«Àtttora» gteviifea stame 20 v. "‘UNSI 49 številka. Maribor, dx&e li junija 1918 Letnik Ž __________j se računajo po 18 od 6 redne petitvrsto večkratnih oznanilih *g&} — popust -m „Straža“ izhaja v pM* deljek in petek popoNtti Rokopisi se ne vraüfBi 8ČBO. . . , 1-20 saj Jlvnžrff«: —■— > teto . , , 15'— mtmrnmi ü@vt!k® 10 iffsssi1®isC:> Miodvütm poliiižcn11 lisi za slovensko ffndstvo. | ^BfcrtiÉvoW'npràvsrtfttvo - Maribor e§Mika altea. S. — TtttfM 8t. «3. Sfèrra. f feazitra. 0 (politični strani naše ofenzive noti Italiji piše zagrebški „Glas Slovenaca, Hrvata i Srba“ : „;S politične strani sedanja ofenziva ni slična prejšnjim. V jejseni je udar ob Soči v glavnem bul direktni politični obračun AMstro-Ogrske z Italijo. Kakor je dane® znano, je dunajska politika preteklega leta stremila za tem, da najde neko sporavnavo s { sovražniki. Glavna zapreka temu cilju je bila Itali- j ja. Pustimo na strani vprašanje, ali bi bilo mogoče | se pogoditi s Francbfot in Anglijo,, a fakt um je, tla se j o tem ni mdglo razmišljati, dokler je Italija ostala : pri svojih zahtevah. Trebalo je torej ukloniti njene j zahteve, a to se je zo .et moglo doseči le tediai, če se tudi pristati na „amalgamiranje“ politike, V tem Stadiju jo je zadela sedanja ofenziva. Z druge strani, AvstrojOgrska ne stoji danes tako kot v preteklem letu, ne n apr am ententi kot celoti, ne h apr am njenim poedinim članom, ne proti I-taliji. Dočim se je še lansko leto moglo misliti na poravnanje med poedinimi drž avlami iz obeh vojskujočih se taborov, — sedaj je to izključeno. Osrednje sile so v ,.amalgamiranju“ prišle mnogo dalje nego ententa; One danes zlasti po sklepih v nemškem vojnem stanu stojijo kot nerazdeljiva, pelota zoper vse protivnike. iTo znajo tudi na oni strani fronte in zato se je ententa z versajlsko deklaracijo z dne 3, t. m. demonstrativno odrekla oni .politiki, koja je dpse-daj za vedno čuvala neka odprta vrata, za eventuelni Stik z Avstro-Ugrsko, Sedaj je izkopan jez do kraja Italija premaga na bojišču. Iz tega poìlltiènega rar j in riima vieČ pota med pbema vojskujočima se tabo-čuna je izšla ofenziva preteklega leta. Ko, dočim so f roma. na bojišču izpadle reči za Avstro -fersko povoftjjno , j m'orda še preko pričakovanje ugodno — politični na- : črt, kateremu so imele do ustvarjenja služiti te voj- j ne operacije, se je izkazal kot ( ogrešen. Katastrofah ni poraz pri Kobaridu in ob Tilmentu ni imel one posledice, katere so se pričakovale od nekaterih strar ni: Aa bodo. sedaj uklonjene i ; oshulnje zapreke, katere ločijo Avstro-Ogrsko od četvero.-^,cražuma. Istina je, Italija je po oktoberski katastrofi mooiucirala svoje zahteve in je, revidirala, sv o, v o ni program, a n© napram Avstro-0 grški, temveč le n apr am svojim zaveznicam v ententi. Vse to do jeseni, Italia. je v svoji novi zvezi igrala svojo ulogo približ o tako kakor nekdaj med bivšimi zavezniki, s ko.ijm je dam's y vojni: njena, politika je bila nekaj zasebnega in ni vedno računala s skupnimi interesi entente. Tlo se je trpelo, ker se je moralo. No, ko je bila laska | vo i ska potolčena, ko so morale za obrambo, i tal i j an s- , ke zemlje prihiteti francoske in angleške divizije, in j ko je najbolj neresnim italijanskim šovinistom in po- \ litičnim brbljav,qem postalo jasno, eia se ne more mi- j V takem položaju današnja ofenziva proti Itar liji ni več obračun med monarhijo in njenim jugozapadu,im sosedorii. To je skup bojnih peraeij na enem delu orjaške fronte, katera se razteza od. Severnega morja Ido Perzijskega zaliva; nadaljevanje one ogromne akcije, katero gledamo, že več kot tri mese.ce na Francoskem. 