jpclfenš ‘ftfe&ffcsPv Posamezne številke« Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*50. • *ABOR* izhaja vsak Han, razven nedelje io praznikov, ob IB. uri b datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 1Q'~, ra inozemstvo D 18‘—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10* inserati po dogovoru. N«ro5. le pri opravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičev* ulica štev, 4. ^ . J? jf , A 7 Maribor, n^-n^n 29. oktobra 1322. Posamezne številke« Navadne Din «—*75, ob nedeljah Din 1*50, UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari-boru, Jurčičeva uL it 4, L nadstropje. Telefon inttrurb. st. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici žt. 4, pritličje, desno* Tele-fon St, 24. — SHS poštnocckovaP račun štev; 11.787. Na naročila brez denarja K n* •»ir«. «» Rokopisi se ne vračaš* Številka: 246. ag/ragawgr_~i»/^ - •^asunujmi— - Maribor 28. oktobra. j Danes so se pričeli v Pragi velike ^'esnosti, proslava četrto obletnico j ^obojen ja češkoslovaškega naroda iz- J »°a veča' ' bursko 1: tuilj svojih -\,1*ot7Vi iMTrnli ir vw n loili -t •.« 1,----- 1 • 1 * (Izv.) »Jr. tiranji bi se mogla vsa političn B eograd, 28. i. UX k5V7 i-t*j TC«. ^vi-tvivu J I uu- I J. ~ ~ w /.V3 remeniti. Radikalci so radi pred-1 prassncvali v mirnejših in konsolidira- ■» • ^ - I VI 1 J • 1 -!•( r^A r- 1. ~ I-* 1 _ v ■ in pol ir jev, da izgradijo solideo stavbo da bo močne in zdrave države sestavo iv 1 UlIlLLcl.ll /jIL 11) 1CIUJU čal «sn^1 n°ljanah, na vešalih in v je- Zato g • S proklamacijo Narodnega Veja v grehu in z nstanovitvo narodne vla-Ljubljani je padel zid, ki nas je' 'J od dežele našega hrepenenja, in 0asi.li upov. ! 30 Ko di v gotovih politični Zemljersdmški kongres v- Banjaluki. Banjaluka, 28. okt. (Izv.) Včeraj kmetsko konjenico na čelu, eKoSi Ba-_ tu pričel kongres zemljoradaiškc njalulro. Klicalo se jo edinstvu naroda, stranke. Dospeli. r,o delegati vaških in kmetski državi in socijalni pravičnosti, okrajnih svetov iz Bosne, Hercogovi- Obhod je obstal pred hotelom Balkan, ^ado svobodno državo, si ie marši- ”e’ Dal“^ije, Vojvodine, .Srbije m kjer je govoril dr. črarilovič. S Jem je SV SV0'»em idealizmu, marsikdo pa Maeed«»3e Prodv6era3 zvečer oh 9. bil dopoldamki dnevni red končan -v svoiean egoizmu predstavljal ILri ne < onpe^ ce^ poslanski klub. Kon- Popoldne so so vrstili referati podan-^foj naše državo v popolnoma dru-i®"?,je. V.°}ŽU Pri Banjaluki ekega kluba in upravnega odbora. Na- “flcui ]ugj n . r„7V • vpenifi ! slvolasi kmet Jeftei Trvenifi ita Bosan- dal je vala se 3e razprava o notarnji m težo realnih razmer vršil Mnogi'^)tl^ce- Posamezni kmetje iz raz- zunanji politiki. Resolucija bo sklonje-Jso se videli v svojem idealizmu razo-’i nih,ipokT,ajin *° Popravili kongres. Po na iu-tei. Jutri se nadaljuje razprava o «raa0) w gj. {pozdravih se 3e podal na obhod, kale- (prometnem in agrarnem vprašanju. — 5?»?"» SloMi 3» »deležno 2000 la • Odkrita beseda. (Odgovor »Trgovskemu listu.) Ljubljanski »Trgovski list« je 26. ^ m. pod zgornjim naslovom napisd r^t. nek glede gospodarskega zbližan^a g ,. —-v> Smo or pr] fcHrimi 1 p * i m-i ('pl T 1^1*0. ‘ stranke. i.v' lu.n^dij v in ■ vuiv>uvui v.-. ■ * >*■ t v - - — ' v -W— - -------- Ua ruševimh nvpp^rple stavbe wn- okrajnih svetov iz Bosne, Hercegovi- Obhod je obstal pred hotelom Balkan, j ^»koslomsko. Ta članek z virtn^aoat* 30, mlado svobod n n rlrvj) vn^ «i” ifi mnrsi ne* Dalmacije, Vojvodine, Srbijo in kjer je govoril dr. čurilovič. S tem je -*a bl boljše stvari ‘vr^ia, pr©4 ide prelco rodoljubarstva iu, šentfloiv janske nav'du šenosti ter je iznašel tre®-nost kot edini* izhod iz naših financniM težav. Tesnejše gospodarsko etike s Češkoslovaško smatra potrebnim odkloniti že z ozirom na največje pogodnosti, ki so dovoljene v pogodbah Nemčiji in Avstriji. Kredit v irobi odklanja član* kar in želi gotovi ovenk, da bi narodno banica lahko dala našim trgovcem voo kredita. Torej pristno rodoljub je! ; Nikakor pa ne šentflorjansko nmv^ tLnšenje! Pri tem se ne spušča ljubljanski list v pretres pogodb z Nemčijo in Avstrijo, ki sta samo začasni in vsald «as krafakoma.Io odpovedljivi in torej1 i nezaupljivo na novo j ba V mcd one, ki ocl prvega počet-'ba,v]- , anes neprestano psujejo in za smetov, s Tretji dan so na vrsti interne zadeve. InvaSždski kongres v Beogradu. 'Oftvli • iioprestano psujejo in za- ^ ~ — ■ 01l,e’ ^ Z no?.r?’l Beograd, 28. ckt. (Izv.) Danes zavlačevanju novega invalidskega za-^a^-državm T ’U1 Prihajajo v Beograd iz cele države in- kona. Drugi dan kongresa se vrši zbo- Pamo in 7: ,.ay°°’ 1ps1uje;l0 t‘rzav0 validi na kangnes. Na kongresu hočejo rovanje pred spomonilcom kneza Mi- .Vil L jl 11 flori n n.7nirr.fL ____________________;•______j____i* v • -i , . ............. •’/ Jemljejo ugled pri nezaved t,,^«*saji in v inozemstvi. Politične * — ________ Ro r)0li £v° s.° Vzplamtele tako daleč, da ;Ut5eni v političnem oziru vsi ob-ftoj;Ši ua mijdrznojši in najogab- Joj, I") v * Z *** Osebo ' a°in yla£y° v borbo posamezne litičn 1[1i 30 zamT'l čut za pošteno po- liSf ,° horbo. Vzamite danes v roko ^a”st^a opozicijotnelne stranke, - 1 Pa naše klerikalne časopise, iiaSH* i*Jfl 11aš0 klerikalne časopise, m VeU; r ‘'(1'e*° nagromadene osebne in-tiČn^V° rez vsake idejno in programa- CnT°vsebine. S>iti 1 v drugih državah se imajo bo-J;naz enaihimi težavami kakor naša. j ?.°®Podarsko najsilnejših držav, ss zvija v težkih krčih gospo-vi]0 c? kr*ze- Nedavno štetje je agoto-Hijj V ? ^^^Tigi milijon brezposel-V ’]./ej državi stopajo stranke to dni ^nib i? J30r^0- Pa 110 v znamenju o-Ifl. z , ,-jev*.11 o v znamenju psovanja I>ro,Javlja11^ ampak v znameaju Sovn,.aniov idej. Le poglejte si velike Jiar y6 V0l^^eljev angleških stand Bolti Georgea, Hende vso^ia Sl'"> nikjer no 1x»te našli malen • . --- 9vvv**«* j*fcv » - da pQlit)ke, ampak pri vseh vidite, Ža>o JJe pred očmi ideja, program, dr- "? ^ v ■naojeaju taktike, Wjš;° t,na ia druga stranka za v ,J*9i ne va^i so n« v --------------- |l)fj iso*v ‘"'loK.mistor itd. v Jhri težila, tel* nin naro; Stopamo ^>W,! SVo;io Ilai'OTl«® in državne Wiv-u stopamo vanj v znamenju naj-Ma*4 llEov ^ nadaljni ra.zvoj naše "a narti so težko politične in k'riz>0' iz katerih mnogo-v videti izhoda. 2e senaob- . ^o konture izboljševanja na-%Sa ^'PG^^rakega življenja; dviga se ^iceir1 ,fca’ Pogasi, a vendar sigurno ^ fua Izdati sporedno 7, dvigom vfu-S tti(^aglw.ia, konsolidirajo se razmero Ž1 Obrat » , ^cah, dviga se trgovina ? {ros,-, ’,, l cor to jasno dokazujejo na- enerc^T r.azstave, Pojavlja se 3ih in 5 za i^enzivno delo v vseh rebo]ei - an°vih nažoga naroda, ki je cK3il tri d; j uda rce in bo pre- Ackaj milj razburkanega, javno dati izraza svoj j nezadovoljnosti hajla. Ob tej priliki bodo invalidi ape-nad zanemarjiSVfliSfh^^KVSl] dske oskrbe lirali na javnost, na j ee zavzaawwwiHJl£j.. Ai.IV Kongres se vrši v.prostorih kazine. Ne- so sklenili, da ostanejo v Beogi kateri govorniki bodo slikali bedni po- dokler se ne uveljavi invalidski ložaj invalidov. Protestirali bodo proti kan. (3) Iz češkoslovaškega parlamenta. nista ovira kaki bolj prijateljski po- godbi s Cešlcoslorvnaško. »Trgovski listo Beogradu, ___________ _________________ •za-1 prezre tudi, da bi efekt posojila v gotovini za povračilo dolga narodni hani-jj ki je kreditirala za tekoče izdatke dr* ^ žave, torej ne za produktivne s vrha, Praga, 27. okt. (Izv.) V pari amen- sKo stranko, da ščuva proti' državi. v?led,!fga neossodea. Ako ee tu se jo danes nadaljevala debata o tem je bila končana debata ter sprejeta i*.!