Letošnje leto je minilo v prizadeva-njih za stabilizacijo gospodarstva in kljub nekaterim kritikam lahko ugo^ tovimo, da so dosegli na tem po-dročjn dve pomembni zmagi. Predvsem smo ustavili dvigajočo se spiralo in-flacije in zaustavili skokovito narašča-nje cen, obenem pa se je izvoz pove-čal, medtem ko je porast uvoza padel. Dosegli pa smo še nekaj — likvidnost gospodarstva je mnogo boljša kot je bUa.
Seveda pa td uspehi, ki so se po-kazali v celotnem jugoslovanskem prostoru nosijo tudd svoje slabe plata aziroma pokazatelje, ki niso tako ugodni, kot bi želeli. Na prvem me-sfeu moraano omeniti stagnacijo pro-dutotivnosti in v nekaterih primerih celo padec pradufcbJvnostd gospodar-stva. Pri betm pa bi verjetno morali upoštavabi vrsto vzrokov, ki so bobro-vali takeimiu položaju, te pa bi lahko apredelili po naslednjih področjih:
—  razdrobljenost   gospodarstva   in premajhna dohodkovna povezanost.
—  spremenjeni  pogoji  gospodarje-nja povezani  z  ukrepi,  ki  so  bili  v sklopu stabiliiizaoije,
—  latentae     slabosti     posameznih OZD, ki so se ob spremenjenih pogo-jih poikazale v zaostreni obliikd;
—  slaiba organizacija dela in nepo-vezanast   posamezjnih  proizvodnih   in prodajnih kapacitet in. na žalost tudi
—  premajhna odgovornost vseh za-posleoih.
Ceprav relatdvnd porast ali zaosta-janje produktrraostd morda samo po sebi ne bi bilo tako pereče pa je to vendaaile najbalj boleča točka, saj se v njej odraža prispevek vsakega posa-mesanika in jo lahiko torej tudi najlaže
odpiraviono, če to želimo. Zato prav terau pokazatedju budi posvečamo to-liko poizorno&td.
Ob teh, vsesplošno jugoslovanskih poikaaateiloih gospodarsfeega »zdravja« v letu 1976, pa se maramo datakn&ti tudd nekaterih posebnosti, ki so se pokazale v Ljubljani. Ob doseženih gospodarskih uspehih lahko ugotovi-mo, da v našem me&tu nismo dosegli zafertane gospodarske rasti in bomo morali zamujeno nadoknaditi prihod-nje leto. Stopnja rasti zaposlomnja se je nekoiiko zausbavila, dosegla je le 2,2 odstotika, kar je za pogoje Ljublja-ne siceir zadovoljiv jodatek, toda na drugi strani obstaja praznina — inve-sticdijsika dejavnost je stagnirala. To je sicer lahilco detoo opravičilo, da ni-smo dosegli načrtovane rasti gospo-darske prodzvodnje, vendar tako opra-vdčilo ni posebno razveseljivo. Še ve-dno sta investicdjska dejavnost in za-po&loivanje preveč brdno povezami, pre-malo OZD se odloča za imvesticije, ki bi dvignile proizvodnjo zta-adi boijše tehinologije, še manj pa je tistih, ki bi to dosegde z boljšo intemo organd-zacijo. Prav na teh dveh področjih bo breba pretomiti s braddcionalno mi-setoostjo, da je lafoko koirdstna le ve-lika imvasiticija. Vjpeljaiti bo treba več-jo mero prilagodLjivosti, prožnosti na detavmih mestab., si prizadevatd za kva-litetnejše naložbe tar, čeprav &e sliši že malce obraiMoeno, tokoristitd notranje rcfaerve.
Ob tem bi veljato opozoriti na modemiizacijo pisarnišikega poslovanja, kd je pri nas še vedmo na precej nizki ravni, togo in v marsidem spominja na ucradnišiki stil izpred dvajsetih let.
