale takse po zakonu o taksah in pravilno določala pristojnost za sojenje, je gospod minister za finance glede na dejstva, da se menjava vrednost listin, izdanih na zlato ali inozemsko valuto, proti dinarju, določil z odločbo br. II.—111.740 z dne 25. avgusta 1930. nastopne kurze, po katerih se morajo preračunavati na vrednost dinarja vse listine, ki se glasč na zlato ali inozemsko valuto, ter se morajo po tem znesku pobirati takse po zakonu o taksah in sicer: 1 napoleondor . ■ ■ ■ ■ Din 218*60 . . „ 247— 274-40 1 turška zlata lira < , 1 angleški funt . ■ , 1 dolar .•••■iti,, 56-30 1 kanadski dolar . . ■ ■ „ 56— 1 nemška zlata marka ■ ■ „ 13-45 1 zlat zlot... i i i » ,, 6-35 1 avstrijski šiling ■ ■ ■ ■ „ 8-— 1 belg 7-90 1 0-90 1 braziljski milreis ■ ■ ■ „ 6-30 1 egiptovski funt , ■ ■ ■ „ 281— 1 uruguajski pezos ■ ■ ■ „ 51— 1 argentinski pezos < ■ ■ „ 20-40 1 turška papirnata lira t ■ „ 27— 100 turških piastrov. . . . „ 27— 100 zlatih francoskih frankov „ 1095.90 100 francoskih frankov < i ■ „ 221-50 100 švicarskih frankov , t , „ 1095*90 100 italijanskih lir . . . , „ 295— 100 nizozemskih goldinarjev , „ 2269— 100 romunskih lejev • * ■ „ 83-55 100 bolgarskih levov . ■ ■ „ 40-80 100 danskih kron . t » , ■ „ 1512— 100 švedskih kron ( ■ • « ,, 1517— 100 norveških kron ■ i ■ i » 1511— 100 pezet i ■ i n 605-— 100 drahem • . • i ■ i i ^ 73*10 100 češkoslovaških kron a ■ „ 167-10 100 finskih mark , • , ■ ■ „ 142-— 100 letonskih lat 1086— Ti kurzi veljajo za čas od dne i. do dne 80. septembra 1930. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo luške takse, o čemer Izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalni tečaji za angažiranja in potrošnje po proračunu za leto 1930./1931. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7% no in 8% no Blaire & Comp. in 7%no Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu, 25. avgusta 1930.; br. 11—111.740. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. avgusta 1930., št. 196. Razglasi kraljevske banske uprave V No. 6230. 2053 3—2 Razglas. Kr. banska uprava Dravske banovine raz. pisuje dve mesti banovinskih pogodbenih tehnikov. Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5 kolkovane prošnje je predložiti do 10. septembra t. L kr. banski upravi, tehnični oddelek v Ljubljani. Prošnjam naj bodo priložene sledeče pravinlo kolkovane priloge: Rojstni list, domovinski last, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške službe, maturitetno izpričevalo srednje tehnične Sole in eventualna dokazila o dosedanji praksi na polju visokih gradenj. Kr. banska uprava Dravske banovine ▼ Ljubljani, dne 28. avgusta 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 846—4/30—1. 8-8 Razpis. Odda se mesto Jetniške paznice pri deželnem sodišču v Ljubljani. Pravilno kolkovane in lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene s prilogami v smislu čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se vlože najkasneje do dne 80. septembra 1930. pri podpisanem predsedništvu. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 27. avgusta 1930. 2057 C 78/30—1, C 79/30—1, C 82/30—1, C 83/30—1. Oklic. Tožeča stranka Zupan Franc, posestnik v Retnjah štev. 8., po skrbnici Uranič Katarini, posestnikovi ženi v Retnjah štev. 17, je vložila proti toženi stranki: 1. Erjavc Francu, oziroma njegovim neznanim dedičem k opr. štev. C 78/30—1 tožbo na izbris zastavne pravice Zh terjatev 1500 fl; 2. Kokail Marjeti, oziroma njenim neznanim dedičem k opr. štev. 79/30—1 tožbo na izbris zastavne pravice za terjatev v znesku 1100 fl in v znesku 150 fl; 8. Polak Gašperju, oziroma njegovim neznanim dedičem k opr. štev. C 82/30—1 tožbo za izbris zastavne pravice za terjatev v