®1 “a kredit v robi, mišljen 3e pa£ vladni izjavi. Češki socijatni demokrat izjava minisitrskega predsednika", znna- j f®11®” materi3al, ki pomeni za WŠ dir Meissmftr ie i7.i«.vil. du. čp«kr> doHav. niorra. miniotrn finian^nan-o m;oitA.n ) v 'uanaisnjem stan3u promota HfcVSSfcN' lavstva odobrava sodelovanje čeških skeonu odboru se je določil ®a prouče-; , - ProaraKUBVi socijalnih demokratov v vladi. Ko je vanje proračuna tritedenski rok, ple-) , ga^ao pos°3li® ^ začel govoriti poslanec slovaške ljud- numu pa 14 dnevni rok za razpravo. | vaa5Le-!^0 ®Pre3eti. skp stva.nilcn •Tiiricrn. so vsi 4^» o(Vrn.rt;i f claniCia »lrgovs ske stranke Juriga, so vsi ministri pustili dvorano. Med njegovim, kf_______ tudi med izvajan jem posl. Hruszowske- _________ ^ ga je nastal v dvorani velikanski hrup. pustili dvorano. Hru®zowski je obdolžil slovaško ljud- Kriza v Rimu. Demisija vlade sklenjena. j cla je imenitno, če se nekoliko ponoraih je z idealizmom, ki ga še vendar neka* teni imajo. Drugače bi ne bilo ramimetS y tem gospodarskem članku celo aluzije na si'bstvo, katero smo baje nekateri previsoko cenili. Mi moramo odločna nastopati zoper to, da se celo v strokov«« __________________Jnaien-1 Rim, 27. okt. (Izv.) Vladna demisi- ,prev®el predsedstvo in notranje sade- poulične ali gostilniške zabav- i 3®* 3° -i® sklenil včerajšnji ministrski ve, Orlando pa zunanje. Fašisti bodo' franloovstve Vi -io Tn7vil>« ^°* »elltilcp. ^7. svet, se bo, kakor se žatrjuje, razglasi- dobili samo dve ministrski mesti. } STf!?^ la uradno še le v petek, dne 3. novem- _ R i m, 27. oktobra. (Izv.) Po r^no- \ J™* bra. Ministrski svet je bil sklican, ker trivanju političnega položaja, je kabi-J „i.v nmonoi t.*’* *1.T*a 3w^^?!a®3 jo ministrski predsednik Facta sprejel net sklenil, podati demi si jo. j lvodja* sil ....................—---------------------------------------*«• S ne mislimo pa, da bo- ba glede Jadranskega morja ni bila ratificirana, temveč je ministrski svet sklenil, realnem stališču stali, če b« vživimo v kozmopolitično pozo bre&< dušnih ljudi. Psihični momem/ti v go. spodarsitvu niso tuja stvar. Tudi v našem trigovcu vidimo mi sobojevnik© Bolgarski socijaUst! za drugo fnter nacijonalo. tv mvct JU luiui&usKt svet SKieniJ, 5 ¥ ^ »4M**u*w JLUJL WU»UVJ*?VUIK0 sai Sofija, 27. oktobra ('Izvirno') Bol- da Precllož' zbornici, izpraznitev! domovine in ne frrso&uSnoOT; garska socijalistična stranka ie na svo- conot>il!.^vzpostavitev ■ kramana. firsnift fi„i4o jem zboru sprejela resolucijo, v kateri mblje na 'Cl pa se °dgodi se izjavlja za priklopitev k drugi inter naajonali. Iz demokratskega kluba. Beograd, 27. oktobra. Seja de- UUIza. M1 mo!0|b! Našo odtočnico smo že dvakrat preistaknili: tudi meni huda pre- • ide.« »Manri1 tudi pri Vas straši, ka-li? Zakaj se nam niste pridružili?« »Ali gospodo, še kaj želita, proden lavo**) zapremo?« je prekinil točaj najin pomenek, *) patience. ;**) buiet, dolžiti transilvanske leaderje separatizma ter jih diskreditirati vsled sel jaških glasov, očitajoč jim, da so sklopili tajni pakt z madžarskimi veleposestniki na račun agrarne reforme. Maniu in Vajdia-Voj voda nista imela težkega dela pri dokazovanju, da so to, zgolj laži, toda nekateri najstrastnejši njihovi pristaši so bili toliko nespametni, da so zvalili krivdo za vse krivico naravnost na kralja samega. Vladna stranka pa se tudi tega ni oplašila, ampak se je peslužila enakih metod ter spletla v svojo politiko res tudi kralja, podžgala torej odpor opozicije, mesto da bi ga skušala ublažiti. In tako so liberalci tudi kraljevo kronanje poizkusili zlorabiti za rehabilitacijo vlade v očeh narodnih mas. Drznost te taktike je seveda mnogo doprinesla do tega, da je opozicija sklenila, da se slovesnosti kronanja ne vdeleži. Ta korak pa je treba obžalovati posebno radi tega, ker so na tak način mora dovesti do odtujevanja dinastijo od najnaprednejših elementov romunskega političnega življa, na drugi strani pa v sel jaških masah novih romunskih pokrajin oslabiti prestiž krone kot faktorja, ki stoji nad strankarskimi borbami. Mnogi pametni in trezni Romuni, ki ne stoje v zvezi ne z eno ne z drugo politično skupino, vrlo obžalujejo take razmere ter se na vso načine trudijo, da bi premostili prepad med obema nasprotnima si skupinama, med novimi pokrajinami Transilvanije, Bukovino jn Besarabijo ter med »regato«, staro romunsko kraljevino. Transilvanska nacijcaalna stranka je mogoče slaba v taktiki, toda močna je v principih ter je čvrsta nada za bodočnost Romunije. Ta stranka zahteva demokratsko vlado in parlament, ki bo res predstavljal voljo volilcev. Posebno p,a nasprotuje pogubnim metodam vlade, vladanju potom ukazov, ki so od vojne dobo sem podkopali vsako vero v autoriteto. Sistem ukazov, ki je na nesrečo vezan s korupcijo in intrigami, no samo da vodi do nesigurnosti v poslovnem svetu in nezadovoljstva v7 vseh slojih naroda, ampak podpira posebno uidi še madžarske in nemške narodne manjšine, ki ne vejo, na katero stran bi se obrnile za pomoč. Ob koncu pravi Seton Watson sledeče: Velika Romunije ni mogoče večno vladati proti volji Transilvanije. Do pomirjen ja in kompromisa mora priti in to čimpreje, temboljše. Fatalna bi bila pogreška, ko bi javno mnenje smatralo Transilvance radi njihovega opo-viranja za nelojalne napram narodnemu edinstvu in kroni, kot njegovemu simbolu. V »postava harmonije med ze- lo divergentno psihologijo stare in novo Romunije je najvažnejši problem današnje Romunijo in tu bi dinastija, ako bi hotela, lahko zavzela najvažnejšo ulogo. Me pozabite naročnine! »Sedite k meni in popijte čašico z mano,« me je povabil samotar. »Ne, strah prav za prav ni. Vsa naša nadloga jo’ prejkone le huda potrtost.« »Kako zanimivo! Torej ni nič takega, kar bi bilo moči videti?« »Nič — nič hudega ni. Majhna pobitost, potrtost, to je vse. Le to se mi čudno zdi: hišo so zgradili leta 18G3.; do današnjega dne smrt še ni prestopila njenega praga. Talko jo vsaj trdil odvetnik. To mc je tudi premotilo — prav, za prav mojo dobro ženko — baš nato je šo posabo izvabil iz meno kar cel tisočak.« »Kako čudno! In tudi neobično!« sem vzkliknil. »Kajneda? Hiša je bila namenjena trem. sestram — Monltrie jim je bilo ime —• trem starim devicam. Vse so stanovale v hiši; lastnica je bila najstarejša. Nekoliko let je toga, da sem od njenega odvetnika kupil vilo. Najmanj pettisoč funtov sem zanjo potrošil. Električna luč, nov prizidek za družino, vrt — in bogvo kaj še vso. Ali bi človek po tolikih pobreških no smel zahtevati malo sreče, kaj se Vam. zdi?« Pogledal jo name skozi dno svoje čaše. »Ali se stvar Vašo rodbine močno dojema?« »Moja dobra ženka — mimogrede o-menim, da je Grkinja ■— in, jaz še ni- Napredni Javnosti \ Na ljubljanski univerz! so se pričela zopet predavanja. Velika večina slušateljev pa je v obupnih gmotnih razmerah, tako da preti nevarnost, da bo morala v kratkem zapustiti Ljubljano in univerzo. Vprašanje državnih podpor revnim akademikom šc vedno ni rešeno. Podporno društvo j u gosi o v en sk ih akademikov ne dobi vsled še nerešenih prošenj za dijaške državne podpore državne subvencije. Vsled tega je bilo primorano med počitnicami zatvoriti akademsko menzo. Nedogledue bi bile posledice, ako bi morala, večina akademikov ljubljanske univerze, ki je sedaj brez hrane, radi tega zapustiti akademski študij. Da so temu odpomore, ja oodporno društvo za visokošolce »Radogoj« v Ljubljani, ki je že pred vojno podpiralo naše revme visokošolce, zapocelo nabiralno akcijo. Prosimo vso napredno javnost, da nam priskoči na pomoč in po vseh svojih močeh podpira našo akcijo. Dobrodošle so nam vsakojaka živila, kakor krompir, fižol, zelje, repa, sadje, posebno posušeno, moka, testenine, sladkor, mast in drugo. Na vas je napredni kmetje in trgovci, napredna