Leto IV., šiev. 82. V Ceifiit sobota due 22. fultja 1922. Pošfntaa Blata v ptooins. ¦H ^^^^H ^^^ ^^v ^^^^V ^^H^^^A ^B^^^V ^^L Studijska knjižnica HH ^^H ^^K^^r ^^^M ^^^^^^^L ^^^^^^ ^^H dolž' iztis Ljubljana Stane ictno 48 Din, rnesečno 4 Din, za inozemstvo Iotno 120 Din. — Oylasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka staue 60 p. Izhaja vsak t©re&, četrieR In sobolo. ! Uretini&ftvo Strossmajerjeva ul. St. J, I. nadstr. Telefon St. 53. UpravneSftro Strossmajerjeva ul. St. 1 pritliCje. Telefon St.65. 11 L=a Račun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. «=3 Slike z ženskega kongresa. Nas slarcjšc, ki smo spremljale r:-.z- voj zxnskega gibaiija — bodisi kov so- detovalke — bodisi kot opazovalke _ ne za-nimaji) samo vprašanja in uak>ge, ki si iili stavi tak ženski Parlament, za- r.ima nas metoda in spretnust v obrav- iiavanju istih. kakor tudi osebnosti, Ki itustopijo. njih iniclekt, icinperanienr. diibovitosl, prisrčnost in •¦- meiie vsaj tinii glas — kot izraz notranjc kulhirc. Ko sem se peljala v Ljubljano mi ie rckel nek znanec: «Zcirsko gibanje- jc zdaj niocia.« Zdi se mi, d;i tiči za iemi uesedami uekaj oinalovaževaliic zlobe. iPriznavam, da je bilo v velikem številu zastopnic nekaj ničol.— (ali jih ni v na- rudni skupšeini?), a duševna potenca v obče jc bila visoka, dasiravno ie euo- stavnost pTograma ~ bilo .jc na dnev- num redn lc dcčje vprašanje — ovirafa vsestrauski ogled jx> socijalnih problc- nijli, ki so ob erieni tudi žcnski. Dncvniki so priuašali precej rocna i.oročila o vseh sejah. Nočcm ponav- ijati Lstih, podati hočem Ic par slik ..... liiomcntfotografij — »cii in siiuacij. ka- kor so sc mi vtisnilc v -duSo. I'll je prcdvsam pred'.sednica gospa IHmica Hristieeva iz Beograda. Najzna- alnejsa poieza obče spoštovane staie gospc sc mi je zdela velika stvarnosr, nepristranosfc in koneiljantnost, s katero .ie vodila kongres, nidi če se ic bil boj /a ruwcla, s kalerimi sc ni .¦»trinjala. In 1« ni bilo hiliko, rscbito ne v burni de- bati v petek 7., ko so sc križala nuienja o stališCu nczakoiiske niatcrc. l'arkrar sc nam jc zdclo, da sc razidc skupščhm, ne da bi sprejela kako re;solucijo, a go- spa ptxdscdnica je našla stališčc kom- uromisa, na katcrcm smo se koncno zedhiilc vsc. , .x Potcm rlrvalica Zlata Kovaccvi-- Lopasič! Fin obi a/., blag glas, vsaKa kretnja usmerjcaa —¦ ta ziinanjost liar- iixonira pri tcj žcni kaj krasao z visoKo razvito ¦dusevnostio, ki ic /.vcncla I'l vsakc njcnih bused. Spotniniala me ?c na angicsko aristokratinjo v nailepšeni sniislu. Kaku rade bi jo bile slisaJe govo- rlti več — mesto marsikatere druge. u: jc včasih le ponavljala žc povedano m .se to večkrat na ne prevcč simpaticcn iKičin. Ce imate o Zlaii Kovačevič utis O.i\- inc. sc Vam zdi gospa Jovanka Siljako- va- kot prava žena iz naroda. Oblecena • jc tako skromno, da zašcpcčj ob nie- • iicm nastopn wegantna darna poleg j ineric: »Kakor kale a postreznica. v n«- j . deljo popoldnc!* To-da zc po prvih ii}c- | nih stavkih snio postale pozornc in daH j ko smo jo poslušale, temboli nas ie oft- [ vladala. V ecleni rcferatn nic Ijubczni- j vih fraz, nobenih Uižnjivih koncesij. ka- i kor iek'lcno kladivo razbi.ia.io njene T)e- | sed'c uiarsikak taimi-ideal, z gorcčo ba- kljo o-sv^tljuje himivsko moralo naSc ¦• boljsc dnižbc.< — nato pa gorek, prlsr- < ecu poziv na nasa srea v prid oniin, kr \ trpc krivico in se iz bede ne morejo iz- j ivoi>ati sami. Cc hočemo res bin »narod- iic zene«, potcm ne sinemo piisliii. da nam deca naroda propada. — In eutne smo, da gospa Šiljakova ne predava ie- oriic, ainpak da svoja naccla tudi ndej- | stvuje, kar so potrdi'le njene znanke. ki j jo silno spoštujejo in nam jo oznaeile kot ! cno naidelaviiejših žcn v Sarajevu. Sa- | j ma mati baje sedincrih otrolc, najdc ča- ! sa še za druge, ki potrebujeyj njene iz- ! vaiircdnc delavne sile. i L.iiibljcnka vsch pa je bila gosp.t | Miieva Milojevic iz Bcograda. Lcp ftp?- 5 ecu srbski obraz. iz katerega odseva ' prisrena prLuiznost in solnčna narav — j zivalnio zanimanjb in sodelovanic pn vsakcm vprašanju ji je pridobilo vsa srea. Ciospa je nredhica»Ženskega po- [ kreta«, na.šega sknpncga glasila in n>e- j na velika intcligcnca in dc!avii-)st jam- čita, da bo v razvoju jugoslov. ženskejra gibanja se važen činitelj. Kaj ]>a Slovcnke? I (jospa Tavčarjeva, innogoletna vo- csitcljica slovcnskcga r?enstva. ki je dain inicjjativo za marsikak lev invert ali pa ga -S svojini vpüvom krepko podpirate, se vsled bolezni svojega soproga žal nl mogla udcleževati vseli posvetovani. Toda kadarkoli je došla v našo sredino, so jo vse najiskrcneje pozdravliale in j! kazale globoko spoštovanjc. | Vseskozi temeljita strokovrijakinp, ' a poleg tega skromna in priprosta, jc voditcljiea oddci'ka za zascito dece prJ socijalnem skrbstvn v Liubljani •— AIdj- zija Ž(cbi. Njciia izvajanja so bila glo- hoko prctnisljcna, vseskozi stvarna, njeni predlogi in načrti preračunjeni, t>a (.'bstojc tudi pod kritičniin pogledom skeptika. In ta siatarcnost mora zbiiditt zaupanje, kcr prcmiSlien načrt, ki nič ne olepšava in računa tudi z bodoeirm težkočami, janiči za izvedljivost. Zato so S'c, tudi drnštva izven Liubljane zav- ' zela za nacrt veiikega materinskega in j dečjcga doma v Ljubl.iani, Vi ne bo >e j midil doni inateram in n.jili dojenčkom. I arnpak bo ob encm tudi socijalna šote, } ki bo vzgajala potrebne oskrbne sestre. i Brez veiikega osrednjega doma. ki mo- j ra tvoriti matico za vse nianjše eeie ! Slovenije , se uspešno dclovanie nianj- j ših sploh misliti Tie da. Bili so dncvi dela. Naporcn jc bil o- sobito čctrtck 6. julija, ko1 50 bili rcrc- ! rati oci 9.—12. dopoldne in .?.—7. po- i poldne in je bil nezn'osno vroč dan. Hu- I ren je. bil pctek, ko so trčila skiipaj na- sprotna naziranja glede nezakonsKc materc. A v debaii se je ookazalo za oboje naziranje toliko stvarnih raz>o- gov, da smo razumele tirdi nasprotm- ! ce. Res je bil odpor proti nasprotnim i razlogoin Inid ali priznavanje strastno I in jc preüsedniea z vso eneigijo mora« ( zahtevati mir in red ter apelirati na naso zalitevo po ženski volilni pravici, po sodelovanju v parlamentfi -- kar ¦j more Ic discipliin'rano žeiistvo -- \ cn- | clar morarn reči, da me v tern oziru nltr 5 hip ni navda! strah. Burne debate, stra- ! si no zavzemanje, ljut odpor niso d'oX'a- | y.\ za nezrelost zonstva, doka/.i za ta hi bi!i brezmisclno kimanje. Saj se imcrt i boji pojavljajo v vseh parlamentih sv«s- j ta. Olavno .ie, da zna ženstvo saniostoj- S no misliti — in to ie pokazalo — ter aa iina sposobne voditeijice. In tudi za re me ni strah. Ana Zupiuicic, 1 Utinica »Kola jugnsjov. sester v Celju«. Dr. FERnO KORUN: Nekaj iz zgodovine celjskih grofov. (Konec.) l'o uenadni Ulrikovi smrti v Beo- j .i;radii so se začeli prepiri za bogato dca- I šeino; prislo. jc do ninogih bitk. Prvi se jc ogtnsi! za dediča cesar l'riderik II7.; za njim njcgo.v varovanec Ladislav I"*o- snirtnik. kralj ogrski in češki. Oba pn sta zadcla na silcn odpor v kneginji Ka- | tarini; ona je stavila vsc svoje nadc v vojskovodjo Jana Vitovca. ki se je Ze za Ulrika zelo nspcšno bo.ieval. Toda v Vitovcu se je vara!a; vsa njeiia moč je bila. bolj nainišljeiia ko rcsnična. Vse vojastvo je bilo v rokali Vitovčevlh, kojemu so bili vojaki brezpogojno vdani radi njegove vojaske slave. Vitovcc sain se fudi ni nmogo menil za kneginJTo. ker se je cutil rekako prezirancga. 2a- cc! se je povsem ua Ja.sino roko poga- iati s ccsan-jem in mu res izročil nekaj incst. Kneginja je bila vsl^d tega V?