znesku 450 fl; 4. Košir Mariji, Jeri, Andreju, Matevžu in Apoloniji, oziroma njih neznanim dedičem k opr. štev. C 83/30—1 tožbo na izbris zastavne pravice za terjatev 61 fl 26’/. kr in 5 fl 93/5 kr. Narok za ustno razpravo se je določil na 1. oktobra 1930. ob 9. uri dop. pri tem sodišču v sobi štev. 2. Ker je bivališče toženih strank oziroma njih dedičev neznano, se postavlja gospod Poljane Franc, župan v Križah, za skrbnika, ki jih bo zastopal na njih nevarnost in stroške, dokler ne nastopijo sami ali ne imenujejo pooblaščenca. Okrajno sodišče v Tržiču, dne 30. avgusta 1930. T 12/29-8. 2048-3—2 Amortizacija. Na prošnjo Ažmana Janeza, posestnika na Brdih št. 5 pri Radovljici, kot izkazanega dediča po zamrli Dežman Katarini iz Zagorice št. 67, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih Eipdrjev, ki jh je baje izgubila Dežman atarina, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi tekom 6 mesecev od izdaje tega poziva svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirja brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica: 1. štev. 18305 Mestne hranilnice v Radovljici z vlogo Din 144*28, 2. št. 13545 Mestne hranilnice v Kranju z vlogo Din 465*16, 8. štev. 1204 Zadružne gospodarske banke, d. d., ekspozitura Bled, z vlogo Din 1699*05, 4. štev. 143 Hranilnice In posojilnice vGorjah r. z. zn. z. z vlogo Din 1083*18 — vse glaseče se na ime Dežman Katarina. Deželno sodišče ▼ Ljubljani, dne 22. avgusta 1930. E 488/30 2058 Dražbeni oklic. Dne 80. septembra 1930. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 71 in 543. Cenilna vrednost: 4500 Din; najmanjši ponudek: 8001 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s© ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 80. avgusta 1930. Glede podrobnosti se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni deski teg; sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 80. avgusta 1930. Popravek. V izvršilnih zadevah E 1411/30, 1275/30 in 1414/30, objavljenih v »Jugoslovanu« štev. 72 od 26. 8. 1930. pod naslovom »Dražbeni oklic in poziv k napovedi«, se mora podpis namesto »Okrajno glavarstvo v Celju« pravilno glasiti »Okrajno sodišče v Celju«. V cit. izvršilnih zadevah se bodo dražbeni naroki vršili pri Okrajnem sodi šču v Celju v sobi štev. 7. Konkurzni razglasi S 8/80-3. 2061 509. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Janeza Aljaž, družbe z o. z. v Boštanju, Bedaj v Kresnikah pri Štorah. Konkurzni sodnik Tiller Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Upravnik mase dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 15. septembra 1930 ob 9. ufi. Oglasitveni rok do 30. septembra 1930. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 18. oktobra 1930. ob 9. uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 29. avgusta 1930. E 474/30. 2059 Dražbeni oklic. Dne 80. septembra 1930. dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Turnišče, vi. št. 658, 212, 475, 476 in 471. Cenilna vrednost: 8695 Din; najmanjši ponudek: 5798 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. S 11/30-62. 2060 510. Sklep. Konkurzna zadeva Traun Pavle, trgovke v Mariboru. Prisilna poravnava, sklenjena pri naroku dne 28. avgusta 1930. med prezadolžen-ko Traun Pavlo in njenimi upniki, se potrjuje v smislu § 164 konk. zakona. Po tej poravnavi se poplačajo upniki I. in II. razreda popolnoma, upnikom III. razreda pa plača prezadolženka 20% kvoto takoj po odpravi konkurza. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 29. avgusta 1930. Razne objave Objava. Izgubil sem odpustnico deške osnovne šole v Ljubljani VII., z dne 28. junija 1917. na ime Pišek Stanislav iz Ljubljane VII. Proglašam jo za neveljavno. Pišek Stanislav, s. r. Objava. 