podjetja in napredni denarni zavodi, da se odpo-more hitro veliki potrebi naših akademikov. V posameznih krajih se sestavljajo lokalni odbori, ki bodo sprejemali v dotičnem kraju nabrano blago in odposlali v Ljubljano centralnemu skladišču. Kjer bi takih lokalnih odborov no bilo, od tam Vas prosimo, pošljite prispevke naravnost na centralni* zbirališče v Ljubljano, Akademski kolegij. Kolodvorska ulica št. 22, Prevoz z ljubljanskega kolodvora v Akademski kolegij oskrbi »Radogoj« sam. Denarni prispevki naj se pošljejo direktno na naslov: »Radogoj«, podporno društvo za visokošolce v Ljubljani. Politične tresti. * Za kontrolo odbor ministrstva za Slovaško. Slovaška soci jalno-demokrat-ska stranka zahteva brezpogojno, da ,se osnuje trostranski kontrolni odbor, ki naj bi nadzoroval poslovanje ministrstva za Slovaško. Radi tega predloga se je razvil med slovaškimi koalira-nimi strankami velik prepir. »Robot-nicke Noviny« pravijo, da soeijalni demokrati odklonijo vsako odgovornost za delovanje slovaškega ministrstva, ako se ta odbor no osnuje. * Borba za oblasti na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so jo zadnje dni ponovno razvnela borba za in proti oblastim. Kakor znano jo bil sprejet zakon, po katerem se vse ozeml je češkoslovaške republiko razdeli na samoupravne oblasti, nekako tako kakor tudi naša država. Proti taki administrativni razdelitvi pa so bili že z vsega početka osobito narodni demokrati, ki prednjačijo tudi v sedanji obnovljeni sva stara. Nama potrtost ne moro do živega a najino dekletce zo le težko prenaša. — Dekletce ji pravim, dasi ima dvajset let. Poslala sva jo na pot, da so izogne neugodnosti. Skoro leto dni že pohaja po hotelih in toplicah. Nekdaj je bila kanarček, — pravi kanarček — venomer ,io pela. Skoda, da je niste čuli. Zdaj nič več ne poje. Take stvari mladini škodujejo, kajne?« »Ali so ne morete hiše iznebiti!« sem mu prigovarjal. »Ne brez žrtve, in hiša nam je prav pogodu. Nam trem baš zadošča. Še ljubili bi jo, ko bi le smeli.« »Kako naj to pojmim? Zakaj bi ne smeli?« »Radi potrtosti, veste! Ta nam vse pokvari.« »Kakšna je prav, za’ prav tista stvar?« »Ne morem Vam je točno pojasniti. ,Najprej si stvar oglej, potem šole sodi o njej’, pravijo dražitolji. No, silno se me je dojmila povest, ki sto jo pravkar pripovedovali.« »Saj ni bila resnična,« sem dejal. »Kar sem Vam jaiz povedal, je živa istina. Zelo bi mi ugodili, da pridete k nam in prebijete le eno samo noč pod mojim krovom. Pojmili bi stvar bolje, kot bi jo razumeli, da Vam jo pojasnjujem, do belega dne. Bržkone bi so stvar borbi med nasprotniki razdelitve. Vzrok, zakaj so češka narodna ^ bratska stranka upira razdemvi oblasti, pa je čisto drugi nego °mn-nasprotnikov oblastne razde m*o. ^ čim igrajo pri nas pri razprav, latern vprašanju glavno ulogo patrijotični vzroki ter separaiU'..^ težnje, se češka narodna demo ‘Ll bori proti oblastem za centralno up ^ ljanje rodi nacijonalnih razlogov. Češkoslovaška ima znatno nemsm a Slovaškem pa tudi še madžarske “ rodno manjšino, ki je v nekateri delih kompaktna in v veliki P* ^ nad narodnim češkoslovaškim zi ; Razdelitev na oblasti po sedanji o pa bi v raznih predelih ustvarita moupravna okrožja, v katerih ^ manjšina/rji v premoči nad ki, ki bi bili tako izročeni nim in proti češkim Nemcem m _ ^ žarom na milost in nemilost, o ■ V, veda dovolj tehten vzrok. V tem je izdal tudi dr. Baxa te dm P brošuro, v kateri nastopa proti ^ nemškim iu madžarskim . a,s 3 A na htevajoč, da ako se že razdeli drz ^ ^ manjša upravna področja, naj -. - , , f -vvorn/VTO VCWJ stori tako, da se osnujejo mnogo oblasti nego je bilo doslej pvedv >-To večje oblasti pa naj se fomiraD ... ko, da bodo povsod Čehosl ovalu _ ni, Nemci in Madžari pa v manjnm * Rumunija in mednarodne za c .g Rumunski zunanji minister ^ te dni v parlamentarnem odboiu ^ nanje zadeve govoril o slnbscu, ^^ zavzema Rumunija k zadnjim® 4 rodnim dogodkom. Radi žaljivi •„ rov v madžarskem parlamentu 0 jja liki kronanja v Alba Juliji °° ' ^ Rumunija v stik s Češkoslova* _ ^ Jugoslavijo, da skupno podvzam ^ Budimpešti potrebne korake, v. 0jocO< preprečenja talcih provokacij v Kar se tiče sovjetske Rusije. ? pnje-munija na stališču, da je meja 0 _.nyev etru definitivna ter zahteva .-n zlatega zaldada, ki so ga Rusi zap* A če Rusija na ta vprašanja ne ^ei)(4 voljnega odgovora, ee Rumunija J udeležila razorožitveno konfer®c,„J Moskvi. V razpravi o orientalskem blemu jo Duca izjavil, da se mUniji na orijeiutalski mirovni ^ renči priznati isto mesto, kakor dr velesilam. " ^Politika samokresov ^ Vsak poraz prinese demobilizacij » ^ stara resnica se je znova uresniči ^ di v Nemčiji, oziroma v nemsk0 ^ rodu sploh. Poraz, ki ga je dozi' prej tako mogočni in objestm ®. narod, mu ni zasekal le mater ran, ni uničil le nemške armactc^^3; večjega ponosa Nemcev, gosp industrije trgovino in valuite, 0 tudi politično moralo. Kdo &p ® g0jali minja, kalco so ravno Nemci 0 politiko samokresov, kako so ravn di nje smatrali n. pr. Rusijo za barsko in propalo državo, kako tili nas Jugoslovene radi ka*alja Milana, radi atentata v ^ - sploh' ne lotila Vašo zdrave Morda sto — zavarovani, kaju° 1 —■ leaj pa bi bilo, ko bi navod prežel? Eh, mislim, da Vam 3® ' ne bo škodovalo.« Obenem mi jo ponudil svojo_ . jia poiitiKa s ««wi- lUo b‘.'efi:a aaaoda bi bilo še edino uspeš-tlvJl'odstvo z» ponovno oživljonje teh ti n Ilalija bi se morala postavi- * ^alno stališče tor iskati pogoje za kosi Vfek? 5og«dbe z Jugoslavijo in feš-•feti °Va^t0- Mi imamo časa čakati, ^,1>il je, da vodijo tudi Po’jaki ena-^vecUijoč se, da jo češkoslo-a ^'Sovin^a brez izhoda na morje liji Tudi oni nam nočejo dovo- G(i ®v^twUiegadohoda do morja preko žeU .veeQ> ki bi se, ko bi imel dobro v l>r‘ »vezo: s Češkoslovaško razvil ik^^^nišče, ki bi lahko mogočno kon-8 severnejšimi nemškimi lu-^iaiki' . kor Italijani, tako so tudi Po-CowJz 11 aetonalnega šovinizma proti da, _ °vakotn,_ pri tem pa ne pomisiijo, pava^° TR7'VC>.1 svoje lastne «e v7 trgovine. Mi bomo čakaii, da en,- spremeni, tor da nam THori 1 Novele svoboden dohod na i svwh luk, «ko pa se to v K odnem casu ne sgodi, bomo primo- W P°!S atT1 s! na dme način pot k tft '*1!’ kar bo škodovalo obem,« — K ti n Izvajanjem »Slovensko Politike« .^pomnili samo to, da ima ČeŠko-las aska že danes možnost, da pride do 'Ju» i a 5zllocla na morje in to — preko Vv®'avW. Na^ Cehoslovaki poskrbe i&ri |a3krajšo zvezo ter naj sodelujejo bi]. ^dnji naših pristanišč in komu-^ eiJ> Pa bo problem naglo rešen. Te-^a^tov° ne bo nasprotovala nobena ^doč ’ 110 ^danja ne katerakoli za razsvetljavo ^8T>ro^i Prometno ministrstvo BaviJ. 