'More torej imeti samo strateške cilje. A če presojamo njene rezultate, treba imeti vedno v mislih cilje skupne akcije, katere je oaa (sedanja o-fonziva) jeden deh Kt Iza im kl ub, Pomanjkanje kruha je postalo v celi Avstriji, posebno pa na Dunaju, akutno. Skladišča se prazna, peki nimajo iz česa peči kruh, nove žetve še ni, iz Ukrajine in Romunije ne pride nič, ker je že Nemčija prej vso, kar je bila.jraiapoložljivo. pobrala. 'Naj Dunaju so izbruhnili radr ^inanjkanja kruha in nun ke zadaje dni hudi nemiri. nje ne zavzame ententina koalicija — tedaj se je od-nošaj spremenili; :, Italija je nehala biti neposlušen član zveze in svojo politiko je vedno bolj spravljala j v sklad z vojnim programom zaveznikov. Konečno, ■ ko je sama v svojem interesu zt.ilitevala „amalgamiranje“ (spojitev;) skupne e tentino vojske, je morala Pomajnjkaiu,je kruha je’ nataahf soremeniHpi tudi notranjepolitični položaj v Avstriji. Seidl er je resno nameraval vladati brez parlamenta. Neme1, posebno nemški nacionale!, so bili za ex-lex. Namesto, ja, da bi krog iSeidlerjevoev i ostal vedro večji, kal ot so to želeli Nemci in Se idler, pa se j,e začelo celo krhati celo tam, kjer Seidler ni mislil. Krščanski socialci so odpovedali Seidler,ri in so izjavili, da je .parla- i ment več vreden kot Seidler. Krščanskosocialni klub je imel drie 18, junija v parlamentu večurno sejo, katere uspeh je ta, da se klub izreka za čim skorajšnje zasedanje parlamenta, ki bo. rešilo državne potrebščine ter zadostilo nujnim željam prebivalstva, Stranka je pripravljena pomagati, da, ise Čimprej odstranijo vise ovire za delovanje državnega zbora. .— Ker je Seidler danes glavna ovira za plodonosno delovanje parlamentai, .se splošno smatra ta sklep kršč. sociaioev, kot migljaj, da so se odločili sodelovati pri odstranitvi Seidler j a, Isti dan kot krščanski socialci se je sestal na Dunaju tudi socialdemokratični delavski svet, M je sioer odklonil predlog, da naj se izsili sklicanje parlamenta s takojšnjim generalnim štrajkom, sprejel je pa jako ostro resolucijo, ki ne pripušča, nobenega dvoma, da je delavstvo odločeno k najiostrejšim korakom, če se ne sestane, v najkrajšem času državni zbor, Poljaki po znanem svojem krakovskem sklepu tudi ne marajo iti s sedanjo vlado,, posebno ker postaja struja v Poljskem klubu, ki noče zavezništva z Nemci, vednio močnejša. Zadnje dni delajo nemški politiki, gosposkozbornični člani in — minister !T|war-doWìski za začetek pogajanji med Poljaki in Nemci. Dvomimo pa, da bi Poljaki zopet šli Nemcem in v di na lim. I i Na Dunaju so sedaj tudi češki in Jugoslovan ki voditelji. Öibojj z§htfev|ajo takbjšlnje sklica,rijte pa lamenta. Vlada pa ge, da je parlament danes mogoč le tedaj, Če pobere Seidler s, svojimi drugi šila in kopita in napravi prostor vladi, katera bo upoštevala, da je 18 milijonov Slovanov več kot 10 milijonov Nemicev. V pairlamentajrnih krogih sedaj nihče več ne dvomi, dai bodo dogodki zadnjih dni kmalu strli ves sovražni odpor proti parlamentu. Včeraj, dne 20. junija, so prinesli nemški listi iz Dunaja