~ tovčevega ravnanja zclo nžaljena; ven- dar pa sc ji je zdelo mijno potrebno. da pritue sama pogajanja s cesarjem. Spomladi le.ta 1457. j0 prišel cesa: I^ridcrik FI1. na VitovCcvo povabilo v Celje; ko je Vitovcc opazil, da se tudl kncßhija pogaja- s cesarjem, se zaCne on zanjo bolj zavzemaii, čeravno njej ui bil nakionjen. Ker so ga pri nekem zborovanju zastopniki dveh strank i>aie na željo kneginjc ostro zavrnili, je začel misliti na osveto. Hoteč pahniti Katarino l-ri ccsarju v nemilost, je napadel on; dtl mesta, v katercm je prebival cesar s svojim sprenistvom. Bale je to storll na ukaz kneginje same. Cesar sc jc iz skrajne nevarnosti komaj rešil v celjskt grad. kjer je pričakoval vojaske pomo- ei iz Kranjske. Vitovec je s tern zahrbt- j nim činom pahnil samega sebe pri ce- j sarjii v nemilost. Ko pa je še tcga leta imirl Ladl- siav Posmrtnik, se je Vitovec udal ce- °.irju in ta mil jf vse odpustil. Kneginji pa je cesar ukazal, naj se tnna-kne v Krško; samo to ji je prepi;- stil kot vdovščino. S tern je bil slednJiC končan dolgotrajen prepir za deds^ino po celjskih grofih. | Tako je koneal rod slavnili. mogoč- nih in bogatih grofov; bili so kranjski dezclni. glavarji. bani Siavoniie in hr- •¦aiskili dc/.el. Po bo^astvn so bili pn'f v rimskonemškem cesarstvii in njihov» bojna moč in izurjenost se je dokaj jfa- siio kazala v stevilnih bojih, zlasti po Nernskcm. Slabcjši so sc jih bali, jih zn- vidali in iim stregli po življcniu, dokler jih niso uničili z Ulrikoir., poslcdnjim Ccijanom 9. novembra leta. 1456. v T^co- gradii. * :;- * Obsirna in zanimiva zgodovina celjskih grofov je služi-la raznim pisa- teljcm in pesnikom kot snov za njihovc proizvode. Med pesniSkimi deli jc omfe- niti Aškereevo »Celjsko romaneo«; Fun- tekov tekst za Tpavcevo opero «Tehar- ski pleniici« in za opero Parmc »Urh, grof celjski«. Jurčičeva drama ^Veroni- ka Descniška« je veiikega pomena za spoznavauie zgodovine celjske grmov- sivc rodovine. Catulle Mendes: Resuicoljubni Peter. (Iz francoščine.) (Dalje.) »Dobri pater,« ic 'rckel narasCajoci glas zavrženega, >4i bi lahko preštel ¦ra-stlinska stebla dvajsetih travnikov, ki obkoljujejo sedem his tvoiega samo- ¦suina, ti bi pa ne preštel brczStcvihilli lieretikov, v katerih prebiva moj duh in .vi hodijo prcd. tcboj ter te ogrožajo po woci.« »Tako?« je dcja| ()pat- «iemno oblečcni, kakor sence se zbirajo te Piikazni v gozdin in se pogo- varjajo pri vcUkem o^nju. Cerkve so grobovi in pnSel bo čaS, ji0 bocj.o onI irdi'li, da so tudi vstajenie in svoboda. Množica, ki trpi in jeci, jih Srieda in vsc ^rvi k njhin, iaz Pa' L'uciabel boin raz- *el im to množico mo.ia krila, kakor veliko nebo.« Ko jc hudič tako govuril. jc zače!a KJegova majlina postava rasti. V začet- ku Je bil na opatovem telesn podoben sMjučeneniu velikanu. nato sc je vzdiR- ivi, vedno je posiajal večii- Kremplji liegovih nog so se zapičili v Benignov ircbuh, kakor hrastove koreniuü v zc- inljo-.. l^odob'jn ic bil velikaiiskeinu drevesnemu stcblu, ki je «mel veliKa krila kot veje in i.istje, bilo je res vidcti, da jc to nebo, na katerem bi bile zvezde. l'red opatom se je široko odpirala Pro- venška ravnina, od vseh kra.iev so pr!- hajali moški in ženske v nestevilniti iruruah ter sc med seboj pog:)varjali. Ko je opat to videl. ie zaklical: »(irmacle, grmade!« Komaj jc Bcuigen to izusiil, ^lcj, sa nrišli oboroženi, se vrgli na hcretikc z acverjctno ljutosljo ter jih pomorili. Ko so dovršili svoje delo, so jih začeli prc- klinjati in pcti psalmc. (io-zdi so se vne'i, drevje je v ognju pokalo, da je bila groza. Se bolj dal.ie so gorela inesta, ka- uienje se je kar topilo v ogn.ru, mošKi in zenskc so obupno vpilc. Clovcško meso se je cvrlo. Oborožcni Pa so vc- sclja vpili, menihi pa peli nobožne pe- smi. »üorijo, gorijo,« jc rckel Benigen. ^Gorijo vsi, ki so orišli iz Perzije in oni, ki so dospcli iz Italije, vsi častilci saia- novi, tudi Palavinci, ki poljubiijejo čr- ncga Krista, vsi gorijo na maščcvalnih gnnadah. Slava Bogu! Slava Bogn! in slava Benignii, ki jc povzrocil ta po- žar.« Hudobec pa se je zlobrto smejal in izginil s prikazniio. i. poglavje. Clovek, ki ie bil na dnu. Peter je bil v vodniakn. SJišal je bescde, ki jih jc nckdo govoril. Zdelo sc mu je, da mora biti to na pol žival, lia]- brze jc bil kak norec. Za nieufa se nai- brže nihee ne briga, toda prisel bo 7.0 eas, ko bode lahko zopet govoril pod milim nebom s po.štenimi Ijiufmi. Karerl cajj jc scdaj, tu je ncprcstaua črna zi- ina. Neznanec je govoril sani pri scbi: »Jaz mislim, da umrjem samega veselja, ko bom zopet videl ravan, cve- toce jablane, ali ko bom oil iz mrzlega studenca.« Take besede je slišal Peter govo- riti, vprašal je neznano bitie: »Koliko časa stc žc tukai?« »Meni se zdi, da že deset let.« »Dcsct let!« j Peter se je stresel Bode-li njemu iudi usojeno ostati toliko časa v tej : kloaki, ali morda ne bo videl nikdar vcC polja in mest, kjer prcbiva.io lepe žcn- ' ske? Vprašal .ie: ¦ »AH nc pridetc nikdar iz tc luknje?« i »Nikdar.« ! «Ali stc vcihio sami?« »Vedno.« i »To ni mogoee, saj bi noginili 2c zdavnaj od lakote in izdihnili svojo duŠ-o.« »Včasih mi vrže nevidna roka kak košček pokvarjen-ega kruha aii kak ku- hinjski ostanek, roka se prikaže in zo- pet izgine. V začetku sem se potrudih da sem vjel jed v roke. predno je padla v blato, danes mi jc vseeno. rad jem blato s kruhom.« »S pomoejo nohtov na vaših nogali in nohtov na vasih rokah bi lahko sple- zali na dan ali če bi vam spodletelo, bl padli in Hi si zlomili tilnik.'< »Zlomili so mi kosti na rokah in nogah, moji udje so podobni cepcu. s katerim mlatijo žito. Polovico jih visr na eno, polovico na drugo stran, zato se nc more in ganiti na nobeno stran. * »Groza,« je zaklical Peter, »kaj ste vendar zagrešili?* »Ntč, prav nič, prisežem r>ri svetem ' | Duhu.« »V katerem nesrecnem kraju svn pa prav za prav?« »V opatiji Saint-üorLon, v najbo- j^atejši v celem okraju. obogatela je zlasti radi čudežev, ki se !u gode.« Peter ni več vpraSal, vsedel se je ra pomolek stene ter premišljcval s po- vescTio glavo, katero je podpiral z ro- kami. (Daliei prih.) Stran 2. »NOVA D OB A « O i >• \ . O I ¦ Dr. Fran Detela ie v prozi porabll to zgodovino kot snov svojima roma- noma «Veliki grof<- in »Pegam in Lam- bcrger«. Tudi ncmška pcsnika Ivan pi- Kalehberg in Ludvik Gerinon'k stn Iwvv proučila ccljsko zgodovino. Kalchberg za svoji dram. >-rricd- rich, Graf von Oilli« in »Ulrich, der letzte Graf von Cilli«. Germonik je na- pisal vcleponcno dramo »Veronika von Dessenic«, v kateri nairi lepo opisuje zivljenje in gospodarenje hrvatskih gro- lov in »slivarjev«. Omeniti ie najnovej- §e izdanje F. Kočevarjeve povesti »0 Mlinarjcvem Janezu«. Točna, obširna in zanimiva pa so dcla: Chrones, Gesehi- chte Steiermarks (Die Cillicr Grafen) in Orožnova: Celjska kronika. V vsakem teh del najdcjo podučno, zanimivo čtivo in dovoflj razvedrila vsi oni, katerim nista Bacchus in Venem edina zvelicavna bog in boginja, vs: oni, ki stremijo za čem lepšim. hvalc?- nejšim in eistejšini. Lepc in zanimjve predmete izza o- nih slavnih dob viaše kraievne zgodo- vine ima celjski mestni miizej; vedno in vsakomur pa je na ogled v Mariiint cerkvi za glavnini oltarjem \ stekle- nem okencu osemnajst lobani celjskih jcrofov. casovno urejenih in dobro ohranjerrih. _________________________________I 0 islamn. (Predavanje Ed. Simnica na celjsktm Ljudskem vseučilišču.) (Konec.) Druga vraža je vraža hudega po- gleda, Kot iak vclja vsak obeudujoc mi nevošljiv pogled, ki prinese človeku ric- sreöo. Zato matere ne odganjajo steviJ- nih muli z obrazov otrok, ki pokrivaio obraz in oci kakor črna skorja, da jih tic zadene Iiud pogled. Da bi se obvarovali hudega pogleda, ponavljajo razne ča- rovniške reke: »Biagoslovljcn bodi pru- rak!« ali nosijo amulete, košček »mach- mala« to je prta od Mohammedove&n groba v Mekki. Ker sem omsnil beseao amulet ali talisman, vam razložim še o teh nekoiiko. To ?o vecina papirnati trakovi, na katerih so napisani koranov! •pregovori v usnje zašiti. katere nosijo okrog vratu. Ti obvarujcjo baje prect vsako nesreco. Nosijo jih tudi osli in ka- Tncle, ter jih obešajo liad m"Sna vratn. V Egiptu izhajajo te vraže še iz staro- egiptovskih easov. Tako 5ez/Jenie po dervisih »Dos« v veri, da se ne bo no- benemu nie žalega rwipetilo. Na grobo- ve svetnikov, na drevea in kole ofoesa'o stare cunie. ker mislijo, da bodo s fern bolezen ozdravili. Kakor so imeli stan Egipčani Skarabeic-brošče. všijejo še dandanes matere Skarabeia v platno in ga obesijo otroku na vrat. IJubezen in posebno spoštovanjc do mačk in divjth psov spominja na čcščenic mac!-: v Ma- j rih čnsili. Na kratko muh micuuu.üi i>,x,.- islamsko dobo Arabeev, zivljenje in di*- lcvanje Mohammedovo, spo/.uaii u.;c- govo sveto pismo Koran in nauk ie. vc- re, ki je vstvarila v moliriinedauiii gro- zen fanatizem. tako. da so poslali Kaliti.. 'Uaskdniki preroka, k sosednjini naro- doiiri poslanike. ki so jini ponudili tn reci: Koran, davek aii ineč. Ti, ki so postali niohamednni. so bili cuakoprav- ni s stariini veriüki, kateri so sc po<>- vrgli davku, so post.?'; podložniki, katcn so se pa upirtli so biii premagani. lya vzhodu so podjarmili Sirijo in Palestino, perzijsko cesarstvo, Armenijo, Turke- stan in del Indue; na zapadi: Egipt, Tn- polis, Afriko in ^panijo. Skoro vsi p»c- maganci so sprejcli islani. V tcku slo- letja (622 do 711) se je razsirjala nova vera od Atlantskeg.i oceaua do Indiic. Islam, izvzemši ^paniio. n'\ zgubil nie i.a ozemlju, obratno jc pridobil. Turk! so 5:1 nesli v Carigrad. *>e danes }i\\ pristopn veliko v Indi.ii, na Kiiajskem, v Maleziji in zlasti m'cd zamarci \ Atriki. 