0 ,^z Dunaja žo davno aparate ^zni^f^^je Plina za razsvetljavo vozov. Aparati se bodo ne-N>o n« lnst0.lirali ter izročili v upo- odrejenih mestih. ‘‘tor v*l|u°V^iU^ska a^8ra v Ljubljani, »uboru, tudi v, Idubljuui ni- so nič kaj zadovoljni s stanovanjskim uradom. Stanovanjski urad jo nakazal .profesorju tehnike, inž. Juvanu neko stanovanje, v katero se je med tem vselil nek industrij alec; prof. quvan se jo radi tega vselil v drugo prazno stanovanje na Rimski eesti, odkoder pa ga je hotel deJožirati isti stanovanjski urad, ki ni imel moči, da bi deložiral samovoljno vseljenega industrij alea. V petek, krog 13. ure se je zbralo pred profesorjevim stanovanjem krog 50 akademikov, ki so izjavili, da se bodo nasilnemu deložiranju svojega profesorja s silo zoperstavili. Kako se je afera razvila, še ni znano. — Novorojenec povodom železniške nesreče. Minulo sredo jo hotela neko kmetica potovati iz Zagreba v Zagorje, toda vstopila je v napačen vlak. Ko je vlak peljal že iz kolodvora, jo zapazila svojo zmoto ter skočila iz vlska. Pri tem je padla pod kolesa, in je ostala na mestu mrtva. Nesrečna žena je bila že osem mesecev v blagoslovljenem stanu; povodom nesreče so je rodilo zdravo dete, ki so ga vzeli zagrebški železničarji v (začasno oskrbo. — Usoda verižniškega kralja. Na Dunaju se jo pojavil v začetku vojne Feivel Franki, sin »čudodelnega rabina« iz vzhodne Galicije. Prišel je ubog, toda čez kratko časa jo začel z veriž' ništvom in drugimi nečednimi posli bogateti. Po prevratu so ‘e specijaliziral na ponarejen je bankovcev novonastalih držav, pri čemur si jo pridobil o-gromnega premoženja. Imel jo štiri avtomobile in živel v največjem -azkošju. Med drugim je kupil zase spalnico in delavnico bivšega cesarja Karla in tudi več drugih dragocenosti cesarskega gradu. Ko pa je opazil, da postaja policiji sumljiv, jo izginil v inozemstvo in so klatil po svetu. To dni se jo skrivoma vrnil na Dunaj, kjer pa ga jo nek znanec spoznal in ovadil. Vso njegovo premoženje jo izginilo tako naglo kot jo nastalo. Bil je ravnokar na potu v zastavljalnico, ko ga jo policija prijela in odvedla v zapore. Tako mine verižniška. šlaval^ , , Velikanski požar v Trstu je v noči od četrtka na petek uničil tri velika skladišča, lesa slovenske tvrdke Mankoč. Sumi se, da je ogenj podtaknila -zlobna laška roka. — Posvetovanje slovaških županov v Bratislavi. Minister za Slovaško, dr. Ivallay je sklical vse slovaške župane za dne 3. in 4. novembra na povserova-nje v Bratislavo. Na tem sestanku se bodo razpravljala vca aktualna vprašanja., kakor: draginja, brezposelnost, izseljevanje, oblastna reforma, pokrajinske, mestne in občinske finance, šolska vprašanja in drugo. Taki sestanki bi bili tudi pri nas zelo potrebni in bi nedvomno mnogo doprinesli h konsolidaciji naših gospodarskih in političnih razmer. — Za mir in red v vzhodni Galiciji. Kakor se poroča iz Varšave, je vlada podvzela energične korake, da očisti vzhodno Galicijo raznih boljšcviških tolp, ki so nedavno vdnle cez mejo na poljsko ozemlje. V najbolj ogrožene kraje so odposlani konjeniški oddelki. V vladnih krogih vlada ^mnenje, da vodijo to teroristično akcijo sovjotski ljudski komisarji. — »Times« prodana. Znani svetovni angleški list »Times«, dosodaj last Northcliffovega koncema, kateremu je načeloval nedavno umrli Northcliff, sta kupila qolnn Walter in maj ar -As-tor. List so zopet povrne k svoji tradicionalni politiki, t. j. podpiranje vlade. Prva mednarodna razstava časopisov v Pragi. V mesecu decembru 1922 prireja novinarsko podjetje A. L. Pavlik spol. Praga II., Vodickova ulica 41 pod protektoratom društva čeških žutmalistov prvo mednarodno razstavo časopisov v Pragi. Vsled tega se obrača imenovana tvrdka z javnim ri- li slom na uredništva vseh čas op j sov političnih, strokovnih, beletrističnih s prošnjo, da dopošljejo svoje časopise in rovi jo na zgoraj navedeni naslov. Ker pa jo v interesu slovenske javnosti in tiilca, da bi bil dostojno zastopan, o-pozarjamo našo merodajno krogo ^na razstavo in jih pozivamo, naj prošnji ugodijo. — Doklada za kurjavo. Se bolj kakor pri nas se bore avstrijska gledališča za svoj obstoj. Ker gledališke u-prave no mare.io kriti sbvtšJfpvj^a kur- javo po zimi, so sklenile, da pobirajo v zimskih mesecih razen običajne vstopnine še posebno doklado za kurjavo, ki se ravna po vsakomesečnih izdatkih za kurjavo gledališč. — Ko&e štejejo. V Švici so se lovci pritoževali, da bodo divje koze, ki privabijo marsiikakega lovca iz daljnih dežel, kmalu izumrle, če jih ne bo vzela vlada v zaščito. Vlada se jih je končno res usmilila in prepovedala streljanje te divjačine. Da bi so pa prepričala, kakšen je bil uspeh, so dobili vsi gozdarji nalog, da v svojem revirju pre-štejejo vse divje koze. Kakor poročajo listi, se to pridno vrši. Srečna dežela, ki nima večjih skrbi. Zvišanje krušnih cen na Dunaju. Ker se je vsled padanja avstrijske valujte podražila holan dska moka, se bodo v prihodnjih dneh zvišale tudi cene kruhu in pecivu in sicer za 600 do 700 K pri kg. Pri nas pa je v zadnjem času hvala bogu narobe. Vsled naraščanja naše valuto padajo ceno kruhu in drugem/a živežu. — Preseljevanje verižnikov. Razni verižniki, špekulant j o in med- in povojni dobičkarji, ki so po preobratu o-srečevali izstradani Dunaj, so se začeli preseljevati v Berlin, kjer se jim vsJed padca nemške valuto obeta bogato polje. Kakor poročajo dunajski listi, so se celo trgovine preselile v Berlin. Posebno pa se opaža odtok verižnikov v duna jskih hotelih, ki se stalno praznijo. Izginili so tudi razni inozemski penzijonisti, ki so s svojo, v dobri valut izplačano penzijo na Dunaju prav dobro izhajali. Tako bo Dunaj postal polagoma prazen in res — dunajski. — Grozen samomor je izvršil te dni nek Reinhard Ivemler v Diisseldorfn. Sedel je na vojaško granato ter prižgal vžigaln*) vrvico. Njegova nevesta in njena mati sta ga hoteli rešiti skupno z nekim njegovim prijateljem. Toda bilo je prepozno. V trenutku, ko so vsi trije prihiteli do njega, je eksplodirala granata in raztrgala vse štiri na drobne 'kosce. Iske vesti. »Cillierzeitung« oficijelno glasilo Nemcev v Sloveniji. Odkar se je ustanovilo in od poltrajinske uprave za Slovenijo potrdilo nemško politično in gospodarsko drrušfcvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru, je zapihal v »Cillier-zeitung« čisto dirugi veter. V svojih uvodnikih izliva pod firmo »staatstreu« vso svojo jezo na one učitelje, ki poznajo to nemško državno zvestobo do mozga in pravočasno opozarjajo na nemško nevarnost v obmejnih krajih. Nemški list v Celju je danes faktično glasilo novoustanovljenega društva in viseh onih gadov, ki nosijo zapet pokoncu svoje glave ter brizgajo skupno na naše že itak nezanesljivo in od političnih demagogov preveč zbegano obmejno prebivalstvo. Celjska mestna plinarna. Preureditev plinarne po dvoplinskem sistemu je bilo te dni dogotovljeno in se je začelo Obratovanje brez večjih defektov. Pri tej prUiki so si ogledali občinski odborniki odseka za podjetje novo napravo, ki bo omogočila pri primernem številu odjemalcev znatno znižanje cene. Celjska državna policija se preseli prihodnje dni v poslopje mestnega magistrata, mesto pa si s tem pridobi tri prazna stanovanja. Pobiranje nočnega davka v Ceiju. V Celju pobirajo nočni davek gostilničarji in kavarnarji sami. Ker se je zadnji čas vršilo to pobiranje davka bolj površno, je mestni urad posegel vmes z občutnimi kaznimi. V zadnji tp-ji občinskega sveta je občinski odbornik Bernardi (dem.) stavil predlog, naj se ta davek na podlagi dosedanjih rezultatov pavšalira. Finančno gospodarski odsek se bo o tem posvetoval in stavil v eni prihodnjih sej tozadevni predlog. Razne prireditve v Celjn. V torek dne 31. t. m. gostuje v mestnem gledališču ansamibl ljubljanskega Narodnega gledališča z Ibsenovo dramo »Hedda Gabi er«. Nastopi kot gost tudi Marija Vera. — Za mesec november so pripravlja narodna igra »Rokovnjači«, v kateri nastopi g. Rafko Salmič. — Dne 8. novembra se vrši v mali dvorani lio-teb. JJnion koncert Zii>«sw- Jkvamia, ki se je ravnokar povrnil od svoje tur-« nejo po Nemčiji. Ženska podružnica CM podružnice v Celju priredi dne 11. novembra Martinov večer ter prosi ostala društva, dai se na to ozirajo. Foroške vesti, O Heimatsdienstn. Mnogo ste žo slišali, bratje onstran meje, o italijanskem fašizmu, a še skoraj nič o koroškem Hoimaitsdienstu. Zato si štejmi v nalogo, da čimprej seznanim jugoslovansko javnost o delovanju koroških fašistov. Heimaitsdienst je nastal pred plebiscitom in je dobil neomejeno oblast v? A coni, ki se je po nesrečnem plebiscitu prenesla na celo slovensko ozemlje. Naravno je, da so 66 našli pri Heimats-dienstu sami begunci, torej renegatje. Podporo