2064 Izgubil sem izpričevalo obrtno-nadalje-valne šole na realki v Ljubljani na ime Juvan Franc iz Most pri Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno. Juvan Franc, s. r. ANAT0LE FRANCE! BOGOVI SO 2EJM1 Brotteaux se ni nikdar ogreval za (lavo orožja. Prav nič se ni veselil triumfov Republike, ki jih je bil v duhu že prej videl. Ni ljubil novega režima, ki ga je zmaga utrjevala. Bil je nezadovoljen. Povoda za to bi bil imel človek tudi brez tega dovolj. Neko jutro se je raznesla vest, da bodo komisarji odbora za javno varnost napravili hišno preiskavo pri jetnikih, da bodo zaplenili papirnat denar, zlate in srebrne predmete, nože, škarje; da so ble slične preiskave že izvršene v Luksemburgu in da so tam zaplenili pisma, papirje, knjige. Tedaj se je vsakdo potrudil najti kako skrivališče, kamor bi položil najdragocenejše, kar je imel. Otec Longuemare je znosil polna naročja svojega zagovora v neko stresno korito. Brotteaux je sumi svojega Lukreca v kamin pod pepel. Ko so prišli komisarji s trobarvnimi trakovi okrog Tratu, da zaplenijo, kar bi se jim zdelo potrebno, so našli samo to, kar se je jetnikom zdelo primemo, da jim ostavijo. Ko so odšli, je tekel otec Longuemare k svojemu koritu ter pobral iz njega svoj zagovor, kolikor ga je še ostalo od vode in vetra. Brotteaux je izvlekel iz kamina svojega Lukreca, vsega črnega od saj. »Uživajmo uro, ki nam bije,« si je mislil, »zakaj po izvestnih znamenjih sodim, da nam je čas odslej pičlo odmerjen.« V neki topli noči meseca travna,1 ko je nad dvoriščem jetnišnice kazal mesec svoja dva srebrna roglja na obledenelem nebu, je zaslišal Brotteaux, ki je po svoji navadi čital Lukreca na kamniti stopnici v veži, neki glas, ki ga je klical, ženski glas, sladek glas, ki ga ni mogel spoznati. Odšel je na dvorišče in videl za ograjo neko oblko,ki je prav tako ni spoznal, kakor ni spoznal glasu, ki ki ga je po svojih nejasnih in ljubkih obrisih spominjala vseh žensk, ki jih je nekdaj ljubil. Nebo jo je oblivalo z lazurjem in srebrom. Brotteaux je hipoma spoznal v njej ljubko igralko iz ulice Feyde-eau-jeve ulice, Rozo Theveninova. »Vi tu, dete moje! Radost, da vas vidim tu, mi trga ■roe. Odklej in zakaj ste tu?« »Od včeraj«. In čisto tiho je nadaljevala: »Ovadili so me, da sem rojalistka. Dolže me, da sem bila v zaroti za osvoboditev kraljice. Ker sem vedela, da 1 Traven (prairial), po republikanskem koledarju od 20. maja do 16. junija) op. prev. ste tu, sem vas takoj skušala poiskati. Poslušajte me, prijatelj?... Poznam nekaj državnih mogotcev; vem, uživam simpatije celo v krogu odbora za javni blagor. Svoje prijatelje naprosim, da se zganejo: ti me osvo-bode, jaz pa osvobodim vas.« Toda Brotteaux ji je dejal z glasom, ki ni trpel ugovora: — Pri vsem, kar vam je drago, ne storite ničesar od nikogar, rotim vas; skrbite, da pozabijo na vas. Ker je kazalo, da ni posebno prepričana o tem, kar ji pravi, je nadaljeval s še bolj prosečim glasom: Samo molčite, Roza, in glejte, da pozabijo na vas: v tem je rešitev. Karkoli bi vaši prijatelji poizkušali, bi samo pospešilo vašo pogubo. Pridobite česa. Upam, da ga ga je treba le še malo, le še prav malo, da se reši... Predvsem e skušajte vzbujati čuvstev pri sodikih, porotnikih, pri kakem Gamelinu. To niso ljudje, to so stvari: s stvarmi pa ne kaže spuščati se v razgovor. Glejte, da pozabijo na vas. Ako boste poslušali moj nasvet, prijateljica, umrem srečen, da se mvam rešil življenje. Odvrnila mu je: • »Slušala vas bom... Toda ne govorite o smrti.« Skomignil je % rameni: »Moje življenje je končano, dete moje. Živite in bodite srečni!