'Yu vera je enostaviia in prija orientalceni. Danes steicrno 200 niilijonov Tnohaniedancev. Krščanstvo ie vera zapn;3:i. isiain pa ie postal vera vzhotia. Vse to je delo možu, ki /usluži ko! refonnator vse naše priznanic in obcii- dovanje.' Arabec. Ki J« odkril senčue strani tedanjega judovstva in krSam- stva, skušal mnojrobwK'o izpodrinlti Iqv utisniti svojemu narodn nauk o ncumr- Ijivosti duše, ne zasluži samo. da ga prt- števamo med naivecjc možc svetovnc zgodovine, ampak 7.r.sh.\f] hidi inie pre- roka. Poglavk resriice tn Nalüosti. Vpra- sanje slovetiskih zeteznic je princslo ze mnogo razourjenja v skupseini ter »c našlo tudi iwimerncga odmeva v oJli domovini in javnein tisku. >>Siov. Na- rod« in »Trgovski list« sta takoj tud^ v tej stvari hotda iskati za javiiosti in Ci- tatelje izdajalce in krivce slovenskili interesov. Naravno je in vaieni smo Zc tega. da so niorali b'iti slovenskt demo- krati, imenoma šc liubljansk; pos'anec prof. Reisner. Z ozirom aia neosnovanc vesti v oinenjenih tiveh naprednih Ii- ytih po'laga nacelnik kiuba SKS g. Rajar važnost na to. da se konstatira. da te vest": obžaluje in da ni'ma ž njiini liiti on niti elan; njegovega klutw nobene zve- ze. Mj smo 0 nastopu našega poslanea g. dr. Kukovca v vprašanju železnic \* Sloveniji že obširno porocali. To nc- dolžno in lojaino intrigico premisljenejra in ¦objektivnega časopisja Ljubljanu ;c registriramo. da rnorejo spoziiati naJr! čitatelji, kako lepo je tarn doli na Kr:inj- sto&m, kjer so napredni listi hitro na delu, da udarijo proti naprednini po- slancem, kaj zato cetudi ni res! To «e POvScbna rnorala. ki se je nni ori nas na Štajerskem ne bomo nikdar naučili, Ce tudi še nismo prestari za dobr^e nauke. Amerlško posojilo v sej! narodne skupščine. V seji narodne sku.pžčir.e dne 20. tm. se je začela načelna raz- prava o ameriskem posojilu, pri kateri se je prvi oglasil k besedi fir.ančni minister dr. Kumanudi. Pravi, da je to posojüo prvo, ki ^a je naša država sklenila po vojni v inozemstvu. Vlada je sprejela ponudbe Blerove grupe. Da vživa naša država velik kredit v ino- zemstvu, je znamenje, da je bilo mnogo ponudb. V Ameriki je bila sijajno or- ganizirana in dobro plačana propa- ganda, ki je razširjala lažnjive vesti 0 naši državi, vendar ni uspel^. Posojilo ima pa tudi velik pomen iz gospodar- skega stališča, ker pridejo velike ko- iičine zdravega denarja v našo drčavo. Z razširjanjem žele;:niškega omrežja se bo povečal promet, vsled Cesar se bo popravil tudi dinar. Nato je finanfni minister opisal, kako je bila pogodba sklenjena in predložena skupseini. Dr. Kumanudi je končal svoja izvajanja 2 zagotovilom, da se bo porabilo posojifo samo za stvarne potrebe. Opozicijalni poslanci so posojilo medlo kritizirali. Sporazum glede slovenskih že- leznic dosežen. Najnovajše vesti iz Beograda javljajo, da je sporazum glede slovenskih železnic dosežen. 20. ttn. se je vršil sestanek ministrskega pred- sednika Pasiča in ininistra Puclja, na katerem ie bilo dogovorjeno: Izgotovijo se sledeče slovenske proge: 1. Murska Sobota—Ljutomer—Ormož, ki je zasi- gurana že v prvem investicijskem pro- gramu. 2. Sent. Janž Sevnica- 3. Ko- čevje—Stari trg - Vrbovsko. Za te proge se določi iz amerikanskega posojila 165 milijonov dinarjev (2 miltjona do- larjev). — Minister Puceij je preklical ostavko. Zveza narodov in bolgarsko vprašarjjc. Svet Zveze narodov js za- slišal zastopnike Bolgarske, Grške, Ru- munije in kraljevine SHS glede komi- taSkih upadov ter je izrazil željo, naj bi se vse zainteresirane vlade sporaz- umele, kako naj se napravi definitivno konec npadom, ki ogražajo mir južne Evrope ter prosi, naj bi prizadete vlade na prihodnjem sestanku referirale 0 poteku pogajanj. Železiilško vpr»ašanje. Minister Pucölj se je sestal 7. min. prods. Pašl- ceni, med kateri ma j>e. kakor se zatrjn- y: pri.šlo do s?)orazuma in bo minister Puceij preklical svojo dcinisijo. Sicer pa je vprasanje gradbe novih želcznic sto- ¦pilo v nov sta-dij, ker so sc American) s posoiiloin začeli umikati in groze, da sc hodo poslužili 15 milijonov dolarjev. 5» (em zneskom ne bi bilo mogoče graditl železnic. marveč bi sc izvsüe samo najnujnejse investiciie in popravila. Sporazum 7 Italiio še ni dosežen. Glede pogocM)e v. It;:iijo poročn »Jutro-. da je sporazum dosežen samo za zacrr- sko vprasanje. Glede šolstva se se prj- čakuje odgovor italijanske vlade. Ne- sporazum obstoii Indi gledx- vprasanja izmenjave kronslvih terjatev novih italf- jajiskili držaVJjanov v Jire. Minister za Koc. politiko dr. Žerjav ie ugovarjal prf min. preds. Pasiču. da bi s-e uvaževaJe pri t<)7/adevnili pogajaniih med Italijo tn Jugoslavijo samo terjafve bank in Ie zahteval, da se posrcduie za vse cnako in da se posebno jemlje ozir tia terjatve zadrug v Ju'lijski Benečiii. Min. preös. k izjavii. da to stališče popolnoma ocio- brava in se bo pri poteku nadaljnih po- gajanj to stališčc uvaževalo. Italijjaiiska »prebrisanost«. Ker je v haliji že zopet vse navskriž radi kanr- uetne krize, je začela konceutrirati svo- jc čete na naši rncji. da bi italijausko javnost ocivrnila od težavneka polo/ciin, v katerem se nahaja. Itali.iani trdijo. tla se gre za vojaske inanevre. niorda sc i'a gre tudi zato. da bi se prepreeila r;i- lndlska pogodba. Haaška koiiieyeisca m h- Jo. im. ob 5. 11 ri pop. iiepričnkovaiio liitra kon- cala. Od vseh iidcležencev so bill uai- bolj iznenaderii Rusi, krivi Pa so sami. , ker so s svojim nastopom izgubili vsako ; podlago za nadaljna pogajimia. Demisija Halijanske vlade. \ r!m- skem pariainentu se je vršila razprava j o notranji politiki. Po koncani debati so predložili klerikalci dnevni red, ki izre- ka vladi nezaupnico. V burnem poimen- skeni gl'asovanju se je izrekla za nczn- ur>nico vladi 288 poslancev, proti \ra sa- j liio 103. De Facta je z ostaiimi. navzoci- mi člani kabineta po razglaseuju izida glasovanja takoj zapustil zbornico. 11;:- ' kar je bila seja zakljnčeiia. Vlada jl- v-'>- da la demisijo. C®Bjske iwirsee« Slovensko žensko drustvo v Cel.?u i>rosi vse one. ki bi hoteli. na obrtui raz- »stavi razslaviti ročna dela, da bi se pravočasuo prijavili. Ni je lep<^e priloZ- iiosti, kakor ravno ua ohrtui razstavi. Pokazati svojo ročno spretnosi v tej ^troki. Obiskovalci bodo prisli od vse?i krajev naše domovine ter občudovali lepoto roenih del. Upamo. da se boae priglasilo veiiko število razstavljaicev roenih del. Priglasc naj se blugovoli pu- Siljati gospej Eli dr. Kalanovi, Celje. Letc 1908. v Celju ni bilo nikomur j všec. Tako piisejo danes inieriiacijonalnt modrijani iz Celja. Zares novo, mi smo Pa dosiej mislili, da je bilo všeč to leto vsem tistim, ki so te dogodkc aranžirali in oscbiio vodili tolpe po mestuih ulican celjskih, da so razbljalc slov^nsicc Thffce/ ' da je lezalo ziutra.i cele kupe kanieu'a pred našimi hišami. Gospotla, slabo so vas poučili lc vprašajte vase informn- torje. ki so še v Celju. kako je bilo v onih slavnih letih «in der treuen imd festen Burg Cilli';. In kako bi bilo danes, ca so še oni gospodarji U\ v Celju, tudi lepo vprašajte, mogočc |)a !e izveste. Pravlte, da so nas Nenici iepli, da so j lias ter>!3 še premalo. V resnici ni vsiu- dar nuislabsa vzgojna metodn pri 11c- poslušuem otroku paiica. Na Koroškem so Nemci našc Ijucü menda vendar cio- volj tepii, tako da so jim izbili iz glave i:i srea vse narodno custvo. da so jih s silo napravili za renegate. Da se to pri nas ni posrečilo, tega je danes Žal vain in vašim. nemškiin prijateljern. Danes tc prepozr.o, škoda da v onih ietili ni bila vse odrešilna socijalna diinokracija v Celju inočnejša, z njeno pomočjo bi blli Nemci tudi v Celju prav gotovo dosegli to, kar so na Koroškem dosegli Nemci in sociialisti. da vo ubili koroški sloven- ski narod. da so napravili v/. njega janr- čarski rod, ki jc prodal sebc in svojo zemljo tujcu. kjer mora danes, kot sn- zei'.j tlačaniti brez najprhnitivncjsih c'o- veskih pravic. To jc poglavje nase slo- vensko nesrece in poglavk sramote za janičarstvo v našcm narodn, ki še ni iz- tiTiirlo in nastopa danes pod razuimi krinkami tudi med naiiii. 