so dobili iz cele Nemčije in tudi koroška vlada jih je dejansko podpirala. Pred plebiscitom so bili pohlevne ovce, prav po stari nemški maniri. Takoj, ko so dobili plebiscit so se spreobrnili v najhujše volkove. — Če nam obeta danes kaj (namreč Nemeo), že pojutranjem takoj Slovencu požre besedo, pravi Jurčič. Da je temu res ta« ko, smo občutili Korošci na lastni koži, Ileimatsdienst si je stavil nalogo kar čez noč ponemčiti Koroško. Drži se načela: »Namen posvečuje sredstvo«. Začel je požigati hiše, kakor v Kasa®ah, kjer so postali žrtva Heimatsdiensta štirje kmetje. To je dokazano, ker smo •zasačili požigalca, ko je zopet spodiaK-nil gorečo svečo v skednju pod seno. Ni bil nihče drugi, ko domač fant najet in plačan od Heimatsdiensta. Ne vemo če ni ime pri požaru na Zg. Blatu tudi HeimaitscLienst svoje roke vmes. Kakon se ne sramujejo požiganja, tako tudi sef streljanja na ljudi in to na najnoaram-nejši način. G. dekana Limplna ponoči! zvabiti iz župnišča, in sicer z Najsvetejšim in potem na njega v gozdu streljati, pač ni nobeno junaško delo! G, Kujperja, učitelja v Št. Rupetrtu pri Ve* likorvci, lo dejneikD napadli y stanovanju in ga hoteli vreči na cesto, 5eš, dai rabi orožniški po&tajenačelnlk stanovanje. To je pa le fram, kjer jb orožnik imel svoje stanovanje, ki pa je slabše in ker se hoče znebiti slrrvenskiii učiteljev, prodno bodo primorani odpreti slovenske šole. S 1. oktobrom se Ja odprla v najzagrrizenejšem mestu Velikovcu prva slovenska javna. Sola. Torej so Nermei dobro čutili, kaj bo prf< šlo, a učitelj je vkljub vsem girožnja«n} vztrajal in slovenski narod na Koroškem mu bo za to vedno hvaležen ostal« Kakšna korupcija vlada y nemški ju-stici, na j omenim samo to, dla je gosp« sodnik v Velikovcu prvi prihrumel nad zgoraj imenovanega učiteljla in bU vodja celi drubali, ki je štela nad šestdeset mož. Razgrajali in pretepali so ia prej Slovence v Grebdnjn. Razume se, da so bili vsi do zadnjega pijani, He£-maitsdienst ima dovolj denarja, lahko plača. Alkohol jim je eno največjih’ sredstev za ponemčevanje. Taikozvani »Mietersehuitiz« obstoja torej samo za, Nemce, ne pa tudi za Slovence, ker ima rarano Heimjatsdiensit povsod svoje pravice. Kakšne krivice se godijo delavcem slovenskega prepričanja, bi bHo preširoko obravnavati in meni se zdi,; da bi si vsak Jugoslovan, ki se res ea-! nima za Koroško, naročil i Koroškega! Slovenca«. V njem bo spoznal vse Šilca-ne, ki jih mora pretrpeti nrnii posest-j nik od strani gosposke, posebno grofov«! Njih življenski obstoj visi od dianes na' jutri in mnogi so ga že izgubili. V Bo^ ro vi j ah so odpustili vse slovenje lavce. > Za kratek čas podam jntgoeilovanet$' javnosti smešen slučaj, ki se je prigodi 1 v Borovljah ob času največje krize) v Avstriji. Ker se je Heimiatsdienst bal, da bi Jugoslovani zopet ne zasedli Koroške, je zbobnal v Borovljah vso nem-' škutarijo skupaj, ki je potem vpila po' uilcah: »Evviva Itila!« Junaki pa talci! Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.— in ob četrtkih od V919.—1V*10. ■** Mariborske vesti. Maribor. 28. oktobra 1922. M Himen. Poročil se je cine 2S. t. m. Pran Kovar, prokurist Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Maribo-triu, z gospodično Jožico Palečkovo, u-radnioo iste banice, hčerko gospoda [Vaclava Paleček, trgovca v Gorenji-vasi nad Škofjoloko. Čestitamo! m Osebna vest. Za , višjega deželno-sodnega svetnika jo imenovan g. Franjo Posega. m Anketa o pomoči našim kulturnim društvom. Kakor smo že poročali, se yrši v pondeljek dne 30. oktobra ob 20. uri zvečer v mali kazinski dvorani anketa o pomoči mašim kultura t i društvom. Gre tu predvsem za »Zgodovinsko društvo,« »Muzejsko društvo«^ in »Ljudsko univerzo«, ki se nahajajo v težkem položaju. Mislimo, da velikanske važnosti teli naših kulturnih ustanov ni treba posebej povdarjati. Ugotavljamo le, da so danes vsa ta društva iz lahko umljivih razlogov v težki finančni krizi. Zato je pač sveta dolžnost celokupne javnosti, da priskoči na pomoč in z izdatno podporo omogoči na-daljni obstoj im razvoj teh nenadomestljivih in s trudom im naporom pridobljenih institucij. Luši mo. da bodo naši kulturni delavci in drugi zastopniki naše inteligence iz vseh slojev v obilnem številu anketo poselili. m Tako se skrbi za nova stanovanja! Kreditna banica je hotela bivši hotel [Union prenarediti v stanovanja, a ji je — kakor smo že poročali — stanovanjski urad to prepovedal. Ne vemo za .Vzroke, ki so vodili stanovanjski urad pri tem ukrepu, vemo pa, da se mariborsko prebivalstvo vedno bolj čudi t modrosti našega stanovanjskega urada, .ki tako brezobzirno skuša preprečiti v-Ke, ikar bi omililo stanovanjsko krizo.. in Prvo moderno podstrešno siano-,,vanje. Česar niso umeli stari Mariborčani, to je izvršil tržaški stavbenik g. [iZivec; razumel je izvrstno izravnati ‘obsežno, dosoda.r neizrabljeno stoječo [podstrešje na dvonadstropni hiši g. [iDujrjave v Gregorčičevi ulici v moderno urejeno stanovanje. Do danes je delilo že toliko napredovalo, da se že lahko vidi, kako lepo in praktično bo to stanovanje. Ta prvi poskus bo vplival vzgledno tudi nadalje. Po Živčevem sistemu. se tako delo izvršuje tudi v najslabšem vremenu in prelco zime. Samo jjsaj sto talcih adaptacij, pa bo konec -.majhujše stanovanjske bedo. m Prva lesena liiša v Maribor n. Ka* ,Kor čujemo, se bo po prizadevanju [Mur-stana posrečilo tudi v Mariboru j vpeljati gradbeni sistem lesenih stano-! vanjskih zgradbah. Prvo tako stanova- i nje si postavi iz Švice se vrmivši natakar g. Popovič, ki izrabi za stanovanje , na obrtni razstavi kupljeni bife in pa-. viljon. Preureditev je v načrtu izborno . izvršil inženor g. Madele. m Predavanje v Sokolskem domu v Studencih v, soboto dne 21. t. m. je bilo prav dobro obiskano. Er. dr. Pivko je M kratkih in jederaatih besedah1 orisal ‘početek in razvoj Sokolstva im delovanje br, Fiignerja in Tyrša. Vsi navzoči ao pozorno sledili njegovim zanimivim in pomenim izvajanjem. Zahvaljujemo se br. predavatelju in upamo, da ga šo večkrat vidimo med nami. Zdravo! m Pri »Pferdezuchtgenossenschaft Jur den Gerichtsbezirk Windisch -Fci-stritz, reg. G. m. b. H.« jo glasom pred-zadmjega uradnega lista vpisalo mariborsko okrožno sodišče novega člana načelstva Pavla Glančnika, »graščaka« , na Pragerskem. Ako okrožno sodišče n o ve, da v Sloveniji že par let ne eksistirajo več nemška krajevna imena a la [Windisch-Feisitritz, moramo zoper to kršenje zakonitih predpisov javno protestirati, ker smo že ponovno opažali taka nedopustna vpisovanja v trgovskem registru. Mimogrede omenjamo, da se je celo mariborsko dirkalsko dru-Stvo slovensko prekrstilo in torej ne moremo dopustiti germanizacije po deželi, najmanj e s strani »graščakov«, katerega stanu v Jugoslaviji tudi no poznamo, če tudi bi si ga radi nadevali ponemčeni sinovi slovenskih rodoljubov. m Glasbena Matica v Mariboru. Orkestralni odlsek otvori letošnjo koncertno sezono s svojim četrtim sinfonionim koftoeartojn ® mestnem gledališču dne 3. novembra ob 20. uri. Proizvajalo so bo: 1. Grossmanu. L. Ogrski ples^ iz o-pero »Duh vojvode.« 2. Dvorak Anton Legenda št. 3. 3. Beethoven Uvertura »Coriclam«. 4. Slavko Osterc Sinfonija »Ideali«. 5. Zdenko Fibicli »V_predve-čer«, idila. 