poročilo, dal se je tudi razmerje vodilnih gosposkozborničnih članov do vlade zelo poostrilo, — Nek državnik (Beek ?) je baje započel niella pogajanja med strankami. Ustvariti hočejo podlago za novo vlado, v. katero bi vstopila dr. Urban in Baern-reither kot zastopnika Nemcev. Paralelna pogajanja se vršijo tudi s Poljaki, Cehi in Jugoslovani, Misli se namreč na neke vrste koalicijsko vlado. Vodstvo te vlade bi prevzel označeni državnik, ker goji on LISTEK. Jrfccslavi.’a Jugoslovanom {Palis.) Toda kakor so se. morali posamezni sta"o i odpovedati nekdanjim predpravicam, tako se bodo morali odpovedati svojim predpravicam tudi đozda.j gospodujoči narodi. Ko je sedanji naš pesar Karel I, nastopil vlado, še je obrnil na svoje narode s proglasom, v katerem je med drugim rekel: „Svojim ur rodom hočem biti pravičen in ljubezni; oln knez. Hočem visoko čislati njihove ustavne jsvoboščine in druge pravice m. skrbne čuvati enake pravice za vse. Mojo neprestano prizadevanje bo, da pes ešujem nravni in duševni blagor SviOjih narodov, da v Svo ih državah ščitim svobodo in red, da. zagotovim vsem ljudskim slojem, sadove poštenega dela,“ V prestolnem govoru, s katerim je dne 31. maja 1917 otvori 1 državni zbor, ] a-je cesar Karol re-kpl: („Zanašam se, da Im spoznanje vašo rosee odgovornosti za iz no; lolnitev političnih razmer, véra v prečno bodočnost v tej grozni vo'ski krasno ojačene .države vam, cenjeni gospodje,. podelila moč, 'da hottete,.. združeni z Menoj, v kratkem ustvarili preci o-jgoje, da bo v okvirju državne enotnosti in v žanes-Jjivem zasiguranju njenih funkcij tudi dovolj prosto- ra za svoboden naroden in kulturen razvoj njenih narodov . . . Izjavljam pa že danes, da hočem biti Svojim drajgim narodom vselej pra\Vfóen, ljubezni-poln in vesten vladar v smislu ustavne iclo„e, katero smo prevzeli kot dediščino Svolli očetov m v duhu tiste prave demokracije, ki je ravno v dobi viharjev Svetovne vojske v delovanju vsega prebivalstva na fronti in doma zadostno prestala krst v ognju.“ Smemo torej trditi, 'da imamo cesarja popolnoma na svoji strani. Poleg cesarja Karla I. uà je tudi mnogo drugih odličnih in uglednih aUfcrijšHh Nemcev, ki rp že prišli do spoznanja, da fcta mo.Ta naša mo varhiia obstati le, ako se preostro‘e v zvezo, svobodnih narodov., Avstrija mora postati narodnostna zvezna država, Ta ideja pridobiva vedno več pristašev in v tem ie zagotovilo naše konečne zmage. Ideja narodne samoodločbe dobiva vedno več pripadnikov med prijatelji in sovražniki. Med temi je posebino predsednik Združenih sever.noa;meriških držajv, Wilson. S jlošro se je odobravala izjava, ki jo je Wilson podrl v a* m e riškem senatu dne 22, svečana 1917, ,.,’da mir ne bo trajen, pa tuđi ne zasluži, da bi bil trojen, Češe ne prizna načela, da morajo vlade svojo o ra vi ceno moč opirati le na odobritev samih narodov in da vsakemu narodu, malemu kakor velikemu pristoji pravica, da, brez pretenj in groženj uredi obliko svojega vladanja in smer svojega narodnega razvoja,.“ Dne 3. aprila 1917 je predsednik Wilson izjavil: ,„iMi poidemo v boj za ono, kar je bilo aimerikan- skemu srcu yedno naijdražje, za pravico vseh narodov, da so soudeleženi pri vladi,“ Dne 8. januarja 1918 poroča senatu: „Dnevi voj njih osvajam j in poučan j a državnih ozemelj so minuli, kakor so minuli dnevi : tajnih dogovorov. Kar zahtevamo mi, ni stvar, ki se tiče samo nas, temveč vseh. Zahtevamo, da vsak miroRubJni narod, ki želi imeti svoje lastne uvedbe in živeti svoje lastno živr ljenje, mora biti očuvan pred vsakim nasiljem..