'Teniu janv- Oarstvu, ki ni nikdar v svojem sreu cn- tilo liubezni dp rodnc zemlje in mater- nega jezika, ki nc ve. kaj je micionalni cut. ne bomo priznnasali nikjer. ker yc to goba na zdravem telesu vsakega na- roda, ki se mora izrezati. da ne kuM naroda. Društvo »Zinernost« v Ce«u je mielo svoi drugi redni obeni /bor An^ 3. ju- ' lija tl. Ker je dosedaiiji predsednik nad- učitelj g. Joško Bizjalc vsled preobilnc- j?a dela odstopil. .ie bil novini predsed- nikom soglasno izvoljen zdravnik g. dr. Barth. Dništveno tajništvo ie prevzela gdč. Marija Pija dr. Hrašovčeva. bla- gajniške po-sle. pa cevl.iarski mojster r. Rudolf Zontič. Društvo dela mirno in tiho ter ima na abstinentskem polju že dokaj lepih uspehov. Nailepse se bo pa sele razvilo, kadar se bo ustanovila v ¦Celju .falikani potrebna brezalkoholiža gostilna. ki bo zlasti za iavne name j see nee kot sta Ine goste posebno v sc- | clanjih dragih Casih kaj poiuembna. ! Žetev na šolskein vriu. Ali jc so laogoče? Da! Kdor je kai hodil mirno mestne osnovne sole eeliske. jc lahko opazi!. da jc so'lski vrtnar \v. naducitelj g. JoSko Bizjak iniel tamkai posejanc vse vrstc žita, katcro se ;c has ta tc- den poželo. Te. komaj kvadnilni meier obseznc gredicc z zitoiu in najrazlič- liejširn sočivjem niso in tudi uq bodo ualc bogsigavedi kaksne.ua iiaska. Saj tudi niso bile v ra namen prirejene. Te ; kulturne rastline jc sejal omonieni gol. vouitclj ediuole v učne namene /a na- šo šolsko mladino. In kako modra iiiisei je bila to! Saj še odraščcii. mcščani ue vedo razločcvati po poljih m drugotl raznih vrst žita in socivja. teni ležje, če so tc rastlinu šc inajhne, kai pa šele niestni otroci?Ko ua človek hodisi žc j star ali mlad gro mimo takih in praktič- 110 izbranili botaiiičnih gredic. obstoji nehote ter opazuje rastlino. kako sc ta od due do due ra.zvija in napis na lieni tablici ti pa kažc iinc doticiie zitue vi- j ste ali zelenjadi. In i;i dusevna žetev. ki si jo jc vsak clovek mJiiiu.v.redc pn- dobil, jc vec vrediia koi vse drugo, ker jc dosegla svoj vzvi.šen namen. Cast Uikemu trudapolnemu in lu-.sebičnemii delu! -- Kakor sum izvedcl. je (lala sc- mcua za te bolanicne g-redioe brezpiaC- 110 n;i razpolago Ijnbliaiiskn velctrgo- viiui s semeni Sever & Komi). Z oziroin iui' dejstvo. da je zemlja na \itn pred osnovno solo resniciio slalr.i. a se jc navzlic teniu vse prav leno ra/vilo, ga semenski 1 \rt1ki Sever teni lepštj pri- ¦znanje. ker dobro blago s<- saino livali. Upamo, da bo g. Bizjak te icrcdice vsa- ko leto obnovil tor tako molcö pouceval nvnogo nevednih. --S. Velika tombola v prid Jugoslovan- ski Matici. Na zadniem odboroveiu zbo- rovanjn podružnicc Jugoslav. Maticc v Celju je bilo sklenjeiio. da bo v nedcTjo ¦/.'.idnjcm dez'ju. ki le naravo nckoliko 6svcžil. ki pa je bil tlalcc nczajs.^on. ^ ziasti hladnc s» "oči- Za zaSčito dece iu'brahj se jc Uüe if), tm. J';i domuei oiroški prireditvi v Mestni lirsiTiilnici v Celju 555 K. Marica. Milnn. .ložica, Boris. Saša. O združitvi Ceiiske meslite obdtne >: nbčino Okolico Celje se je govoriTo mi zndnji seji niest. obč. sveta. Gotovo je, da bi zdrucitev bila v gospodarskerr. Püffledu zelo važna. večji delokrog In večja davčna sila bi omogočila marsT- kater-o modern0 komiimaino napravo. Gotovo pa so obojestransko tudi razlo- 9. uri v hotclu »Union« telepatski večer. Svengali ie domač u- metTiik, ki je proizvajal pred kratkim v Mariboru krasne rocke. Nastopil jc z ?elo tcžkimi toekami, kl jih je rcšii vse povoljno in v zadovoljstvo obeinstva. Obrtni vestnik. OBRTNA RAZSTAVA V CELJU 12. do 22. avgusta 1922. Odbor obrtne razstave je začel raz- 'pošiljaii vsem obrtnim razstavljialccm iixikazila njih prostorov in navodiia g!e- de dopošiljanja razstavruh prednnetov. Te predmete jc vposlati na naslov »Jav- no skladiščc in prevozna družba d. ü. v. Cejju, za odbor obrtne razstave.« Raz- stavne predmete je na voznih listih o- značiti »Izložbeno blago«. Razstavljalcem se dopošljejo tuiil brezplačne permanenrne vstopnice, ka- te-re veJjajo tudi kot legitimacije za poto- vično vožnjo od vstopue postaje do Celja in obratno. Opozaria se vse razstavljalee, da morajo isti sami urediti razstavnc pro- store. Tisti pa, ki želijo, da iim razstavnl odbor to uredi, javijo nai to v najkral- sem easu odboru obrtne razstave v Celju. Zavacovaiije Tazstavnih predmetov oskrbi zavarovalna banka Slavijn poa jako ugodnhni pogoji. Delo na razstaviSču je postak) jako živajmo in kaže, da bode razstava v pol- hi incri odsovarjala svoiemu namemj. Zeicti je, da razstavlialci kolikor mogočc kinahi dopoSIjeio razstavne predmete, da se vse delo lahko mirna in v redu izvrši. V prilwdnjili dwell se bo razposlaio na raznc kmje vstopuice za obiskovai- ce obrtne razstave, v predprodajo. Te vstopnice veljajo istota'ko kot legitima- cy z;j polovieno votfnio po vseh ze- iezsticali na$e države. Razstavni odbor po/iva teru potom še e-nkrai Ce-ljsko prebivalstvd, da pn- &Usi v razstavni pisami prenoeišea z.i posetnike razstave- Razstav.t je za Celjsko mesto in okolrco tako velike gv- sp.odar.ske vazno.sti, da je pričakovatl od strani prebivaJstva največje podpoic. Kazstava bode privabila v Celje nebroj tuicev. kateri bbdo spoznaU le- poto nasega mes-ta in posečali istega ladi v prihodnje kot letovisearii. Seveaa ;.o mora nuditi obiskovalcem obrtne rar- stave od strain prebivalstva vse le mo- Žpče.udobnosti, da .sc iih na ta način pn- dobt zn siudaljTii poset. Jasuo ie, da lezi jwihoduost Ccljn in (^kolice ie v iiajve- č.ietri razvoju mdustrije, obrti in lujskt.'- ga juromota. V teh painvrah naSesa Lo- spodarstva je Lskati poboljäanja blajjc- stanja CeUskcga prebivalstva. Važno za obrtuike. industrilco lu itelodajaJce s^Ioh! Okrožni urad za za- varovaajje delavcev v Ljubljani bo do- »ta-vil koiiconi pribodniesra tedna vseni delodajaieem razglas. vsebuioč najvaž- ueiJc dolocbe noveKa zakona o zava- rovanjti delavcev za slu^ai bolezni Tn iiezffode. F^azRlasu bodo prilozene turt! tiskovine za prigias in od«.las elanov. Ker ni izključeno, da bi pri ngronm-em navalu dela, ki ^a zahteva provedba ¦novega zakona, in pri vclikein stevilti üovüi delodajalccv, ki po prejSnjiii zn- konih niso bili prizadeti, kdor izmed gg.- dclodajalcev ne bi prejel raz.^lasa in ti- skovfn, se že sedai opozarja, da se boiTo lste"dobile tudi pri vseh poslovalnicah (>lc^ueffa nrada. Razglas bo objavljen elm na vseh «bcinskih deskah in pri vseh Poiiticnih oblastvili v Sloveniji. Kaz-cnske Uoločbc novega zakona so jako strode m jc torej y jastnem Intc. resu gg. delodajalcev. da razglas na- tan^no prouce in se po lljem ravnaJo. Poslej so tud! lnsni Posli Zi,varovanju podvrženi. Sokolstvo. I. jugostovenski vsesokoisk» Z!Ct. ßratska sokolska dništva se opozariajo, da nenmdoma vrncjo priiavne pole, m iih je xazposlal žel. odsek za vsesokoi- ski zlet Drnštva, Jd ne poSljejo pravo- časno svojih prijav. ne bodo dobila ?.el. potovalnih legitinwcii ter zaradi tega ne bodo imela uikakega popusta za vožnjo v Ljubljano in nazai. Brez žej. lcgitima- eij ne bo iinelo nobeno druslvo in u-obe- na zitpa pravice do posebnega sokol- skega viaka. V interesu drustev je to- rej, da nemudoma pošlieio svoje prija- ve, icer se na zakasnele priiavc žt-1. od- sek ne bo mogcl oziraii. Z zakasnelimi prijavami delajo drnštva žel. odseku nc- prilike in zniešnjave ter oviraio ogrom- no deio, ki ga ima izvršiti. Bratska dru- Stva naj nnjno npoStevaio ta poziv. Prosveta. Zakon o zavarovanju delavcev in i/vršUna iiaredba. l/.dala Tiskovna za- drnjja v Ljubljani \912. Str. 152. Cena Din Si—-, po pošti 40 para več. Zgoraj omenjeni zakoti. ki je za obrti in indu- strije velcvažen, je pravkar izšel in se naroča pri Tiskovni zadnitfi v Ljubljani, Prešcrnova niica 54. Navaden čiovek. Spisal Hranislav NušiO. Prove] Pr. (lovckar. Izdala Zvc- za kultiirnili drustev v Uubljani. Zalo- žila Tuskoviia zadruga. Zbirka gledali- skih iger »Oder«. Cena Din 6.—, po vo- sti 40 para vee. Naši pokraiinski odri a.o dobili zopet lepo domačo i^ro. ki jo K>- do povsod z nspehom uprizarjalr. »Na- vaden človek« se je itfral v Ljiibljani v dramskem gledališčn in v Ljudskcm tlfjinii s popolnim uspchoni- Dejanjc sc krodi blizu Bcograda ob času politicne- 5sra preganjanja in Branislav Nušič je znal s svojini Inunorjem podati v treli slikali priprosle tipe vsakdaniegn živ- Ijenja, ki vzbukjo ined fflcdalci iniiogo sineha. Ij^ra je prav lahka unrizorljiva, ker je ves čas isto prizorišče (vinograc pred hišo) in nastopa ie malo oseb, za ka-teru bo povsod rnogoce naiti primer- nih igralcev. Knjiga se naroca pri Ti- skovni zadrugi v Ljubliani. PreSernova nliea 54. V. F. Jolcnc: 1014—14MS. Sponilni jtwcoslovanskejfa dobrovoUca. Ljubljana. \92>. Založjla in iiatisnila t'eiteljska tl- bkarna v Ljubljani. Strani 286: cena vc- 7ani knjigi l->iii 2*.