6. Dvorak Anton Uvertura k operi »Šelma sedlak«. —Posebno opozarjamo na veliko simfonijo našega mladega nadebudnega komponista Slavka Osterca, ki stopi tokrat prvič pred javnost kot orkestralni ^komponist. O delu samem spregovorimo šo pred koncertom obširneje. — Vstopnice se dobijo pri gledališki blagajni v uradnih urah po gledaliških cenah. m Sanitetni tečaj rešilnega oddelka v Maribora. Vodstvo rešilnega oddelka prostovoljnega gasilnega društva^ priredi sanitetni teča j za prvo pomoč pri nezgodah. Tečaj bo trajal približno 4 do 5 tednov. Predavanja bo vodil vodja rešilnega oddelka g. dr. Karol Ipavec. Predavanja so bodo vršila vsak ponde-Uefc in petek v prostorih gasilnega društva na Koroški cesti. Tečaj je vsakomur pristopen ter priporočamo našim čitateljem, da se ga v čim večjem številu udeleže. Prijave sprejema rešilni oddelek. Pouk se prične v ponde-Ijak, :dne 6. novembra 1.1. Tečaj je brezplačen. m Program za koncert tukajšnjo vojaške godbe v mestnem parku v nedeljo dne 29. t. m. od 11. do 12. ure dopoldne; 1, Parma, »Mladi Vojaki«, koračnica. 2. Linice, »V deželi Indra«, over-tura. 3. Dvorak, »Humoreska«. -5, Po-lcomy »Balkaniada«, potpuri. 5. Meyer-beer; Potpuri iz opero »Hugenoten«. 6. Pokorny »Moskva«, koračnica. m Za hišno posestnike v Mariboru, v Studencih, v Novi vasi in na Teznu. Prihodnje dni se bodo razposlale tiskovine »Napoved o najemninskem donosu« ib »Stanovanjski izkaz« V; svrho izpolnitve. Pravilno izpolnjene napovedi se naj! predložijo davčnemu okrajnemu oblastvn. vsaj do 10. novembra t, 1. — Glede izpolnitve napovedi najemninskega donosil so opozarjajo na »Pouk«, ki je natisnjen na zadnji strani tiskovine. Ker so bila v zadnjih letih v hišni iposesti velike spremembe, ki tukaj najbrže niso vse znane, se nekdanji posestniki, za slučaj, da se njim tiskovine doipošljejo, vabijo, da iste ali vrnejo z naznanilom imena in naslova novega posestnika, ali pa, da jih oddajo naravnost sedanjemu posestniku. m Tečaj za knjigovodstvo. Slovensko obrtno društvo ,y Mariboru namerava tudi lotos prirediti tečaj za knjigovodstvo, posebno za ono obrtnike, ki so obiskovali že lanski tečaj. Vsi obrtniki, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, naj se javijo do 15. novembra v pisarni Slov. obrtnega društva na Aleksandrovi cesti 22, kjer dobo na-daljna pojasnila in navodila. m Strokovni tečaji za obrtnike. Slovensko obrtno društvo v Mariboru namerava prirediti ieitcs strokovno tej-čaje za posamezne panogo obrti, kakor krojače, čevljarje, mizarje itd. Tečaj pa jo mogočo otvoriti le, če so prijavi po najmanj 15—20 udeležencev. Poživljamo obrtništvo, da se v lastnem interesu udeleži teh tečajev v čim večjem številu tor se tako izpopolni v strokovni izobrazbi. Prijavo sprejema do 15. novembra društvena pisarna Aleksandrova cesta 22. m Mestna plinarna sporoča, da se vsled nujnih popravil vrši oddaja plina v torek 31. oktobra od polnoči do sredo 1. novembra do sedemnajste ure v omejenem obsegu. Vsi p. n. odjemalci plina se naprošajo, naj, v navedenem času ne uporablja plin. m Zikovci pridejo zopet v Maribor. Znani Zikadcvartet, ki je žel letos na svojem potovanju po Jugoslaviji povsod obilo priznanja, se jo vrnil s svojo turnejo po Nemčiji, tor priredi v četrtek dno 9. novembra v Gotzovi dvorani koncert, na kar že danes opozarjamo vse ljubitelje umetnosti. [Predprodaja vstopnic po 25, 20,15 in 10 dinarjev pri Hoferju in Zlati Brišnikov! m Koncert Brandl-Pelikanovo. Ponovno opozarjamo na današnji koncert naše domače umetnice ge. Brandl-Pelikanove, ki se vrši nocoj ob 20. uri v Gotzovi dvorani. Dvorana jo zakurjena m Uprava električnega omrežja v koroškem predmestju je v polnem teku in bodo preddela v kratkem izvršena. Tako pride končno tudi koroško pred- mestje do nujno potrebne električne razsvetljave. j m Martinov večer z godbo, plesom, licitacijo gosi in drugimi zabavami priredi v soboto dno 4. novembra z začetkom ob B. uri zvečer Sokol v Studencih. Za dobra jedila in pijačo kakor tudi za dostojno in neprisiljeno zabavo jo preskrbljeno. Studencami in okoličani, pridite v obilnem številu! _ i m Podoficirji Mariborske garnizije privede dno 11. novembra t. 1. pod pokroviteljstvom komandanta mesta pu-fcovnika gosp. Ilijo Miladinoviča v Go-tzovi dvorani v Mariboru plesni venček, katerega čisti dobiček jo namenjen podofic. podpornemu društvu. — Vstopnina prosta. Vabilo velja kot vstopnica. V slučaju, da kdo ni prijel vabila in so želi udeležiti to plesne prireditve, so uljudno naproša, da se obrne pismeno ali ustmeno na društveni odbor, Maribor, Dravska vojašnica, soba št. 32. m Plesni zavod Pečnik priredi v nedeljo ob 20. uri prvi plesni večer. Opozarjamo na oglas % današnji številki lista. m Prodaja lop in šotorov. Pokrajinske. obrtne razstave. Opozarjamo vse interesente na današnji oglas razstavne ga odbora glede prodaje razstavnih lop in šotorov, ki se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. na Gotzovem dvorišču. Lope in šotori so dobro izdelani ter primerni tako za trgovce, ki jih lahko uporabijo za skladišča, kakor tudi za vinogradnike, poljedelce itd. za shrambo orodja, posode itd. Razprodaja se vrši po zelo znižani ceni. m Javna prodaja ivseli premičnin bivšega hotela »Union« se vrši dne 2., 3. in 4. novembra t. 1. dnevno od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v veliki grajski dvorani. (Podrobnosti v današnjem oglasu.) m Lep plen pri carinski reviziji — ali predrznost laškega trgovca. V brzo-vlaku št. 9, ki je odvozil včeraj 27. okt. ob 5. uri zjutraj iz Ljubljane, je tukajš nji carinski uradnik'g. Budež do Rakeka vršil revizijo. Naletel jo tudi na nekega tržaškega trgovca Domenica. Na vprašanje, koliko ima denarja, je D. odgovoril, da 1000- dinarjev. Na zahtevo je moral pokazati denarnico, pid čemur se jo izkazalo, da je imel 8800 dinarjev. S seboj jo imel tudi majhen paket. Pri pregledu paketa se jo našlo za 100.000 damrjoov stodinarskih nov-čanic. Nato je bila izvršena še telesna preiskava, pri čemur so našli na zgornjem delu telesa še 160.000 dinarjev in na nogah pod nogavicami še 80.000 dinarjev; zavsem jo hotel torej odnesti v Italijo nad 340.000 dinarjev. Namen je jasen. Naš denar bi naj v Trstu zopet padel. Domenieo/ jo ponujal carinskemu uradniku in finančnemu organu lepe nagrade, če ga pustita. Toda pri navedenih ni našel poslušnih ušes, ampak vzela sta ga s seboj v, Maribor, da sprejme zasluženo plačilo. m Tatvina konjske opremo. Dne 27. t. m. jo naznani storilec ukradel iz hleva konjsko opremo in oškodoval M. Laba, prevoznika na Meljski cesti 56. m Roparski napad v Gregorčičevi ulici. Dne 27. t. m. o polnoči se jo vračal magistralni uradnik Janez Eferl domov v Gregorčičevo ulico. Pri vhodu v vrt kamnoseka Kocijančiča so ga naskočili štirje zlikovci, eden izmed njih je ustrelil, dva druga sta ga zgra- bila za vrat od spredaj in od trti pa je stal na straži. Om, zgrabil od spodaj, je zahteval \ ščini in v dunajskem narečju, n, izroči denar, sicer da ga ustreh. veliki razburjenosti, v kateni ■ bajal napadeni, se mu jo vena' čilo potegniti samokres m L dvakrat proti napadalcem, ki to izpustili in zbežali. Ves do konca tega meseca na trti ^ bo doseglo zbog prenizke teiMj.^ji sladkobo lanskega letnika. ,. mxxšti, odnosno vina bodo ra šibkejša, kislejša in tudi pf^ novitna. Popravijo se pa ^ BERSON ^KGimigeri poapetnildi bc s podplatij napravijo Vašo obuvalo " rpeino in tagantno. v® Ou Dobiva se v vseb boljših frgovTnab uerija m na debelo pri s D. D. Zagreb, ttilsonov trg 7. 1986 8-4 jfe3ToMfaig2Ž? ./SEffifKV Jfetiro s seflanjihi Eladkanjem mošta. £ oči-gled tem nedostatkom dovoljuje te vinskim producentom. Pokrajinska oprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani po zaslišbi državnih kletarskih in vinarskih strokovnjakov in na podlagi » 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak, št. 210 prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih mostov v _C0li Sloveniji in sicer z 2 do 4.