188
Narodne stvari.
S kom naj se pogodimo?
O tem, ko se klici po ravnopravnosti narodni v   vseh   slovanskih   deželah   čedalje   glasneje    čujejo,
sliši se od mnozih strani beseda: „sprave, sprave nam je treba!" Pod gori navedenim naslovom v dunajskem časniku „Zukunft", ki pogumno brani pravice slovanske, beremo sestavek, iz kterega povzamemo skozi in skozi resnične besede.
Omenjeni list pred vsem povdarja, naj vlada od časnikov, ktere ona s svojim denarjem podpira ali vzdržava, zapodi pisače, ki nimajo nobenega političnega značaja, nobenega prepričanja; ki so danes hlapci temu gospodarju, jutri drugemu, in vsacemu, kdor jih plača, — ki so enaki kozlom brez pastirja, ki se po svetu klatijo, lažejo, natolcujejo, psujejo vse, kar je temu ali unemu narodu draga ali sveta reč. Dokler taki razbojniki po časnikih razsajajo in svet vznemirjajo,   kako je  mogoče,  da  se  porazumejo narodi? —
Po vsem tem piše „Zukunft" dalje tako:
„Narodi naši (takraj Litave) nikakor niso nasprotniki spravi in pogodbi taki, ktera jim da to, kar jim po naravni in postavni pravici gre, in po kteri jim je mogoče, da čedalje bolj morejo razvijati narodno svoje življenje brez sile družim narodom. Mnogokrat so že pokazali, da želijo miru in pokoja; al zmirom in zmirom se jim srpo nasproti stopa tako, da bi jih moralo sram biti, vdati se taki spravi, ki jim vzame življenje in jih v grob položi. Narodi so se zbudili; oni se zavedajo svojih pravic, in jih hočejo tudi vživati. Zato sprava in pogodba ni mogoča, dokler nimajo svojih pravic.
Prvo vprašanje je pa vendar: s kom naj se pogodijo ali spravijo Slovani avstrijski? — „Z nami, Nemci!" se glasi odgovor.
Kdo pa so ti „nemški A vstrij anci"?
Ali so to gornji in doljni Estrajharji, ali so Salcburčani in Tirolci? — S temi nimamo ni-kakoršnega razpora; zato se nimamo ž njimi^o ničemur pogajati; saj v prijaznosti ž njimi živimo. Ce so pravični do nas in nam privoščijo pravice tako, kakor jih vživajo sami, potem med nami in njimi ni nobenega prepira; dobri prijatelji smo.
Al so oni Nemci večina nemškega Staj ar j a in Koroškega? Dobro! Naj štajarskim in koroškim Slovencem vse pravice, ki jim jih državne temeljne postave zagotavljajo na papirju, privoščijo in dado tudi v resnici, v djanskem življenji — in štajarski in koroški Nemec ne bode imel boljega in mirnejšega soseda nego je Slovenec.
Ali so oni Nemci, ki bivajo na Pemskera?
Ce so, naj popustijo predrznost, da hočejo slovane Cehe gospodovati; naj jim puste, kar je njihovega, da morejo duševno in materijalno napredovati; naj se odpovedo krivični volilni postavi, ktera 15.000 nemškim Kudogorjancem iste pravice daje kakor 90.000 Cehom v najrodovitnejšib ravninah; naj so pravični vsacemu in v vsem, in zadovoljni bodemo z vsem, kar dežela sklene in zahteva.
Z vsemi temi Nemci bomo prav dobro in mirno izhajali, kajti oni ne bi hoteli in zahtevali nič krivičnega, in mi nočemo nič druzega, kakor iste postave in iste pravice, ktere oni imajo. —
Al kratko nemalo in nikoli se ne bomo sprijaznili s takimi ljudmi, ki se za„zastopnike nemškega naroda" v Avstriji napihujejo in ki so tako predrzni, da hočejo predpravice imeti pred drugimi in gospodovati vse druge, češ, da so jim Slovani podložni še zdaj , ko je solnce ustave in svobode tudi zasijalo pred naš prag, in da bi z nami delali tako, kakor takrat, ko je absolutizem tlačil Avstrijo. Nikoli se ne bomo porazumeli s takimi ljudmi, kteri so se iz vseh krajev svetd pritepli v Avstrijo, da tu od zdravega muzga njenih narodov živijo zaničevaje njih jezik, vero; ali kar je sicer narodu
189
sveto; — nikoli ni sprava mogoča s takimi ljudmi, ki so ostanki nekdanjega uradniškega gospodstva (birokracije) in absolutističnega napuha; — nikoli s takimi ljudmi, ki ker so domači, so se izneverili svojemu narodu, kterim ni nie sveto, kterim je denarni žakelj glavni bog, in kterim narodnost ni druzega nič, kakor to, da si nasitijo svoja grda poželenja.
JS tako drhaljo se avstrijski narodi nikoli ne bojo sprijaznili. Oni niso zastopniki poštenih Nemcev, še manj pa zastopajo nemški narod v Avstriji. In prav to so tisti ljudje, ki so nekdaj visokospoštovano im6 Avstrije pripravili ob čast ter jo pogazili v nadloge, v kterih se dandanes nahaja"'
Tako „Zukunft".