—. Pravkar je izSIo pod tfornjim naslovom zadnie. že po- smrino kulj. Na poziv g. preds. Mici Vutca se je zbrat odbor ter stxivil važna vprasanja lu zelje Klede nadaljuega dela v prid slo- venske mladine. V kratkem se osnnje v tnkajsnjem okraju par uovih podnržnic. Na delo, kar vas je v okolici L/jrnber^a in Pristave! Kapele pri Brežtcah. Jz nasega sela se malokdaj kaj čuje, saj smo tn mirr,- ljubni in potrpijivi ljiidje doma. Ali kar uganja zadnji čas naš medeno-sladki >socijalist« župnik Ko'lenc, presega res že tudi ineie našega potrpljenia. Na Vidov dan ni bilo za ta nas dr/.avni iraznik napovedane maze, tudi solsko ue, ampak je bral navadno tiho rnaso kakor vsako jutro ob 6. uri v navzoc- nosti učiteljstva, orožništva. in inini- stranta. Isti dan tudi ni razobesil zasta- ve ne na cerkvi in ne na žnpnišču. Koj drugi dan pa že zj^odaj zjtttraj ti je vi- Iirala s cerkvenoga stolpa in eel dan je nas »socialist« s sladkitn obrazom letal od enega konca do drugega. od enc ženske do druge, da sta so župnišče in cerkev okrasila in na več kot 100 met- i"ov daleč cesta obsadila z zeienjem in to vse na cast niladeinu bosroslovcu, ki ho So le 23. tm. bral novo maSo in je ta- krat priSel iz Maribora. Nisnif) niogoce sovražniki duhovništva ter nrivoščimo mladeniu bogoslovcu ta spreiem, a ne- zaslßan Skandal je, če ignorira župuik naše državnc praznike tcr tako žali Out patrijotizma te peščiee državi in dina- stiji zvestih ljudi. kl živi me;l toloo Ra- dičevcev. Ali niercxlajne oblasti ne vi- c.i.io te.?a? — V nedeljo diiü 9. tni. jc bil okmžni ziel Sokola iz Posavia v KrSki- vasi, kjer je nastopa'Ia neobvezno tudi šolsJca mladina iz šol brežiškc oJcolicc. Tudi z na5c š-ole se jc udeležuo tega zleta več dcčkov in deklic nod vod- stvoni g. naduC-itdja in g. učiteljice. -.- Drtigi dan na to je župnik stresel jezq Had udeleženci zleta na ta način, da jih je izpraševal v krSčanskcm nauki\ da- ieč nazaj in ker otroci nis;> vsega. do- bro znali, zaprl do 5. ure. Ali stariši sino dali otrokom dovoljenje za udeležbo na zletu in sma.tramo '/npnikov nastop kot izzivanje. Prcpovenio si eukrat za vse- ltj vinešavanjc \- naše zasebiKj raztne- re in najmanj pa dovol.iuiemo, da bi župnik stresai v svoji strankarski za- grizenosti jczo na nase otroke in to wed poukom v krščanskem nauku. b>ol- ?:>ko oblast po'/ivamo, da lozadčvtio n- kreiic vse potrebno. da sc. kaj takega V prihodnje ne dovolt več. Dnevnai kraniks. Cenjeuc naro^nike proshno, da do- Pošljejo se ne poravnano naročnino, si- cer bi se jim moral list ustaviti. Naroč- niria listn je tako rtizka. da io Inhko vs.Hc zinore. Obletniea Draskovičev© smrii. Da- nes je preteklo eno leto, ko ie zločin- ska roka i/. zasede ugasnila zivljenjc Alilorada Hra.skoviča. Danes po enem ietu ga pogrešanio se i>o!j, ko vidirno, kako narn povsod priinajkuje vodileljev. in driavnikov velepotezncga pogtetta. Somiiljeniki \\\ TiasprotnDii so videll v Drašlcoviču državnika, ki ie bil dolocert: da postane voditelj države v d.ne\:u vstvrarjenj;i in konsoTidacije. Jugoslovan- ska demokracija je imela v nj^m nosi- tclja in izvrsevatelja najvisiih načel, bll ie osebrri porok ?.a zmago čiste Jugoslo- vanske narodnc ideje proti vsaki reakc?'- ji plemenskega ali liistoričneffa separa- liznia. Dra.^kovJÖ je hi] nw> pozitivnega ilela. Uii je nežnočuteča duša. katerega so.pekli napadi sovražnika v srcu. lme| je tako jekleno voljo, da je vstrajal v boju, kor je dobro "tial, da se ure za vp- Vko stvar, pred kateTo mo-ra odpasti vsaka osebna obviitljivost O priliki u- stavne debate je zapusti! vsem naroi?-* nini delavcem nnjlepSo oporoko, v ka- teri jv- iM^vdarjal, da nlsjno za(o v pon- tiki, da se čuvamo, anipak da delamo^ nmramo bili sužnji svoje dol'/nosti, tudi če nas blatijo, črnijo, obrekujejo, da so 'tnojimo. Ne smemo odnehati od de7j za narod. Ko bo zagnnci 101 strel \i beograiskc trdnjave, boino dobili zaclo- Sčeujc za vse žalitve in kletve, s ka- lerimi so nas ometali. Skazitno se liva- ležne možu, ki je žrtvoval vse svojo /ivljenje za narodno delo s tern, da po- snemamo njegovo energijo pri narod- iieni delu. Mi in »beguncl«. Mariborski vTaboi-« piše: Ker se Kamcnarovičeva »Jugo- slavija« vcdno zaganja v nas list tcr nas skusa pred sveiom naslikati kot »sovražnike' beguncev«, čeprav sedo tudi v riaäeui uredniStvu »beguuci.:, tno- ramo vendar enkrat odgovoriti jasuo In odločno, da ne bo več slepomiSenja* 1'red vseni moraino pribiti. da prl :i;ts ne poznamo več «begimcev«, ker to 7a oni niso več bili. ki s<> se sem preselül in ne pribcžali! Skoro vsi Priinorei, ki žive danes v Sloveniji, so taki prUe- ljenei in nc »begiuici«. »Beguncev«, pra- vIII vojnih »beguncev« je prav rnalo in mti ne prihajajo v poštev. Pa vzeniimo vendar, da so tudi ostali priseljenci brli »begimci«, danes so že skoro vsi optN rali za naše državlianstvo in so torej nasi državijani. pristojni v naše občine prav tako kakor vsi dru^i državljani, torej niso nikaki »begunci<.< a!i ljudje kake druge vrste. Tretjič Pa se pred »¦'be^unstvojn« mi ne klanjamo brezpo- gojno in to ravno radi tej^a ne, ker sede tudi v našeni uredništvu »begunci«, Kl pozuajo razinere in vejo. da naslov ^be- gunec« še ni diploma za neoniejeno r<- sehtio čistost in poštenost. Kakor ined \sako vrsto ljudi, tako ie tudi ined vrsto »beguncev« mnogo dobrih, a tudi neka} slnbin. L.iulika ie tned vsal\o pSenlco. Večina naših primorskth rojakov je res zapiistila svojo nesreeuo domovino, Xer jo je morala, ker jih je k temu prisftil zahrbtni tujec, toda, priznajmo odkrlto. da so prišli med njimi nekateri sem brez tega vzroka, prostovoJjno, ker so itiislili, da bodo tu na račun narodne za- vednosti, katere pa nikoii niso podiot>- rcje poznali, udob.no živcli. üa so.scda; taki pustolovci razoearani in da.se in uje ini ne bomo potegovali, jc jasno. Ce pa hoče »Jugoslavijci* zbirati pod syoto ' bandero take «besunces j't nismo prav nic nevoščljivi. — Mi se polno strinja- ruo z gornjo konstatacijo,'eas je že, üa. .ie enkrat kopec vseh teh fraz, za kojirpJ se ponavadi' sivriva !e dobro prcmišj.*?- r:o raCuriars'tVo'. Princip naciov'aln« dol'/iiosti nain pravi," da ul navadnö nat- boljši tisti, ki beži in zapust! syojo' do- inovino in s\roj rod, ako gä'.'ta tako kr- vavo potrebu'je, kakor ie tf; has se'daj y uušcin Primorju. Drznost pa je, ako ijudK't ki niso mogli uapram svoii ozjl domovini stor'iti uaipn'.nitivnejsih na- Voelni'h obveznosti, ki jih. je izpolnllo ¦ uiaiij zavedno« Ijiidstvo, ki'se je ^rni- Jo na rodim tla na irdo delo, danes pn t?as kriOe ter nas hočejo učiti, kakö iiarn. 1 je postopati z Memci in nam tako radi I'ripovedujcjo in očitajo. da's »no preniet- lo u;;rodni in premalo tiavduSeni. Prva plauinska slavuost se vrši v ^martnem na Pohorju v nedeljo 23. jui. v pfkl novega1 ^olskega odra in äc^sRe kujižnice. Pevski zfaor tjubljaitsk& Olasben« Matice, ki je nedavno izvedel zelo u- spe^no pevsko turnejo p<> JugosJaviji, priredi dne 6. avgusta tl. v dvorani Zdraviliškega doma v Rog. Slatini kon- ' cert, pri ka'tere'm nastot>i druStveni me- šani zbor, po stevilu nad 1O0 nevcev ^n pe-vk. ix)d vodstvom knncertnega moj- stra in ravnateija ijublj. konservatorija, j;'. Matv-ja Hubada. Zbor bo izvraj3l Ju- Roslovanski program umetnih in narod- nih pesmi. SpoBiinska ploJca dr. Krekii. Na društvenem domu v Selcih. kier je po- kojni dr. Janez Kre-k pretfivel lepo dot>o svoje mladosti, se bo vzidala v kratkern spevminska ;>lošš;a. Svečano ödkritje sporhinske piošče se vrJi due 21. avg. Ogroniiia globa. X Osieku je kaz- novala tarnosuja carinarnica ivrdko Praiie Hahn v Osijeku z Jenarno globo v zne.sku 26,i 73.993 K, ker ie tvrdka Jioiek titihotapiti luksuzno blago ter podkuplü carinske organe. WoUraitiu ucUeljlv: iu gospodinjsfee Sole. Zacetkom prüwdnjega šolskega Ie- ta namerava ministrstvo prosvele po- slati na studlje v sospodinlske s^ole na Ce^kem \2, na Slovasico pa 4 uüteliice. Pravico iJitajo samo stalne učiteljlco, ki so polo-Me prakti:.ni iz,pit in rümajo nad 10 let sluibe. tesno skiadi^Cö posorelo. h Kar- lovca (Porocaio, da je predsinočnem po- gorelo skladišce »Kariovac^ke drvne za- druge«. Požar je nastal vslcd isker iz lokoniotive. ZgOTrlo je irnnogo že^eznl- skih pragov in drv za.kurjavo, ki so se iiahajala v skladBcu. Skoda znaša vtC5 milijonov. RoparskJ uapad. Brata Meze \i Oornjtiica Logatca sta te dni v Kalcan