% (2-4 ^ na 100 litrov mošta) kristalnega ali kockinega sladkorja. Sladkajo naj se le ®ošti navadnih vrst, ki imajo izpod in oni finejših vrst, ki imajo izpod sladkorja. V ta namen porabljeni sladkor mora biti popolnoma čist, brez Ts&kih primesi. Rjavi (ameriški) slad-.Qcr se v te namene ne sme rabiti, ker neprijeten postranski okus In pre- sladkobo. Istotako se sladkor ne raztopiti v vodi, marveč se v moš-Sladkor naj se doda po možnosti še %eČ6imi moštu. Vsled splošne dovolit-?e sladkanja za celo Slovenijo, odpadejo Posamezne prošnje za sladkanje ka-tudi posamezna naznanila o izvr-®nera sladkanju. Pokrajinska uprava ^ Slovenijo, oddelek za kmetijstvo. Pomorstvo. Vprašanje luk drugod in pri nas. (Konec.) •p Poučne p.rimere imamo tudi 'drugod, v^glejmo Odeso, veliko rusko luko ob morju. V zadnjem stoletju je gl1.06!3'Propadati, mesto nje pa sa dvi-g 3o Nikolajev in Herson, to pa radi u£a in Dnjepra. Zelezinški prevoz je J™ 1. 1900 1-25 kopejke za pud in vrsto, 1/9rVv2 P° Dll-iePru P° 0 kopejke za pud in vrsto. Husi so D„n°vali povrh še prekop Dnjepr— ® s° hoteli tako spojiti Črno z tskim morjem. Po tem prekopu bi ^P°tovalo 7 dni, blago bi prišlo v 12 Hi« iz Petrograda v Odeso — z železni rabil pred vojno 6 tednov. * Nemčija nam .proži lep in po-Z ni Bogato Porenje je zvezano lui ^elean. nrogami z nemškimi jm arni- Vendar pa ogromni del izvoza ^°Za P° Senu v Rotterdam, So ^ \ -Amsterdam in Anverso, ki ni-t ®naške luke. Da izpeljejo vsaj del lz teh luk, so Nemci zgradili jj^tttiud-Emski prekop in luko Em-Uspeh je razviden iz naslednjih ^ mk; Inko v Emdenu so pričeli gra-ma ■ 1891> sadili so jo 8 let, promet 1. 30 ^ HO-419 ton morskih ladij, 1. “■^Pa je dospel 1,287.091 ton. Nemcem 86 tudi to ni dovolj, in resno se ba-v/30 55 mislijo, da spoje rensko porečje in Skopih 2 Bremenom, Hamburgom iW . ^linom. Značilno je poročilo, ka-v 0 je izdala koncern aprila 1. pre-L5lla tvrdka Harmann in Theilnek-v Hamburgu in v katerem čitamo pj? drugim: »ker je rečno brodar stvo tat ° Preid priliono dvetrni mescci in Prevzelo znaten del tovornega se čuti vedno bolj, da so že-lce iapremenjene in kretanje vago-' ^ se vedno bolj popravlja. Vedno t^m P^unamo vsi s prevozom po vodi, 1 kolj.ker se je železniška vodarina ■J’ ®prila podražila za 20%.« bi še polno primerov v Belgiji, ^^enih državah, Kanadi, dalja ^j-seule in Rhom, za katero je fran-:qwJ Parlament sklenil zakon, da se ??P1!av^j plovna do švicarske Hit«. V • 3© zelo poučen pri- ^^laverpool, Manchester in Manche- morski prekop: mesto da so polj!®?™!. potreseno liverpoolsko luko, so , glezi raje izgradili prekop do Man-Q«stra m v njem luko za morske ladje, te Pridemo zopet K prejšnji tezi: čim ^se železniške proge do vodnih po--ki vodijo k morju. To je princip ^vlada v prometu. Tega se moramo nii držati. Imamo lepe, naiavno jj^ne poti, katere bi trebalo urediti, sld Vlla te*ava 3ih 6pojiti z Jadran- »Četrte dimenzije«, pa t»a so vseeno izvedeni. Dodati je še, da bodo v kratkem brodovl iz Evrope prihajali naravnost v Chicago. En izhod na morje imamo v balearskem zalivu. Seveda se tu ne sme luka izgraditi po principih za mediteranske luke, ki ne odgovarjajo zahtevam modernega prometa. A na tako dolgi obali, kakor je naša, ne zadošča samo ena luka, in četudi bi bila v sredini. Ob ustju Neretve je možno izgraditi drugo luko, četudi spoj Neretve s kako bližnjo bosansko reko zaenkrat spada med probleme četrte dimonrije. S tem seveda ni rečeno, naj pustimo v nemar druge luke. Pri presoji vprašanja lulc pa ne smemo vedno gledati, tudi na lokalno važnost kra ja f r na obalno prebivalstvo; "pomorce, 1 . vce itd. To je veljalo, predno so ni r 'vila moderna industrija in tehnika m z njima veletrgovina. Danes tvrdke za prevoz blaga niso navadno tudi tvrdke za nakup in prodajo blaga V nekih lukah, n. pr. v Hamburgu, Bremenu, Liverpoolu, Havren so trgovci — lastniki brodov polagoma postali samo lastiijki brodov — prevozniki. Luka Emden je za to zelo poučen primer. Beka Ems je popolnoma zatrpala lulco, v 10. stoletju je bil Emden 3 km oddaljen od najbližje točke obale in mesto je že davno izgubilo vsakršen pomen. A nemška vlada je dala izgraditi prekop Dorlinnnd-Ems in luko v Emdenu in mesto je zopet zaslovelo, pa ne po zaslugi rpomor-eev-tegovcev«, ampak s prevozom ; trgovci (kupci in prodajalci) so v renskem porečju, oni prodajajo ‘n kupujejo v drugih državah, Emden pa služi za pretovarjanje blaga. Zaledje naših lulc ni imelo ne velike proizvodnje ne trgovine in luke so začasa naše zadnje brodarske krize morale propasti. Sedaj bi lahko oživele, ker Reka ne bo tako kmalu naša, naša proizvodnja pa ne bo mogla čakati. — Gledati pa moramo, da glavni izvoz ne bo šel v Trst in po Dunavu v mnmn-ske luke, Proizvodnjo in izvoz moramo povečati, ker čim bolj nas bo svet rabil, tem bolje bomo izhajali. Prvo je. da uredimo naše vodne poti in najpriklad-nejše luke. TOOr3‘em-No smemo preš reti, (ja to ;T’rria tehnika izvede marsikaj, kar ■ nekoč zdelo nemogoče. Madžavi so na^1-t Ea vodni pot Dunava-trjo ,fTSav,a—Kolpa—Reka. Vprasa-glavn ? od Kolpo do Reke jo tvorilo tezkoeo. Zdelo ee je, da izvedba om. Kolpa—Reka, spada v »četr to g^^zijo«, t, ^ v kraljestvo nemožno so bili tudi sueški, ko-^ Pftnaffljgki Krek!>B p.roblej^ Iz astronomije. GLACIJAIiNA KOZMOGONIJA. Kopernikov naslednik. Dasiravno je astronomija ena najzanimivejših znanosti, ki ima kakor nobena druga sposobnost dvigniti človeka v višje sfere, razširiti mu duševno obzorje in usposobiti ga za opazovanje vsega početja innebanja z daljnih ptičjih perspektiv, vendar jo posebno večini nas Slovencev »bolj tuja ko studenci Nila«. V naš itak borni znanstveni literaturi je astronomija največja pastorka; niti ene same knjigo o astronomiji nimamo v našem jeziku, na podlagi katero bi lahko gradili dalje ono, kar dobimo v šoli. V šoli! Človek bi se moral zjeziti, ako pomisli, koliko se upošteva astronomijo pri splošnem našem šolskem obrazovanju. Da so luna vrti krog zemlje in zemlja krog solnea, zakaj se menjujeta^daju in noč, zakaj se menjujejo letni časi in kaj povzroča solnčni in lunin mik. •—To jo skoro vse, česar se nauči mladina y naših šolah. Pri tem pa je ta^pouk še Skrajno konservativen. Niti učne knjige, niti učitelji cela desetletja ne upoštevajo novih astronomičnih pridobitev in odkritij, tako da so cesto uči in trdi nekaj, kar je bilo že pred 10 in morda celo več leti ovrženo, ali pa vsaj temeljito izpremenjeno. Radi tega so gotovo večina čitateljev »Tabora« pozdravila namero, predočiti v nekaj sestavkih vsaj površno sodobno stanjo astronomične znanosti, čeprav morda ne tako sistematično, kakor bi bilo to želeti in kakor namerava autor teh sestavkov informirati našo mariborsko javnost enkrat pozimi v ciklu astronomičnih predavanj, na katera opozarjamo že danes. Astronomija jo silno stara znanost; ž njo so se pečaii žo prastari narodi. Njena višina pa je stala vedno v tesni, zvezi z višino spiošne človeške kulture in s sredstvi, katera so imeli astronomi na razpolago pri svojem proučavanju vsemirskih ugank in skrivnosti. Da so poznejša opazovanje, in raziskav* 1 često temeljito spremenila prvoKna na-; ne bo popolna, kakor tudi Kopernikov« ziranja tudi v astronomiji, kakor v ni bila, kajti marsikaj, kar danes trdi* vseh drugih znanostih, je samoobsebi jo Horbiger iai njegovi neomajni pri-, umevno. V zgodovini astronomije pa staši, se bo pod tršo preizkušnjo moralo zaznamujemo v splošnem štiri glavne umakniti novim, dognanjem; toda jedro in važnejše perijode. Prva je trajala bo gotovo ostalo. S tem pa bo znova od prvih početkov do Ptolomeja. To je dokazano, da pridejo često tudi iz vrst bila perijoda primitivne početne astro- lajikov in nestrokovnjakov nosilci no-nomije, o kateri vemo le prav malo vili idej in razkritij, ki eo celo večjei (kolikor se nam je ohranilo o njej po- nego ona strokovnjakov. Horbiger