“ Dine 12. svečana 1918 pa je Wilson rekel v svojem govoru: „.Narodi in dežele se ne smejo premetavati i,z ene odvisnosti v drugo, kakor bi se Šlo za predmet kake igre . , . Nasprotno, se morajo vsav-prašanja onih ozemelj, ki so izzvala to vojno, rešiti v Icori st doticinega prebivalstva in se mora vsem jasno začrtanim narodnim zahtevata udovoljiiti na najširši način. Z narodi se sme upravljati samo z njihovim privoljenjem. Samoodločba narodov ni prazna beseda, ampak načelo.“ Tako je govoril načelnik ene najmogočnejših državi na svetu in gotovo je, da 'bo zastavil vse svoje sile, da .se ta načela uveljavijo. 'Hočeš, nočeš, moraš, bodo morali končno pristati na ta načela tudi Nemci in Maldžari Vi resnici tem načelom pritrjujejo tudi nemški državniki, ker jim pač ne morejo u-trovarjati. Toda ta pritrjevanja jso za sedaj seveda še le v besedah, dočim govore dejanja;, posebno mir z Rusijo, 'drugače. A nalzadnje bodo morali lepimi besedami slediti tudi dejanja, Tako ali tako. (Dalje prihodnjič.) (udi po Krama-rovem procesu le vedno zveze s Cehi in Jugoslovani. Nasprotujejo mu seveda nemški poslanci, razun nekaterih starih prijateljev. Co resumiramo vse dosedanje dogodke in domnevanja ter sklece1 raznih strank, simo prišli do pre-prijčatija, da je S e Ulje rjavo mtovitrstoiol sedaj pri vtseh strankjah dogosppdarilo, edino le pri nemških hacionalcih ne. Dianes ali jutri bo menda padla odločitev. Poljski klub ima danes, -dpè 21. junija, odločilno sejo, v kateri bo zavzel svoje stališče n apr am vladi in Nemcem. Poglo zvezemedÄvstrijo m Nemčija Prvo delo. ki ga je novoimenovani minister za zunanje ] »osle grof Burian pregrešil, je takozvana poglobitev zveze med Avstrijo in Nemčijo. Da, avstrijskim Slovanom vzbuja ta poglobitev drugačne misli kakor 'Madžaru Buriana, nam tudi grof Burian ne bo zameril. O koristili zveze z Nemčijo so nas 4 leta vojske tako temeljito podučila, da ni treba izgubljati nobenih besed. Povrh bi najbrž, naše besede ne prišle pred oči jupjcHlova"Skill čitateljev. Da se je zveza z Nemčijo poglobila, mora pač imeti gotov namen, zakaj brez namena se tako visoki gos ddje kakor Burian, Arz in drugi niso ,.vozili v Nemčijo. Poglejmo si ta namen ali-te pamene. — Vladni listi pravijo, da, so ti nameni političnega,, vojaškega in gospoda,psfeega značaja, Drugo in za nas .važnejše vprašanje pa je, komu je ta poglobitev in komu so ti nameni v korist in komu v škodo? Da še ne bomo trudili za cenzorja,, navtesti hočemo nemške glasove. Vodilni nemški list na, Češkem „Bohemia,“ je ‘ pisal: „Zveza mora postati tako tesna, da za posebno politiko armad, za državno -politiko s posebnimi cilji ne bo ostalo več nobenega prostora."* iTorej ne sme avstrijska državna politika imeti nobenih posebnih ciljev, aimnak naši cilji na,j bodo cilji Nemčije. Te nemške cilje poznamo! Čudimo se sploh, da davku slačile! v Avstriji in na iö,grškem prispevajo za potrebe zunanjega ministrstva. Grof Burian in n'egoyi uradniki so nam nepotrebni. Doplačajmo majhno svoto g. Kühlmarnu v Biejrolin in nekaj milijonov si na leto prihranimo. V istem članku piše n a-dalje „Bohemia“ : „Avstrija dna. smisel l,e kot obrambna marka nemške države in zopet se mora spomniti svojega namena kot nemška vzhodna marka. V bodo-če mora biti generalni štalb le eno.