napadla Miliaela Kunca in. kh oropala za 12.000 krön. StarejSi Meze ie nameri! revolver proti Kuncu, dočini mii je mlaj- si pobral iz žepa denar. nakar sta zbe- ž:da. Orožniki so ju izsiedüi in sta otn> 'h' pod kliučerh. Operui pevec ^. Joško Zortaan, iüvM Član Narodne opere v Ljubljam, zapusti.po 20-letnem xledalüktm de- lovauju glodaliAce ter osnuio lastno a- nončno in rekJamno podjeije v Ljubljani, üledaliika lüica 2, ¦ Nezvosta ž©na. V Studi. v kamniš- kein okraju, je pred štirinaisiiini dnevi nenadonu umrl Franc Omerza, ki se je pred nekatcrimi meseci vrnil jz Ameri- ke, Vsled neuadne smrti se ie med Ijud- sivom govorilo. da je Omerza umrl nc- naravnc smrti. Sum ie letel na pokojnü kovo ženo, ki je še dan pred njegovo snirtjo v gosrilnah popivala v druZbi svojega 'preišnjega liubimca. I-^eteklo soboto so Omerzovo truplo izkopali in raztelesili, vsebino želodca pa poslali. na keniično preizkusevališče. Po sodni ob- tlnkciji jc bila 211etna pokojnikova žena aretir'ana in izrocena okraiuemu sodi- scu v Kamniku. Naknadni kredlt za zaiidarmerijo. Sekcija tin. odbora. ie razpravljaja o a- mamianajtfi notranje^a niinistrstya in ie Sfr—4, • MOW A DOBAi Žtev. 82. odobrila nov kredit v znesku vsote 55,196.000 Din. Od te vsote sc porabi 40 niilijonov za žandannerijo. in sicer 32 mitijonov za place, ostali znesek pa za razne materijalno izdatke. Dr. Beneš bo predavaJ v AmorlkL Tribuna* iavlja, da bo min. preds. dr. BeneS predava] na ameriškr akademiji v WiJJiamstownu šest tednov o socijalni poiitikl Oblasni savez dohrovoljaca 2a Slo- vetüjo v LjtibUani poziva vse člane, ua javijo svoje nasiove v svrho dostavit- ve odlikovanj ozir. obvestil važnih dru- Stvenih zadev. Beograjska občlfta se ndeleii vse- sokolskega zleta v Hubljaul. Beograj- ska obcina je prejela vabilo Jugoslov. Sokolskega Saveza za vsesokoiski ziet v Ljubljana ObČina se jo odločila, da sc udeleži zleta po posebnem. odposlan- stvu. ZanlmJvu kavarna. Rimsko kavarno -Greco« na Spanskem trgu je otvoril i. 1760 orijentalec Nicola Delia Madda- lena. Kavarno poscčajo umetniki, lite- rati in pesniki ter so zahajali van jo Ooethe, Goldoni, Mendelsohn. Wagner, Rossini, Gounod, Bizet, Berlioz, Liszt, Sogoli, Schoppenhauer. Leta 1849. je bi- la kavarna politično srediače. kanior so ^ahajali tudi vladarji. Gogoli je. napisal v tej kavarni več svojih dei ter popil pgecej do ka- diir naprej, četudi si prikadijo vnetie sleplča ali pa ceio kritninaliw manijo! Okroinl urad za zavarovauje ti€- lavcev v LJubljani pozivlja s tern vse uobavitelje in dmge upnike (bolniSnice, zdravilišča, lekiirnarje, zdravnike ltd.), da predloie do naikasneje 31. tin. v o- t\liki obwiajnih računov potoni pristo?- nih iK>slovalnic vse svoie zahtevke do toivše Okr. bolniške blagajnc v Ljublia- t:i, ki jc v likvidaciji. Kačuni lie smejo obsegati nobenüi postavk (zneskov) na- staJih po 30. juniiu 1922. Taksa na Igralne karte. Kakor nam javlja delegaolja minlstrstva iinanc v Ljubljani, se k z zakonom o budžetskih dvanajstinah za Tiiesec julij 1922 z ve- Ijavnostjo od 1. /uiija tt. poviSala taksa iia igralne karte in domine iz tar. post. 236 taksnega in pristojbmsketfa zakona od 30 Din-, na 50 din. Vso karte in do- mine sc morajo torej ponovno žigosafl in razlika takse po 20 Din Placati nai- kasneie do 1. avg. tl. Lastniki kart in domiu se opozarjajo. da morajo pismeno lirJja-viti (pri.lava brez kolka) nri pristoj- nem davcneoCe draginjc v A\"striji skoro prenehalo. To- da v zadnjem iasu se je zopct močno razpaslo. Naše obmejne straže polovc skoro vsak dan nekaj tihotapcev, ali pa takih, ki skušajo priti v naso dr/avo broc potntti llstov. Seveda slede v.-dno precej občutne kazni pri carini in na okrajnem frtavarstvu. Včera.i ie mariborsko okra*- no glavarstvo obsodtlo zaradi prcstop- ka potnih prcdpisov na iri mesece marl- Lorskega peka Josipa Pogorelca iti av- Istri'jskega državlja-na Josipa PoWadko ter zasebnico Josipino Kokcrle. Vsi trlje se izroče dvrajnemu sodisču, slednja dva Pa po prestani kazni še poücijskemu komisariatu v svrho izgona. Podobnili grcšmkov je že okoli 200 pri maribor- skem sodižcu v škodo državne blagaj- ne, ker so stroški za prchranievauje teh »Rostov« ve^inoma neiztirljivi. Trža§ko prlstanlWe opustošono. Neurje je povzrocilo v trža^ki luki o- gromno Škodo. Pomoli so popolnoma poplavljeni in poskodovanl Vihar je zahteval tudi mnogo oloveških žrtev. Madzarskl vpad v Burško. Maa- žarske tolpe, oborožene s strojnicam? in rocnimi granataml so v noči od vče- raj na danes napadk obmejni kraj ha- gerdoTf v j-užnl Burški. Avstrijske čete so po dve-urnem boju odbile napad. Av- btrljska vlada je takoj po prvjh vesten o napadu in o ustanovitvi novih maa- žarskili tolp storila potrebne diplomai- ske korake, da prepreči vsako ponovno kalenje iniru in reda na Burškem. Revolte v sovjetski armadi. V botj- scviski armadi je priSlo zadnje dni ao krvavih revolt. V vzhodni Kusiji in v Ukrajini so cell polki odstavili doseda- iije sovjete ter postavili nove protiboij- seviSke. Gre očivrdno za dobro pn- pravljeno akcijo. Gibanje vodi neki I'e- trov. Njegov načrt je baje. da preženc sovjetsko viado iz Moskve. ISpomenik, ki tzpričuje nemSko krlv- do na svetovni vojn! je bil vnedeljo 10. julij» odkrit v Joncherey prvi žrtvi svc- tovne vojne, francoskemu desetniku Peugeotu. V slavnostnem govoru, ki ga je ob otvoritvi spomenika govoril Po- incare je povdarjal, da je Peugeot pasie* 2. avgusta 1914 na sprednji straži, ki je stala na ukaz francoskega rainistrstva vojne 10 km oddaljena od francosKe meje v notranjosti francoske zemije, kjer je bila napade-na od nemžke izvia- ne konjeniške patrulje, ki jo je vooil poročnik Mayer. Vojska pa je bila oa Nemčije napovedana šele 3. avgasta. Tako je spomenik prve vojne žrtve od- jednem spomenik nemške kiivde na svetovni vojni, ki jasno priča, kdo je napadel in kdo je bil napaden. Panlka v AvstrijL 19. julija dopolüne se je pred parlamentom na Dunaju zbra- lo približno tisoč delavcev vagonswe tvornice v Simmeringu ter tvornice mf- la in sveč »Apollo«, da bi demonstrirau proti draginji, zlasti z ozirom na povj- šanje krusnih cen. Üelavci so se zbrall, ker se je razširila vest, da se bo vršila velika demonstracjja proti draginji. Na prigovarjanje socijalno - demokratskin gos-Drnikov so kljub protiagitaciji ko- munistov zopct od^li. Pred parlamen- tom je ostalo Ie nekaj radovednežev m brezposelnih. Ko se je po tnestu ;raznc- sla vest o narneravani dernonstraciji, so se trgovine takoj zatvorüe. Draginja se K vsled zadnjega dviganja tujih valut in ueviz zopci povečala. Za kilogram ro- vedine se ie plačalo 4000—7600 kron, za meso za pe&eoko 9000 kron, za sv> njsko meso 13.000 kron. Svinjska inasr je stab 14.000, slanina pa 16.000 kron. Peiošolec zastrapljeii od tovariSa, fz Šabca poro^ajo: Vaso Zikič, dijak f>. gimn. lazrcda, je umrl nenadne srnrti. Sodna obdukcija je dognala. da je DH Žikič zastrupljen. Sum lcti na njogovc- ga sošolca Svetislava Bugarskega, Kt je bil takoj arctiran. liiopljenec. Iz Soce so potegtiili pri Podgorl truplo 56 letnega Ivana Pober- siča iz Gorlce, ki je pred nekaj dnevi popival v ueki podjjorski gostilni in na ftovratku v pijanosti padel v vodo m utonii. Sovrašivo dveh brairancev. 