Zunanje-trgovinska izmenjava je bi-la mruogo ugodnejša kot lani, vendar pa je delež sodelovanja ljubljanskega gospodaristiva z državamd v raavaju še vedno pffemajihm in zaostaija za raz-
vojern političnih odnosov s temd drža-vami. V letošnjem lebu je združeno delo na pobudo Gospodarske zbor-nioe Stovemje ustanovilo interesne sfcupnosti za uskiajen nastop našega gospodarsitva v tujina. Tako moremo upatd, da se bo položaj v prihiodnjem letu izboLjžal, posebno še, ker bo gos-podarstvo v teh skupmostih lažje pre-magalo našo veliko pomanjikljifTO&t — preveliko razdrobljenost in nepovetzan nastop na tržišoih drugih dežed.
Ko govoirimo o gospodarsikem po-ložaju v lebošnjem letu, je treba ome-niti tudi v^je število organizacij zdru-ženega dela, ki so poslovale z izgubo. V števiJnih pramerih je tak neuspeb posledica slabosti v OZD, ki so se v ncnvih pogojih gospodarjenja pač bolj ostro pokazale, res pa je tudi, da na nekaterih področjih, kot na primer v zunainji brgovini je to tudi posledica v določeni meri novega sistema obra-ounavamja dohodka. Prav zaradi tega bodo v kratkem sprejeti dodatni pred-pisi, ki naj bi odpravili poimanjklji-vosti dosedanjega sistema otoračuna-vanja dohodka.
Posebno velika izguba aii izpad do-hodka je nastal v žele^snišikeim gospo-dairstvu in elektroeospodarstvu. Ce bi želeli raziskovati vzroke za tak polo-žaj, za tako slabo poslovanje, bi vse-kafcor morali upoštevati premajhna vlaganja v ta področja v preteklosti, depTesivne cene, pomanjkanje o&nov-nih in obratnih sredstev in tudi slabo organiaacijo dela ter preniako produk-tivnost. Le kot primer lahico navedemo trditev železničarjev, da so njihove ceme preniake, da ijmajo premalo vago-nov in premalo tovora. Če bi povečali cene preivoza., bi se še več tovora pre-uisimea-ilo na cesto; če bi imeli več to-
vora, ga ne bi magdi prepeljati, ker ne bi imeli vagonOT in da je videtd sfcvar še boij neraattmljiva — po ne-katerih ugotovitvah bi moral sedanji vozani park zadoščati. Rešitev tega problema je na videz zelo preprosta. Povečati bi m&rala hitrost prevoza to vora, s čimer bi se sprostili vagoni, zmižali sbroški, vendar pa je bo rrmogo težje narediti kot svetovati. Najprej je treba rešiti problem zastareloisti Urov in naprav, celotnega sistema transpor-ta, da bo izguba časa pri natovarjanju in iztovarjanju čim manjša ki urediti celatno jugoslovansko prometno poli-tiko. In ne nazadnje je treba spreme-niti budi miselnost nekaberih gospodar-sbvenikov, da je vseeno, če vagon, ki so ga naročili, sboji prazen, glavno je, da ga imajo.
Čeprav smo letos uspeli zavrebi na-raščanje cen in inflacijo, pa ta veiik uspeh, ki ga ni bilo laliko doseči, še ne pomeni, da bodo priiiodnje leto ce-ne same po sebi mirovale in da infla-cija ne bo začela ponovino dvigabi glave. Nasprotno, števiMa podjebja sd bodo verjetoo poizskušala z aviševa-njem cen izboljšati svoj potožaj, po drugi sfcrami pa se bo manjša gospo-darska rast od tiste, ka je bHa predvide-na, odrazila kot luknja v splošni in skupni porabi ber še kje drugje. Tudi be luknje bo pobrebno zakrpati, zato se bodo bendence za zviševanje cen verjetno nadaljevale budi prihodnje le-to. Prav letos pa smo videli, da je mo-goče tudi cene ukrobiti, seveda le s še posebej z boljšim delom vsakega prizadevanjem na vseh področjih in posameznika.
Lebo&ijd uspehi na podiročju sbabi-lizacije gospodarsbva so dolbri bemelji za nadaijnjd razvoj v prihodinjeim letu, naša stivar pa je, kako bomo znaii in hobeli taka izhodišča izkorisitita.
Bogdan Pogačnik