“ Zopet se moramo čuditi, K čemu neki plačujemo toliko avstrijskih generalov, 'saj bi si lahko vse, te težke ti|SOčake; prihranili, Nemci bedo opravili brez naših'gjeneralov. Majhno podporo Hindenburgu in dolgovi ter davki v Avstriji se bodo nižali. > In gospodarski značaj poglloklene zveze? tolst „Neue Freie Presse“ poroča o tem:. „Najvažnejša do-iočbS, pogodbe je, da prevzame Nemčija vodstvo pri zbiranju zalog v Ukrajini ... V v]eČ posebnih pogodbah zagotavlja zato Nemčiji Avstro-Ogrska goto- j ve protiusluge. Gre tu predvsem za živino. Določi se ’ ràj novi ključ za izvoz živine v Nemčijo.“ Da so pa ! hlevi avstrijskih živinorejcev na pol prazni, in da bo ! naša živinoreja prišla prav kmalu, na kant, to seve- ' da pogloblene zveze nič ne briga, še manj pa našo vlado, ki o tem niti ne sanja,: In zopet se čudimo. K čemu so bila sploh birikoštna .poga'ahjai v BeroTnu? Da |e imela Nemčija že dosedaj vodstvo pri zbiranju zalog v Ukrajini, ve ves svet razven naše vlade. I-meia jo je tudi v Italiji in še prej v Humori i, Ce še hoče grof Burian to ; oglobiti, kako globoko bode moral AiVstrijo pp—tožiti?! \ O nogloblenju gospodarske'zveze še: eno: „Arbeiter-Zeitung“’ na Dunaju piše: „Avstro-Ogrska, je bila Nemčiji že pred vono dolžna približno šest in pol milijarde K. Tekom vojne smio na Nemškem jemali posojila in dobivali od tarn blago na upanje. Naš dolg nasproti Nemčiji se je utegnil več nego ] o-dvojiti in raste še neprestano mesec za mesecem. Po vojni bomo morali nemški dbžavi plačevati na leto za obresti in bilaigo po 1300 milijonov K Naravnost krasno pogloblena zveza ! : K tem izvajanjem bi4še dostavili samo slovniš-ko razlago izraza „poglobiti.“ Ce je kaka jama preplitva, jo poglobimo s tem, da izkopljemo več zeml e. Ce hočč grof Burian postopati enako in koga, hoče diati na dno ali Austri'o ali Nemčijo,;, o tem naj le premišljuje» čitatelji sami. Pristaviti nimamo ničesar kot to: Bog nam daj prav kmalu 'Jugoslavijo, da ne bomo noglobleni! __._ v Velikovcu O Volkstagu v Velikovcu smo dobili iz Koroške Še naslednje poročilo: Kakor so nekdaj pred vojsko in tudi še ,v pričetku vojske hodili takozvani „Ringelgpieli“' od mesta, do mesta ter so seveda imeli povsod isto lajno, tako oedaj ti Volkstagi. Mora: pač tudi Rirjgetoi p el imeti vvoj Ersatz (nadomestilo.) V nedeljo, dne 9, junija, je bil v Velikovcu Volkstag. Naznanjen je bil že 10 dni prej vi listih in na plakatih v velikovški kovačnici, iz katere večkrat izhajajo dopisi s satansko zlobno vsebino za „Freie Stimmen“ in „Bauernzeitung “ Bil je pa ta Volkstag pravi Ringelspiel. Večina zborovalcev so bili seveda, vojni dobičkarji, uradm-K.., učitelji, učiteljice, večinoma, vsi nemčurji; tudi "e bilo nekaj naših, U so iz radovednosti šli na zboio-vaujG, in tudi nekaj otrok. Godila se je seve lucU tu Ista lajna kot drugod, kjer so zborovali taui Volkstedt Jugoslovani in Cehi so izdajalci; Oni pa patri-ioti, da jih ni para na svetli ! Napadali so seveda dr. Korošca, ki jim prav posebno leži v želotieu, in d’ one naše poslance, na prav dstuden način pa našo Mo vensko duhovščino. Posebno se je izkaz n p-n ■ .■m žti.