42!etni Auto« Kozmau i^ Vojsčicc pri JlirsKi Bistrici je 2ivcl 2.Q dolga !cta v hndcin so\raštvn s svojim bradrancein Henn- kom Štolio. Kadarkoli sla prišla kje sku- paj, je nastal takoj mod njima prcpir, do- Cün do pretopa se ni ntkdar prisl'o, ker so ju vedno domačini pravočasno ločiTi. Pied uekaj dnvi sta si stala zopet na- sproti. Stolfa sc je vracal s polja t vo- zom sena, z nasprotne strani pa je pn- Sel Kozman. Komaj je sleduii zaglcc'al Stolfo, je zgrabil za srp in «a vrgel v svojega nasprotnika, ki je oil težko po- Skodovan na desni nogi. Kozmana so zaprli. Eksplozlja siuodnika. Pri gradnjl proge Toipčidor-Mala Krena se. je pripc- t'la prejSnjo soboto eksploziia premoga /a mine. Delavci so prenesli 13 sodčkov smodnika v svoje skladišče pri tunelu. Vsled neprevidnosti se je vnel sodčeK smodnika. Vsled eksploziie je bil dela- vec Marjau Pirc iz Istre na kose raztr- gan, neki drugi delavec pa težko posko- dovan Umrl jc že naslednjega dne. Po osinlh letlh se je vxnil v domovlno bivsi voini kurat Rajmund Bratanič, do- nia iz Luč v Gor. Savinjski dolini. Rusi so ga ujeli leta 1914. Kot vojni vjetnik je prepotoval vso Rusijo, boljševlki so ga končno obsodili v ječo, v kateri je pre- sedel v Tomsku tri leta. Doma so ga 2e da\rno vsi imeli za mrtvega. Končno sc mu jc posrečilo dobltl prostost in te dni je zdrav preko Poljske pris-pel v svo] domaCi kraj. Roj čebel uraorll konia. V nekem malern francoskem mestecu se je roj čebel zakadil v konja. ki je vlekel voz sena. Cebele so konja tako opikaie, da je k-malu naito poginil. HIapec, kl uh je hotel odgnati, jih je še boli razdražil. ta- ko da so se zagnale šc v niega in .ie mo- ral vsled zelo hudili oleklin v bolnico. Gosenlce, kl so ustavile vlak. V Ka- nadi so se po nekaterih krajlh pojavile ogronine množinc gosenic, ki so cele pokrajinc obžrle. V mnogih slučajih so množice goscnic ustavile vlake; ležale so namreč v takih ltinožinah preko tra- čnic, da lokomotive niso mogle naprei. Starček preboden in vržea v glo- bočlno. V torek ponoči so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Gorici 621et- nega Ivana Kerkoča iz Rihemberka, ki sta ga dva njegova sorodnika do neza- vesti pretepla na polju in oots-m vrgla v bližnjo jamo, ker sta mislila. da je mr- tev. Kerkoč je imel celo vrsto težkin poškodb po vsem telesu in je pripove- doval, da sta se mu med delom na polju nenadoma približala dva njegova so- rodnika, s katerima je živel zaradi neke dcdščmc v prepiru. Mislil se je takoj odstraniti, toda sorodnika sta mu za- grozila s smrtjo, ako jima ne vrne nc- kega pododovanega zcmliišča. Ker je Kerkoč to odločno odklonil, sta ga so- rodnika vrgla na tia in obdelala z no- žem tako, da je obležal nezavesten. Ml- sieč, da je mrtev, sta ga nesla k neki globoki jami in ga vrgla potem notn. Iz jame so ga rešili šele mimodošli do- inačini, ki so čuli klice na pomoč. Na- padalccv dosedaj še niso izsledili. Za »OtroŠko bolnico kralilce Ma- rlje« so nadalje prispeli sledeči prispev- ki: Sidonija Belle Sv. Jurij ob juž. Že*. 1479 K; obč. urad Sodinci - Ptuj 200 K; Saviniska Posojilnica Mozirie 1000 K; obč. urad Vcl. Neddja 200 K; Anlca Pučnikova Slov. Bistrica 12.180 K; Po- sojilnica Konjice 10.000 K; Drž. /aSCira dece Murska Sobota 3.064 K: obč. uratf Studcnci 500 K; Sola Spod. Polskava 541.60 K; Berg- u. Hüttenwerk Store 4.000 K; Sola Sv. Rok ob S. 58 K; Sola Laško 846 K; Fr. Canjko Slovenjgra- dec 400 K; obc. urad Ribnica n. P. 6000 K; Marija Cernej Celie 40 K; sola Ko- strivnica - Podplat 204 K; učiteljstvo Limbuš 160 K; §ola Sv. Jernej 141 K; Thea Suppanz Maribor 4.000 K; občlna Marenberg 400 K; dr. Fran Marinič Ma- ribor 398 K; Drž. zaščita dece Sloven]- gradec 2.128 K; Žola Šoštanj 580 K; Sola Svečina 244 K; Sola Sv. Andraž SI. Gor. 1.308 K; obč. urad Ormož 1.560 K; Drž. zaščita dece Rogatec 2.389 K; okr. Posojilnica Ljutomer 100 K; KoJo jugoslov. sestcr Ptuj 1.630 K. wa seji vlšiega šolskega svcta 13. trn. so bili imenovani za stalne učitelje in učiteljice v mariborski' oblasti: Janja Lipovšckova za učiteljico ročnih del pri Sv. Trojici in St. Lenartu v SI. gor., Simon Vodenig, Jos. Lukman in L. Arko na III. deski osn. Soli v Mariboru (1 me- sto oslanc nezasedeno, ker kompetent- je-Primorci niso priložili potrebneua reverza). Marta QoboC na If., Besta Brcucc na 111. in Milka Bračič na 1. de- kliški osn. Soli v Mariboru. Ravnotam se imenujeta za učitelja srbohrv. I. Jar- čic in Ana Tomažič. — Nadalje se ime- liujejo: Albin Šmid za nadučitelja m Roza Leben za učiteljico v Dobrni, ^r. Košutnik za nadučitelja v DramUah, Julka Praznik-Zorko za St. Lovrenc pod Prožinom, Marija Preskar za 1e- harje, Stef. Kos za nadučitelja pri Sv. Bolfenku, Rihard Burja in Anica Ziher za Cirkovce, Dušan Sestan in Pavra Herbst za Hajdino, Ivan Jančič za Ptuj-okolico, Adolf Jesih in Eleonora Korošec-Vodušek za Trbovlje, Olga Sušnik, Stana Zupanc in Vlada Vrstov- §L-k za dekliško šolo Trbovlje-Voae, Andrej Gostiša za Zidanimost, Milko Jerše za Laško, Angela Križ za Bra- slovče, Julka Sevnik in Adela Železmk za Vransko, Karel Hribernik za naduči- telja v Ljubečno, Rezka Ušenova za St. Peter v Sav. dol., Iv. Kržič in Jelisava Kržič - Jug za Loce (kot dtvI naduči- telj), Peter Mavrič za okrainega po- možnega učitelja v Celju. — Več naa- učiteljskih in učiteljskih mest se vnovtf razpiše. Antlseptictio, Clsteče, osveiuloöo, oživljajoče in krepčujoče deluje lekar- narja Fellerja prüetno dišeči »Llsafluia«, mnogo močnejši in boljši kakor franco- sko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmeti- kum za negovanje kož»e, las in ust, sko- zi 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenr- cc ali 1 špecijalna steklenica z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: E. V. Feller, Stubica donja, Elsatrg St. 356, Hrvat- sko. ______fe_ Narodno gospodarstvo. Davek na voine dobičke za leto 1920. Te dni izide v Uradnem listu zakon o davku na vojne dobiCke za 1. 1914—1920 z dne 17. februarja 1922, s katerim je zakonodajni odbor naroduc skupščine v seji dne 24. dec. 1921 dopolnil in izprc- mcnil začasni zakon z dne 6. apr. 1920 Ur 1. št. 173 ex 1920 ter prilogo 5. fin. zakona za 1. 1920/1921 Ur. 1. St. 436 ex 1920 ter hkratu razširil pobiranje davKa na vojne dobičke. tudi na I 1920 v istl izmerl, kakor se je pobiral za 1. l915« Predno se je pa ta zakon oblavil, ie im- citev. S2. »NOVA COBA« Straa 5. Vlogc nad K 600,000.000 — Kapital in rezerve K 200,000.000' SLflUENSKfi BflNKft %. PODRUZNICfl CELJE Ljubljana - Zagreb - Beograd Bjelovar, Brod d. 5., Dubrounik, Goroja Radgona, Kranj, Maribor, Monošfor, Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slaiina, Sombor, Susak, Šabac, Šibeoik, Skofja Ioka, Uelikouec, Uršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. flleJjander) Obrestnje vlogc na hranilne knjižce in v tekočctn računu po 4*/,% brez odpovedi 57. proti 30-dnevni odpovedi proti 60-dnevni odpovedi 6% proti 90-cinevni odpovedi od dneva vloge do dncva dviga ter plačuje rental in invalidski davek sama. ¦~j.r.:i-:z~s~.~.:.. Poštne položnice so na razpolago. io::;ia sJüipsOina v seji tine 2S. febr. 192J? <*6k>cila za odmero davka n;i voju-e do- . ivjke za 1. 1920 rejenrna doiočila. ki jih > vscbuje el. J b) zakona o proraciinskilj ; dvanajstiuah za meseca marc-in apr'! ! \92:2 Ur. ]. št: 56 ex 1922. Da ne nasta- I jjcj> v tem oziru ncsporazumljenja. se : Javčni zavezanci opozar.ia.io. da se bo- ; e!o davčna oblastva ravnala pi'i odmen ;% davka na vojne dobičke za 1. 1920 po ', dolocilih zakona o davkn mi vojne do- j foičrce z due 17. febr. 1922. ki st- objavi j te dni v Ur. ]., lc toliko, kotikor uiso la j cioiočila izprcnienjena z določiii Č!. 3 b) ? zakona o proraciinskiri dvaiiajstina'n za ; TrKseca ware in april 1922 odnosno čl. G < /:ii\oiui o proracunskili dvanaistinah ?.-<. \ mix} in jiini.i 1922. | PovračHo diference med maksi- : mahiQ in mlniiualno tariio za hlago uvo- ! /eno lz Nemcije. Tr«. m obrt. zbonnca • \- Liubiiani opozarh vsc intcresiranc I krotCC da iinajo po odlokii seneraJiic ! direkcijc carine prrivico zahtevati vra- xilo razlikc mod nuiksimalna i:i mini- | ma'hio carino za vsc blajio. ki sc jc uvo- ¦ zilo v dobi med 6. junijeni tl., ko je sto- [ pilr trffovska posodha z Nemčijo v vc- Jjavu, in med 22, junijeni. ko je bila ta j pojrodba uradno objavljena. samo one ! stranke. ki so. o . •priliki., zacarinienfa j ir;cdložik' z dcklaracijo ludi spričcvaTo : o i„vorn blajja. Za vse posiliatve. ki so dospele v onienj-L'-nem časn iz Ncmeije ^jc no§ti, irna vsak naslovnik brcz" po- sübnih doktnnentov pra-vico zalitevat? i povrnitev diference. Kolk-ovanc prosnje ! za povračilo je treba y'loziti z vsemi j j>otrebninii prHojcami pri pristojni c»- j rinarnici. i Izrjubljjciie cbveziüce vo.inüi poso.iil j btvse avstro - o^rske monarhlje; vr.- \ stopanje za njih nadomestitev. Fin. Cc- | legracija obiavlja uradno: Fin. min. rnr- j •fflasa z rnzpisoiu z dnc 9. jul. tl., I), br. J 12-836. da je v svrho Tiadonicstitve f;\ ¦ rnortizacije) izgublienih obvezntc vojnifi posojil bivše avstro - ojirske monarhlic \ enako postopati. kakor .ie to razsln.siMio I ylcdc Dredvojnih posojil s tiikaišnjini razfflasoni z dnc S. jrJl. 1922. St. 951-V/ Val. ex 1922 (Uradni list št. 7F - ¦'¦•¦¦ T\ jiJliia 1922). . I !zsubl|viie obveznicc prcijvojjjn: j avstro - ogrskih posojiil, postopau'to >:a 1 n.iili «adomestitev. Finančna delete?'a | o^iavlja uradno: Po razpisn fin. mm. | .'. due 1. jiil. 1922. I) br. 1283o jc v sTii- i Oaju, da se je kaka obveznica predvo?- I :\\h avstro-ogrskih drž. posojil izjrnbiia \ ali sicer imičila, pa jo želi Uistnik nacio- j irestiti, postopati tako-le: Po izvrSe- nem amorti^acnein postopanju. ki se | . iiaj uvedc pri pristbjnem sodi.