« Prijela ga je za roke ter si jih položila na grudi i Indijcd to da so na-i ta n a Sin skrivnost, nekaj bo- Upor v Argentiniji. Po najnovejših poročilih se pripravljajo nemiri tudi v Argentini. Glavno mesto Argentine Bue-ros Aires je vse zastraženo * vojaštvom. Uporniki baje niso zadovoljni s predsednikom Irigo-yen-om, ki ga kaže naša slika. V Monako v oj n *foji ogromen tehnični muzej, U g* imenujejo vneniški muzejr. V tem muzeju je razstavljano vse, kar je v teku stoletij ustvaril nemški dali .in n-emik* t*hrMik*. S tem seveda Sa ni r»4eno, da je nwu&ka tehnika edina na svetu, ampak ena prvih p* je brez dvorna. V največ ji dvorani >Nemškeg» muzeja« v Mo-nakovem pa visi ogromna slika, ki predstavlja solnoe kot vir energije in vee življenjske modi. 1\a slika predstavlja vse, kar imamo in kar po-mamo: delo, tehnika, bogastvo, življenje. Slika obstoji iz štirih skupin. Solu Sna svetloba je mati rastlinstva, ki daje Človeku ln delovni živali hrano in mož in ki nam daje tudi duševno energijo za našo delo in naše izume. V rastlinah je shranjena solnčna energija, ko rastline odmrjo, se spreminjajo v premog, Id nam daje kurivo in ki nam goni naše toplotne stroje. Solnce pa provzroča tudi razlike v toploti, od ln jterih je odvisno gibanje zraka; solnce je t< rej tista sila, ki goni »troje in naprave na vjter. Solnčna toplota pa povzroča tudi obtok vode. Veliko čudo, ki ga vsak dan opazujemo in za katero se skoro nič ne menimo, ker je to vsakdanja stvar, je v tem, da se voda vedno dviga iz morja v zrak, da se širi z vetrovi vred po vsem svetu, in da pada taim, kjer je hladnejše, zopet kot voda na zemljo. Kjer pa pada na višave in v doline, nam goni zopet naše vodne naprave in stroje, ki nam dajejo skupaj s toplotnimi stroji elektriko. Moč naših mišic, našega duha, moč vetra, vodno moč, paro, električno silo — vse to nam daje solnce. Solncu smo vse dolžni, karkoli Imamo. Nihče pa ne v6, kaj je kolnce. Mi smo mn dali le ime, imenujemo ga tudi »nebesno telo« dn pravimo, da žari in da je mati zemlje. Izkustvo nas uči, da nam daje toploto, svetlobo in električno energijo in pravimo, da brez solnoa ni nobenega življenja, tudi našega ne, kajti tudi bitja, ki žive v temi, potrebujejo solnčno toploto. Vsa ta razmerja in vsi ti odnošaji pa še ne povedo, kaj da je solnce pravzaprav. Stari narodi kakor Babilonci in Indijci to Egiptovci so že nekako prav občutili, da so napravili solnce za boga in da so na ta način povedali, da. je solnce velikanska skrivnost. Tudi za današnjo tehniko je solnce nekaj bo-8ainstvenega, odkoder vse prihaja to kamor se vse vra^; solnce je izvor vse sile. Pota pa, po katerih nam daje solnce Solnce /e vse silo. so silno različna in velik uspeh Človeškega duha je to, da se kljub vsem čudnim potom še vedno tega zaveda, da je treba iskati pot k solncu. In hvaležni moiramo biti velikemu duhu Roberta Meyerja, ki nam je povedal zakon o pretvarjanju energije. Ce mi tega ne bi vedeli, ne bi bili nikdar ustvarili onih industrij, katerih podlaga je to spoznanje, ki nam odpira še sijajne poglede v bodočnost. Modroslovci to umetniki, državniki in trgovci pa no bi smeli nikdar pozabiti, da še nihče od njih ni dal svetu takih življenjskih vrednot koit jih je dal ta skromni mož, to ki povzročajo vedno nove izpopolnitve življenja. Že obe najstarejši tehnični spoznanji, o sili tekoče vode in o sili vetra, sta dvignili v srednjem veku rokodelstvo do neverjetne višine. Če pomislimo, kaj so že takrat delali v fužinah in v mlinih, teh velikih dejanj ne bomo zaničevali kljub današnji moderni tehniki. Le poglejte na Holandsko in boste videli, kakšna tehnična Čuda še dandanes tam ustvarjajo mlini na veter. Čas »plavega premoga« namreč šele prihaja, prav tako, kakor čas vodne sile, ki jo da*as izkoriščamo šele