psv datkov v starih papirusih in v klino- čeprav ni bil prvotno astronom, ampak piših). S Ftolomejevo ugotovitvijo, da strojni inžener, ima vendar to pred-je solnce telo, ki se vrti krog -emije, nest, da je lažje proumel marsikatero ki je središče vsega vsemirja., je nasto- astronomično pojavo kot tehnik in pila druga doba, ki je trajala do Ko- tehnični praktik, kakor pa strokoiraja-pernika in Galileia; s Kopernikovo tr- ki astronomisti o tehniki, posebno prale-' ditvijo, da je solnce središče ter da se tični navadno nimajo pojma, ali pa, zemlja vrti krog njega, prav tako kakor S kvečjemu le medlo teoretično znanje, ki vse ostale zvezde, je nastopila tretja nikakor ne zadostuje ®a razumevanje doba. Najnovejša, četrta doba nastopa nebesne mehanike in tehnike, ki je naj-pravfcar, njen začetnik pa je dunajski j večje čudo vseh čud. inžener Hanc Horbiger. .j S svojo glacijalno kozmogonijo, s Bilo je pred davnimi 25 leti, ko je svojim naukom, da jo led pravzaprav nekega večera mladi, inžener Horbiger, | najvažnejši tvoritelj svetov in odloče-' poseben ljubitelj astronomije, kot po valeč njihove usode je Herbiger postavil navadi opazoval skozi navaden boljši j na, glavo precejšen del nazorov, ki so daljnogled našo staro znanko luno, ter j bili doslej v astronomičnem svetu nese nenadoma domislil, da bi bilo še | kake nedotakljive dogme, čeprav s če-najverjetnejše smatrati lunino površi- j sto prav skrajno šepastimi podkrepita no za sam čist led. Toda kako naj bi j vami. Ovrgel je dosedanji nazor o pon prišel ta led na luno, o kateri trdijo * stanku solnčnega sistema, ovrgel še vendar vsi strokovnjaki, da nima ne ■ mnenje, da je površina lune golo ka,-vodo ne zraka? Jel je premišljevati, s menje, da so na Marsu pogoji za orga-zanimati se globje za astronomijo, pri-; nično življenja podobno našemu na; čel sistematično proučevati vso astro- ■ zemlji, ovrgel je dosedanjo teorijo o nomiono literaturo, kolikor mu je bila nastanku in bistvu Saturnovega obro-pristopna, nadaljeval je z lastnimi opa- ča ter mnenja o ostalih planetih1, o .zovan.ii, posečal pridno zvezdarno in v Rimski cesti, o solnenih madežih, o, teku let je ustvaril docela, novo teorijo,' protubermicah, bakljah in koroni ter, kateri je nadel ime »glacialna kosmo- o mnogili vprašanjih iz geologije in goni ja« (malo nerodna skovanka iz prahistorije in postavil vse te stroke grščine in latinščine, ki pa je žo tako | cisto novo bazo, vsled česar ga upravi* uvedena, da so je ne da več spremeniti), j čeno smatramo za začetnika nove, če-po naše povedano nekako — »nauk o i trte dobe v astronomiji. V čem obstoja vsemirskem ledu«. S to svojo teorijo je J bistvo 'Horibigerjeve glacijalne koemo* gonijo in kakšne so njegove nove trdit-, ve, bomo pa govorili v prihodnjih se. Poslano.* na to stopil pred strokovnjake, ki pa so se mu prezirljivo smejali, zavrnivši ga nekako tako kakor Prešeren Kopitarja stavkih1. »le čevlje sodi naj kopitar«. Drugega -=■ pa tudi ni bilo pričakovati, kajti kdor S pozna kako omalovažujejo in pobijajo? takozvani strokovnjaki vsako šo tako ? ^ letošnji obrtni rasastava y, fflaxi- dobro in pametno misel, ki ne pride iz boru jo kolm-ski mojster Slavko LešniE-ust njih samih, ampak kakega »laji-! v Mariboru, pod mostom, razstavil sani ka«, ta se temu ne bo čudil.^ Kljub te- j in voz evoj izdelek in prejel za nje mu pa Horbiger ni omagal, šel je dalje* tudi zlato madajlo, ter so od vseh raz-y svojo pot, ki ga je privedla do že zna- stavljenih kola^ekih izdelkov edino fe/f nega in priznanega astronoma Ph.' sani našle kuipca. Naznanjam občiri-Fautha, ki njegove teorije ni enostavno stvu da, je samski obod, torej glavni del zavrgel, ampak jo jo raje sam preizkusil ter postal njen pristaš. Tako sta bila že dva glacljalna kozmogonista, katerima se je pozneje pridružilo še več dmiigih, največ iz krogov inžener-jev in danes je glaeijalna kozmogonija, čeprav še ne splošno priznana, vsaj v krogih večine »strokovnjakov«, ki ne jahajo starega šimclna, vendar že faktor s katerim morajo več ali manj hote ali nehote računati vsi, tudi strokovnjaki. Kdor presojaHoiibigerjev nauk nepristransko ter je pri tem dovolj podkovan tudi v starih nazorih pa mora priti do prepričanja, da gre tu za slučaj, anologen Kopernikovemu. sani, bil izdelan od mene po moji lastni1, ideji, po mojih lastnih' izkušnjah' in, poskusi h, da sem ta sanski abot pozne, je prodal nekemu tukajšneanra sedlar-,,; skemu mojstru, ki ga je nato dal od Slavica Lešnika opremiti s pripadajo*: čkni kotači, ki tvorijo le nebistveni se- \ stavni del sami. Tudi ti kotači so izde-( lani po sistemu, ld je običajen v moji delavnici, torej niso originalni produkti j razstavljal ca. 1 A ii O ii« btam a* v Mmkmam—a s^fn Mala oznanila. ^ne® z dobrimi spričevali hJ10- -eB’ 88 *&koj sprejme v Samni mešanega blaga H. ntoviek, Maribor, Franko-P«0« 31, 2080 3—1 ^gospoda se vzameta na in Sobra postrežba. Dnev-ilt . ^r*Ija Petra trg 3, '■ “adstropje, 2085 v Magdalenskem deset minut od trsa. obstoječe iz kabineta, kuhinje s velikega vrta, itd., se *a-in kuhinjo sredi Naslov se izve v upravi '2083 foL°Ilran)'en* lepa kre-rie»i t poslelJa> nočna orna-J“»letna mizica se proda ski “?dl8ti"ii Neyrer, Gospo-** ulica J2. 5093 dobr«H!>l^en.pianIno* v Prav D*n,U’ črno Polira«, ceni RopaJs'. J® po nizki 170 prodal- Poleg tega C r *aklopnib stolov za Ne?. R^daliSce, temno-lj0 “kanih. Kino ,Meteor‘, 0,0 mesto. * g_! ^Pletna jedilnica na pro- ‘toni A°il*unila v notarski pi- u‘> Aleksandrova 14. 2106 nova suknja iz tež-za sredniega go-(nadomesti tudi nad-400 D, pisalna miza lesa, D 250, mučno ““tanjeno kolo s pri-retj , 0 kakor tudi druge duevn* proda- — Vpraša se S>. °d 15-17 ure pri 'ovic, Koroščeva ulica 2101 Na prodaj različno za gospode, dame in kožuhovine, klobuke, dokolenice (gam še\ Pohištvo za spalna salonska garnitura, o-d' in angBeSfel Mojim cenj. odjemalcem se zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim, da blagovolijo isto ohraniti mojemu nasledniku S spoštovanjem tCaraicniic Grajski trg 1 m in prosim prav obilnega poseta z '*'A* e.-iire- SPS/Jf ATO .Singer 5g?s In nadosrssstnS Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovni k, goric«, Beograd, Kruševac. Niš, Skoplje, ’ Bitolj, Kiagujevac, Zaječar in Stip. _ _______ «...____________ «..w ..»»Ih innfllfll. Dr. PIK A X M. ordinira vLJUBLJANt, ?s**5 tfafeor 3, iestno električno podj# sprejme prosMne in i diske Prijavijo naj se pri Mestnem podjetju, Jurčičeva ulica 8-1 sprejme takoj Jugoslovansko inženirsko podjetje v Maribor«, Vetrinjska ulica Št. 30. 2074 3-2 Pozor! V nedeljo, dne 29. oktobra 1922 ob P£ uri dopoldne se bodo prodajali paviljon Pokrajinske obrtne razstave v Maribortl zelo znižani ceni. POSOIlli Obrestmi® odi novembra L dalje na knližSe® in v iekmem pagMia« M&RODNI Bg s© mor© 2 s¥©f© dnevno razp®!®1 \ -J v I® «u|e Za ©Sage prati ed®fflwedli na tri mesece P5iSi0' b P@s©J6lnIsa 6°|o ©bresti-2095 3-1 Ravnateii^ PROSTOVOLJNA PRODAJA! Radi opustitve hotela „Union“ se bo v veliki grajski dvorani, vhod fz Grajske ulice, I. nadstr., dne 2., 3. In 4. novembra t. 1. vršila prostovoljna prodaja vseh bivših hotelskih premičnin in sicer se bodo prodajale cele spalnice v baročnem slogu, poiitirane spalnice, posamezne postelje, odeje, koce, zavese, pernice, zglavnlki, otomanl, stoli, mize, nizke omare s predali, nočne omarice, obešala, umivalne garniture in druga porcelanska posoda, steklenice, kozarci Itd. Ker so izklicne cene določene izredno nizko, bo vsakemu interesentu omogočeno, da sl za majhno ceno nabavi, kar potrebuje, ‘■'Air, *fcxgs&tmr%3aMK7gaa EC?lj ka&taik ja izdajatelj; Kojtoescij »Tajboftj, — Tiska; M**Utore** Ittnia 4, A