-an iz Šmarje te pri Velikovcu. Ni vredno, da In se človek pečal z govori, saj so že imena govornikov samih vsebina gov orov ! Tudi pf|daoec Nagele ,ie govoril, pač nima po drugod priložnosti govoriti, posebno pa ne v .parlamentu. Tam se samo potegu e za, svoto favo, kakor kaže njegova interpelacija,, Eden njegovih volilcev se je izrazil: „iTak poslanec, kakor' je Nagele, bi lahko til tudi jaz, toliko kakor on, znam tudi jr,z govoriti. — Jaka iz Žihpolj je lovil tonete s tem, da, jim je po slovensko pripovfedoval, kako se je že dvakrat ' pobrigal za nje v parlamentu in da to ni prav, da jemljejo kmetom živino, zverino pa ne dajo postrelili ! No, Jaka! Prej da se je tebi sploh kaj santolo; da prideš v parlament, se je že naš poslanec Grafenauer z uspehom potegov«! za kmete. Seveda tudi Žepe j Glamčnik ni mogel biti tih; pokazal se je, da bi ga videli vsi, njega; ki je kot zastopnik koroških; ‘Slovencev gbvpril pri cebarju. Navduševal to zborov?7ee , da morajo držati z Nemci, kakor te bilo to že toliko sto let, kaj ne, Zepeji, in se pustiti od njih tlačiti! In ta,ko je minil Volkstag. Potem se je pogovarjalo nekaj nemčurjev med seboj, — a Čuda, bili sp, s tem Volkstagom jako nezadovoljni. Saj se ni govorilo o miru, katerega si vsi želimo, s°mo r-emški in rem-Čurski kričači ne. Gre ilm še dobro. C e jim pa? jedila manjka, pa gredo v St. Peter in se trm najedo — krapov. Pošten Nemec naje rekel teko-le: „Pri tej družbi ni za zdržati, zato sem rato Šel.“ In mi pravimo: „Le zborujte, kolikor nočete , tuđi lahko vjsak teden, nam ne škodujete rrav ničesar, ampak vi nam pomagate, da bomo prišli do Jugoslavije, Hvala vami“ Formin in „Fc l*rod marTlmrstćo ; cento se je '-dne™§T? junij a, t. f. odigrali zadnji akt tragedije, ki ji je za kulise, preznačilne kulise, bila — svetovna vojna z novim načinom življenja, ki ga je prinesla kot 12, d,ar sodobnemu Človeštvu. Svetovna vojna je dosedanjo duševnost človeka, lahko bi rekli, vrgla iz tečajev. Ne da bi človek v teh štirih letih bil .dobil novih duševnih svojstev in sil; novo lice marveč Kaže njih dinamika, to je način. kako te sile stopalo v akcijo. Kdo.« ni namreč uveljavlja nov način ocenjeva ja dospda- jih vrednot, slep za take, reči, ta mora, priznati, jela -sa vedno bol gmotnih in duhovnih — in to vsled vojne. Novo ■ ocenjevanje stvari nosi od dne doscine bolj izrazito tole signaturo na čelu, da zanimanje z«, krci est-, o duha p-elša, hira in umira, in da kričavo sto a na dan tista plat človekove bit n osci, ki je zasidrana v zgolj telesnih plasteh. fTrbzvezdje dotiro-ilepofresnlično je vojni bog vse ;o svojem bistvu sunil na mrtvi tir. Danes triumfira j; rekanjenpst, zvitost, premetenost, nad redkimi „čudaki“, ki jim hodi po glavi nravnost, znanstvo, umetnost in podobne reči. Geslo se glasi: Jei, pij in bodj dobre volje! To je vsakikratna logika življenjske modrosti v dolgi vojni, ki očituje na to stran neizprosno zakonitost; že sitari modrijan Lu-krecij jo je z besedo formuliral. Iz te gredtoe je vzklil tisti odurni tip človeškega, bitja,, ki mu pravimo vojni dobičkar, odtod tisto vedno močnejše o:opevanje ženskega Čuta, za svojo čast, odtod potencirano pijančevanje in tatinstvo v najrazličnejših, žalibože tudi mladinskih vrstah, odtod vse večja mržnja do dela in pa rastoča miratosi med me st j an om in kmetom. A še en, veselejši pojav v novem ocenjevanju stvari bi hotel omeniti : podvojeno ljubezen do zem- lje, do zemljice-rediteljiice vsega,, kar je živega. Ne več :„prokleto,“, kakior je že bilo slišati v ’d; roteklih časih, ampak zopet- „sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš!“ In ta pomlajena ljubezen do zemljice matere nam je tudi v stanu odgovoriti n a vprašanje, zakaj kmetskega človeka izpreleti groz« in zona ob besedi za pojem in sitvar, ki ju je rodila vojna, ob besedi — rekvizicija. j Vse to skupaj moramb imeti pred očmi, Če bi hoteli ne samo s. „hladnim“ razumom,, ki marsičesa ne more doumeti, ampalk z živo dušo, kakor se -izraža veliki spoznavaleo človeške duše Dostojevski, razsoditi forminski „slučaj.“1 Uradni rekvizitor s papirnatimi akti na eni, za svojo in svojih otrok prehrano trepetajoči kmetje na drugi1 strani,, to je dvoje neločljivih strani na oni celoti, ki je danes daleč po svetu znana kot forminski konflikt, pri katerem je Ml vodja rekvizlciijsfce komisije, davčni uradnik v Ptuju, z imenom, Wieclerwohl, dne 5. jan, 1918 ubit. Davčni asistent Wiederwohl, rodom Kranjec in bivši podčastnik, ki ga okrajno, glavarstvo v Ptuju v svo i vlogi na okrožno sodišče slika, kot zelo vnetega uradnika, je načeloval komisiji, ki je pregledala to, kar je druga, komisija nekaj mesecev prej zapisala, in erarju v prid zasegla,. Dokazano postopanje pred poroto je izpričalo, da je Wiedenwohl od šestorice s-krajno razburjenih ,oseb (2 mož in 4 žensk) dobil 3 smrtnih udarcev po glavi, V koliko je bila ta ljudska razburjenost utemeljena, to pokaži sledeča peščica detote v ! Občinski svetovalec J. je pod prisego izppye-da;, da je komisija že prvi >, opoldan, dnq 3. januarja. sgravila skupaj deset centov žita,. Druge izpovedim pa se tako-le glase: Pri hiši M., kjer pre sola komisija ni ničesar zapisala, je kontrolirajoči Wieder-' v ohi dne 4. januarja dal zaseči 75 kg (okrajnjo gl«- * varstvo pa je — po tragičnem dogodku — dne 11. jamarja odločilo, da ta hiša ni primorana prav ničesar oddati). Pri drugi hiši so dobili pšenično moko; čeprav je komisij« imela seboj kar dve tehtnici, pa Wiederwohl te moke ni dal iztehtati, ampak je kar na' roko odmeril, koliko te moke se mor« oddati. Zopet cinigie so našli posodo s kok oljem, ki je odpadel pri Čiščenju žita; Wiederwohl je ves ta kokolj proglasil za — zaje (Hintergetreide) in tudi tako postavil v rac čun. N« obupno vprašanje, kaj bodo sejali, ako jim komisija toliko pobere, se je Wiederwohl odrezal: „Pa sejajte šoder!“ Materi, ki je stokala, da na ta način ne more prehraniti otrok, je svetoval,: -„Pa pokolji deco!“ A glede kmetskih želodcev je bil mnenja: „Paver naj pleve žre,!“ 'Obtožencem se je očitalo, da so se po dogovoru uprli Wiederwohlu pri njegovem uradovanju ter ga ob tej priliki ubili. Zdi se mi verjetneje, da se je ta žalostni dogodek, kakor so to povdarjali visi trije gg. zagovorniki, odigral z bliskovo naglico, ki 'ne pozna hladnega povdarjan.ja. In misel na neke v,rjste zaroto je pač Čisto neumestna tam, kjer človeško hotenje vodi — tudi to je podčrtaval zagovor — sugestija'mase, to narodna prislovioa tako nazorno o njej trdi, da: kjer ena gos pije, tam v še druge pilo. iTaklo izgleda slika o teh žrtvah razmer: q u-bitem Wiederwohlu in o njegovih ubijalcih — in ne tako, kakor jo, je nekdo naiotografiral. Slovence! Bo; za našo narodno samostojnost,, za našo troedino Jugoslavijo pod