malenkost. Silo, ki jo proizvaja veter, imenujemo »plavi premog« ali stoji premog«, kakor imenujemo v do »beli premog«. Da pa pomeni vodna sila za vsako deželo še večje bogastvo kot črni premog, nam kažejo skandinavske dežele. Eno samo jezero, ki leži 200 metrov višje kakor njegova okolica, proizvaja elektriko za pogon skoro vseh železnic na Bavarskem. In odkar so v Avstriji spoznali, da dobe lahko iz svojih alpskih voda elektrike kolikor je hočejo, je postala nekdaj uboga in revna Avstrija čez noč bogata dežela, ki bo svoje bogastvo lahko izvažala, kamor bo le hotela, ker bo njena elektrika lahko gonila tudi stroje v severni Nemčiji. »Večni dež« v Solnogradu, ki dovaja alpinskim potokom vedno dovolj vode, je zlato. In ne bo dolgo trajalo, ko bodo tehniki spoznali, kako zelo je škoda, da kurimo premog, kajti skoro 9 desetin premogove sile gre v nič. Tako smo zapravljali svoje bogastvo že stoletja. Danes pa že vemo, da je premog drag kamen, kajti v premogu so nakopičeni veliki zakladi. Iz premoga dobivamo najlepše barve to najbolj dragocene kemikalije. Bodočnost bo znala premog vse drugače ceniti kot ga cenimo mi danes. Tako izhaja vse iz solnoa in se vrača zopet k solncu. Od solnoa prihaja vse, karkoli za nae dola in moderna tehnika pravi: Solnce je vse! blvalcev že 1 sedež v kinematografu. Moč ameriške filmske industrije pa ni velika le zaradi ogromnega kapitala, 8 katerim razpolaga, ampak tudi zato, ker ima ta industrija sijajno prodajno organizacijo, ki je znala nad eno tretjino vseh filmskih Izdelkov prodati v inostranstvo. Zadnje leto je sicer izvoz filmov iz Amerike nekoliko popustil, ker se je začela uveljavljati na svetovnem filmskem trgu tudi nemška, francoska, ruska in japonska konkurenca. Danes potrebuje Evropa komaj še 30 odstotkov filmov iz Amerike, zato pa kupuje dandanes največ ameriških filmov Avstralija. Spomini na ponesrečenega raziskovalca polarnih krajev Andree-a. Slika na levi zgoraj nam kaže Andrče-a tik pred njegovim letom v polarne kraje. — Slika na desni zgoraj kaže notranjost gondole. Na tej sliki vidimo tudi pse, ki jih je vzel Andrže s seboj, zgoraj na sredini je Andrše-jeva delavnica z raznimi znanstvenimi aparati in košarica za golobe-pismonoše. Tudi fotografski aparat vidimo radočno. — Na desni strani notranjosti gondole vidimo spalnico. — Na levi strani spodaj je naslikan Andrče s svojimi tovariši, na desni strani spodaj pa je naslikana Andrče-jeva hiša na Spitzbergih, kjer se je pripravljal na let v polarne kraje. Svekvna filmska pro- [ du§tci|a Točnih podatkov o svetovni produkciji filmov v letu 1929. sicer še nimamo, vendar pa se da na podlagi precej dobrih cenitev sklepati, da filmska industrija leta 1929. ni dosegla rekordne produkcije leta 1928. Tega leta so namreč Izdelali 1839 noyih filmov. Nazadovanje produkcije »nemih« filmpv pripisujejo v prvi vrsti zmagi zvočnega filma in barvastega filma’ nad nemim filmom. Toda tudi koncentracija v filmski industriji .izdelovanja novih filmov ni pospešila. Mala podjetja so se namreč v velikih podjetjih kar vtopila, zlasti v Ameriki, v filmski industriji pa igra baš Amerika veliko, oziroma prvo vlogo. Leta 1928. namreč, ko je bila filmska produkcija največja, so samo v Ameriki (v Zedinjenih državah) izdelali 750 novih filmov, to je okoli 40 odstotkov vse produkcije. Na drugem mestu. stoji* Japonska s 400 filmi (21 odstotkov), na tretjem Nemčija (250 filmov, 18 odstotkov), na četrtem Rusija (150 filmov), na petem Anglija (100 filmov), na šestem pa Francija s 94 filmi. Vse druge države skupaj niso Izdelale niti 100 filmov. Premoč ▼ Izdelovanju filmov je dobila Amerika za časa svetovne vojne, ko je bila produkcija filmov v Evropi docela ustavljena. Po vojni