ščn, Jc z overenhn prepisom sodnij.skeMa sklepa ! /aprositi: a) :^ede avstrijskih obvvznic ]>ri generaUii direkciji državnih dolgov I na Dtmaju I.. Singcrstrasse. b) 'dede i os[rskih obveznic pri madžarskcm *!». i "linistrstvu v 'Bndimpesti, /;> pofr'dilo, I da dosedaj uiso bile izdane uove ob- veznice niti ne izplačane obresti od c:v sa :zdajc sodtiijsketcn sklerm dal.ie. To {.iotrdilo se bo smatralo kot oriKinirtna obveznica in naj Su predla/i gcncraTnt direkciji državnih doljrov \ In'owradu radi žigosanja. Naknadno zixosanfo obve/itic prccV vojnih posojil bivše avstr0 . ogrsfte (nonarhUc. Delcgacija min. fi,ul!lc r Uubljani objavlia nradno: Ker naši cir- žavljani še vedno viaRajo iirošnjL» /n i>opis in žigosanjc ob^^cznic rredvOjni!i t>osojii bivse avstro-ojjrske monarhijc, das? je toJc že potekel konue-m marca 11., bo g'ospod fin. minister poskusi! f>ri re- paracijski komisiii v Parizu izposJovaH dovoljenje za naknadno žigosanje ta.k;ti obveznic. Zatc» st inicresenti -- naiTi Ur- žavijani — pozivajo: L da vs.-. svojc nezigosane obveznice predvojnili poss- jil bivše avstro-ogfske mnnarhije kar naihitreje pošljejo s posebno proSnjo nc- posredno gcricralnl direkcii; drzuvnin diigova v JBcosradu; ? d? ^ nroSnJa» ravedejü, zakaj obveznic ¦reJio- žili v dolocenenr ro-ki:: o. J.:\ v^iučajii — če so obveziiice princšetis- iz: inozem- stva — navedejo: a) oJ kod so prine- šene, b) kje in zakaj so bile deponovanc, t) ali ie vlozcn protest proti zigosanji: pri dotiiTii inozeinski vladi ucposredna ali potom nasc vladc in c) ali so bile od- veznice prijavljciie sjeneialni direkcH! drž. dHgovn in ked.ii. 4. Prcd!o2iio naj se tudi obveznice, ki so biui v ino/:ejr,- stvii provizonio all definitivno ?.!>fosfl«c od dotične države. V takili s!uč;\:ih jo priložiti prošnjam tudi dokaz o drzav- Üanstvii (domovnici;) in Pa dokaz last- ninske pravice. 5. Prosnje rnorajo br?: kolkovane v zmislu zakoiu o taksat?. Intercsenti, ki bi se tern;; poz-ivn ne oOr- zvnlJ. hoclo morali saint nosit: •cventr- r:lne posledice svoje zarandc. Za na*- nadiK) žisosaiije sc ne prevzcime uebc- r.a obveznost. To ži^osanie se bo izvr- šilo Ie, če repar.'iciiska koinisijit privc- }'.. Obveznice se bodo lastnikou: vrnilt. čim bn reparaciiska komisijn o tem iz- t'ala svoio odlnebo. Naši državiiaui v iiinzemstvn nai viaccajo prošnje pri do- licncni.kr. poslanstvu ali pri konznlatu. fzdajn in tiska: Zvezna tlskart?« v Celju. j Od^ovorni urednik: Lie. Edvard Šimnlc, Pozor! Oseba, katero poznam, ki je zamenjala kolo (bicikl) v Rostilni Svetel dne 20. juMja 1932, se prosi, da istvo takoj vrne in svoje vsame pr! Webru, Celje, GledaliSka ulica 5i. 5, ker drugače se jo sodnijsko pozovc. ProKla se lovska puLka (Hürnen- Drillingi v. daljnogledom na cilj po ugodni ceni. Natančneje: Gaberje 76(1, v bli^ini >Kina«. 809 SProdajo se poceni s^fe police in proda- jalni pulti za trgovino pri Jožef^ Trepanc, miz. mojster, St. Jurij ob j. i. Sprejme se dobro izvežban cevljarshi pomocnik pri Fr. Zagoričnik, Petrovče pri Celju.I' Učenec *e sprejme v špeccrijski ; trgovini Jurij Krušič, Celje. Nazitanilo. Vsein trgovcem, modistkam in cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s fclobukl in slatnnlki v Celju, Gosposka ulica št. 4. 45—20 ¦Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah Učenec z dobro Solsko naobrazbo se iakoj sprejme v trgovino R. Stermecki, Celje. Pri ponudbi jc treba prepis sprjčevala. 2—2 Modele öewljev v celih serijali \z lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja /.a. tovarne obuvala in čev- Ijarje. Apartne, elegantne obüke. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgoi*n|e dele izdelujem iz od rtaročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmožnost v montiranju zgornjih delov za towa**ne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja čevSja^skili sfrojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subofica VI. Poučevanje v vseh strokah, moderne, meha niCne izdelave obuvala. Zahtevajte .prospekt. 791 78-3 MUWm na Pflčun BO sprejme v gostilno ozir. restavracijo. Naslov v upravniStvu ,.Nove Dobe'. 808 Psico dobermanske pasme. eno leto staro, prida Weber, GledaliSka ulica St. 5. Hmelovke osna2ene, proda za takojšnjo dobavo v vagon naiožene lesoa trgoYlna S. Pfeifer Celji. ElEfotriini stroji prcizuod 9 E 6 elebtriini števci proizvod 9 E 6 žarnice Tungsram, vse elek- ^ trotehnlčne potrebščine v za- ^ log! po zelo ugodnih cenah ELEKTROTEHNIČNA TVRDKA R9R0L FLDR39NČIG, CEL3E :: Proračuni brezplačno. :: ipp rözftc čiste steiie. P. Mathovič, Celje Glavni trg 33 Gostiitia LoVraČ Zg. Hudinja pr.redi v nedeljo, ane 23. lulls a Ansko veselico z godbo in plesom. Svira godba na lok. Za mrzla in topla jedila kakor za izvrstno ! ! ! vino bode najbolje preskrbljeno. ! ! ! Vstopnlna prosta, ZaČetek ob 15- uri. K obilni udeležbi vabi gostilničar. Viziranjc potniti legitimacij (Pososfy): pri usefi riorzolarih srsi brzo in točnoIntBrnationalniBirD »ROKS1 si? fieoflrad, M\im 7. Pasose se mora pošiljati ppiporocenint pismom. 2-1 KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA CESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. Strand »NOVA DOBA» .__>i-v. 82-_ POSOJILNICA V CELJU NARODNI DOME (NA OGLU V PRITXICJU) Stanje hran. vlog čez K 52,000 000•— Vrednost rezcrv čez K 14,000.000 — Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po -i'l^lo brez odpovedi» 5-5'|20|0 z ocEpovedjo, vežje stalne naložbe po d^govoru Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije eiajkulantneje. ¦ ftonistrov. krediina in stavbona xfdruga2om.2av. L***!¦¦¦ "LASTNI DOM" aprejema nranaine vloge in j»h obi»o«tuje po 41/27o *tinä in pol K od sto, pi*ot« odpovedi (5%) pet od sto 00 JETIKA! Strokovni zdravnik za pljučne bolczni dr. Večl&lk ordinira z izjemo torka in petka v St. Jurju ob j. i. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do zdravja priti, ozdraviti. Biice iine Hiw izdeljuje trpežno ter po zmerni ceni IVAN STRELEC Celje, Samostanska ul. 2. lzvršuje vsa tapetarska dela in popravila. XJoitelj sprejme enega a!i dva učenca v pouäfcvanje, ki sta ali bodeta vstopila v !. gimn. razred, čez počitnice in tudi dalje. Naslov se izve v upravništvu »Move Dobe«. 806 2—2 A Obi. konc. posredoualnica \ 9 za promet z r^alitelami: ^ Anton F. ilrzenseh { EEL3E Hralja Petra c II CEUE Posredujc pri prodaji o?.ir. nakupu 1 zemljišč, his, vil, gradov, velikih in j ( malih posestev, industrijskih podjetij 3 i itd., itd. vestno in točno. 45- 10 I I I ^ N IF VSEH VRST ^J^^ll^^rt PBIZlliltO SOUDHA P0STREŽ6A I FRÜN30 F9G9NEL - CEL3E I GosposBca ulica 26. SUHNO 82 50—27 ppistno če&ko za moške in volneno za ženske obleke in razno manufak- iupo kupite radi direktnega impo^ta po čudovito nizkih cenah samo v weletrgovEni in razpošiljalnici R. Stermecki, Celje. Za društva! vsakovrstne Za obCinc! iflstnc diplome, spomenice po vsaki želji in obliki ročno delo v najlepših narodnih motivih izvršuje Zv^ezna tiskarna \? Geliu Lipovo cvetje, arniko ter razna druga zdravilna zelišča kupi ir vsaki 2-2 ntnožSni in gslaca najbolje v Jugoslaviji fandka V. H. ROHRMIIIiN, Ljubljana. Vse sokolske potrebščine za Člane, čfanice- naraščaj in deco po predplsu JugoslovansBcega Sokolskega Saveza Ima v zalogi DRAQO SCHWAB «Trfcttr11 Pod Harodns haoarnc. Ljubljana Dvornf trg 3. Slavnostnf kroji po meri se izdelujejo v najkrajšem času v iastnetn salonu; na željo se razpošiijajo posamezni deli in sokolsko sukno proti povzetju. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franje Dolžan Kralja Petra cesta CELJE Krctja Petra pes«a izwrcuje vsa tfeta točno in solidno. s s s Cene zmerne. 53 Proracuni na raxpolago. 52—28 ¦ T^govžna z Dtalantei^ijttkini an modnim biagom, | > zeRisfcim In ntoskim p«rälom ier igr»ačami < FRANC KRAMAR I 144 50-24 ^ poprej PHca & Kramar I Na drobno 1 C E L «J E Na debelol | Zaioga cigar»etnih vstph-bWov i^ &tpočnic. r « 04-42 oglejte si manufakturae trgovlno j. J3:xxi>is GaberjE St. 3 (gostilna Plevčak) nasproti Mestnega miina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debeio« Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer . sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. UstanoBljBna 18&1. Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palači j>x»i lcolodLiroi?«. Ustanouljena 18B». ¦ TO 9 O "5. 52-28 Stanje hranilnih vlog K 35,000.000, Vrednost reze? wnega zaklada K 89OOO.OOO. 51RANILNE vloge, kl se sprejemajo od usako- pr, nliuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- pSačno n