je Amerika s svojimi filmskimi izdelki preplavila vso Evropo, ker Evropa ameriške konkurence ni mogla vzdržati. Koncentracija filmske industrije v Ameriki pa jo že tolikšna, da izdelujejo 90 odstotkov vseh filmov v Hollywoodu. Stroški za izdelavo vseh filmov leta 1928. so znašali 480 milijonov mark ali skoro 7 milijard dinarjev. Amerika pa ni za filme samo največji producent, ampak tudi največji 'konžument. Vseh kinematografov je bilo koncem 1928. leta okoli 20.500, kjer je bilo prostora za 10 to pol milijona gledalcev. Na vstopnicah so prejeli kinematografi okoli 3300 milijonov mark ali 46 milijard dinarjev. V Zedinjenih državah je toli ko, kinematografov, da pride na vsakih 11 pre Senzacijonalen samomor. Pred nekaj dnevi je skočila iz letala lz višine 1000 metrov vdova nemškega ritmojstra Am-lingerja, ld se je komaj par dni pred tem senzacijonalnim samomorom smrtno ponesrečil pri svojem letu v Rusijo. Angleško in francosko časopisje trdi, da je letel ritmojster Amlinger v Rusijo z vednostjo ali pa celo na povelje nemške vlade in trdi dalje, da obstojajo med nemško in rusko vojaško upravo že leta in leta zelo tesne, čeprav tajne zveze. Te&ka letalska nesreča pn velikih francoskih vojaških vajah. Pri velikih francoskih vojaških vajah je padlo veliko vojaško letalo za metanje bomb s 6 osebami vred na neko hišo. Vseh 6 oseb in sicer 2 častnika in 4 podčastniki ge je ubilo. Spori V Ljubljani je vladalo v nedeljo splošno športno mrtvilo. Razen zvezdne kolesarske dirke so vsi ljubljanski klubi počivali. Zvezdna kolesarska dirka v Ljubljano Triglavski pododbor Koturaškega naveza kralj. Jugoslavije je izvedel v nedeljo ob priliki otvoritve velegejmske šumarske in lovske razstav« skupinsko zvezdno dirko. Tovrstna prireditev je bila v Jugoslaviji prvič na sporedu in je bila udeležba zelo obilna. Posebno so bili častno zastopani podeželski klubi. Pri oceni je odločevalo število članstva, kakovost in oddaljenost proge od Ljubljane ter prevoženi čas. Končni vrstni red: 1. Koles, klub Zagorje ob Savi (55 km) 1 : 44, 2. K, k. Novo mesto (72 km) 2 : 54, 3. SK Bratstvo Jesenice (62 km) 2 : 17, 4. K. k. Ribnica (km 50) 1 : 29, 5. Motokoles. Ilirija (30 km) 1 : 09, 6. K. k. Celje (50 km) 1 : 49, 7. SK Disk Domžale (15 km) 31 minut. Dirke so se izvršile v lepem redu in so po* tekle brez nezgode. Izbirni meeting za Prago V Zagrebu se je v soboto in nedeljo vršil damski izbirni meeting za III. svetovne damske igre v Pragi. Startale srezentanco je na kolodvoru pričakovalo veliko število ljubljanskih športnikov. Naše reprezentante je v imenu LNP pozdravil njega podpredsednik inž. Debeljak. Zahvalil se je vodja ekspedicije, podpredsednik JNS-a g. Hadži, ki je med drugim naglasil, da niso točna poročila nekaterih zagrebških listov in ,da Je bila disciplina igralcev tekom vsega potovanja naravnost vzorna. Jugoslovanska reprezentanca ni mogla doseči večjega uspeha kot ga je dosegla, kar je pripisati predvsem naravnost nemogočemu sodniku, ki je sodil našo tekmo • Uruguayem. Zunanji nogomet Celje: Svoboda (Ljublj.) t Olimp 2 : S (1:0). Beograd: Jugoslavijo i Soko 1 : 0 (0 : 0)| BSK : Obilič 3 : 1 (0 : 1). Za prvenstvo Maribora v rokoborbi in boksu Borbe za prvenstvo Maribora v rokoborbi in boksu, katere priredi SK Železničar, se ne \ree dne 5. in 6. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno, temveč dne 3. in 4. septembra zvečer t verandi pivovarne Union. .......................................................................................................................... .. . .. . ..—.-I ---------- Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar MlhAlek.Urednik Janea Debevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.