žezlom habsburŠko-lorensKe dinastije je jasno dokazal, da. so naše isloverfske žene, naše slovenske matere, naša slovenska dekleta vedno in povsod pripravlj-ene stopiti v prve vrsto; bojevnikov; za našo staro pravdo. Ko njihovi sinovi, očetje. bratje prelivajo svojo kri tam zunaj, se bore slovenske žene, da ohranijo svojo lastno grudo. Treba ;,e pa„ da se te množice naših slovenskih žen strnejo, orga/njiziraip,, (združijo, da pojdejo vse za enjoy enä za vse, V ta namen je pa treba skupne vezi — in ta naj bo časopis „Slovenska žena“, ki bo začel izhajati v najkrajšem Času. List bo organiziral, združeval. Prinašal bo pa, tudi zalbavno in podučno Čtivo izpod peres naših najboljših pisateljic in pisateljev. '2e prva številk« objavi Članke naših prvohoriteljev gdč. Dilke Krekove, načelnika Jugoslovanskega ,kluba poslanca dr, (A. Korošca;, voditelja tržaških Slovencev poslanca dr. Ö. Rybara, poslanca J. Gostinčarja in povesti našihi najboljših; pisateljic in mnogio poduč-nega, Čtiva. Pozivljemo vse slovensko ženstvo, naj se oklene tega našega glasila, naj ga naroča ter razširja od vasi do vasi, od hiše do hiše. Naj ne bo slovenske hiše, ki bi ne imela naročene „Slovenske žene.“’ „Slovenska žena;“ bo izhajala enkrat mesečno in bo veljala za celo leto 14 K. Naročnino in rokopise pošiljajte nai unravništvo, oziroma uredništvo „Slov. žene’“, Ljubljana 7. — V Ljubljani, ‘dne 30. maja 1. 1918. — Konzorcij. , Slovenci, Hrvati in Srbi! Približuje se 5. ju Lij, naš narodni praznik. Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za «irote, hot akcijski odbor Srcu. Zei:v, Odbora u Za-grebu pošilja zajedno z Družbo sv. Cirila in Metoda ter akademsko omladlino narodu ta poziv, da se Letos proslavi narodni praznik v vseh naših pokrajinah z nabiranjem v korist gladne dece. Slovenci; Hrvati in ‘Srbi* Nebrojna velika bremena tlačijo danes naš nar rod. Izgublja se narodna kri in imetek. V grenki sedanjosti gledamo na lastne oči, da preti glad uničiti deco, temelj naše 'bodočnosti. ■Žalitev dobe, v'kateri živimo,, zahtev bodočnosti naše je, da učinimo vse za očuvanje našega plemena. za spas svoje krvi. Ali naj bo tujec proti nam pravičen, če to sami nismo? Ali se nas naj on usmili, če nimamo sami tega čuta napram. sebi? Ali naj gledamo prekrižanih rok, kako nam u-mirajo cele pokrajine, kako .na usehlib grudih matere izdahne nedolžno dete? Odgovornost za vsako našo dete, ki umre od glada ali njegovih pojsledic, naj pade na dušo onim, ki so zakrivili ta pomor, pa tudi onega, ki bi si lahko odtrgal od svojih ust, pa tega moče -storiti. Na dan 5. julija dokažimo, da je v našem srcu dovolj mesta za vso našo široko domovino in za vse njeno trpljenje! 'Ujedinimo jse ta diau-v i j ubavi in požrtvovalnosti! Slovenci, Hrvati in Srbi! Vaša je narodna dolžnost, da položite na narodni praznik svoj dar za spas naše dece. Deca vas prosi za to. Ne ukrenite glav, ko upirajo sirote u vas svoje oči, polne solz in prošnje ! Narodni praznik 5. julija naj pokaže, koliko držimo sami do svoje bodočnosti! Vsak Slovenec, Hrvat in Srb. vsaka naša žena mora ta dan položiti svoj dar za boljšo bodočnost našega plemena in naše domovine Za Družbo sv. Cirila in M e t od a: Vekoslav Spinčič. Viktor Car-Ewin. Odbor slovenskih, hrvat s kili i n srbskih žen: Zlata Kovačevičeva. Jelena Čukova. Pipa Arko-Tavčarjeva, Za akademsko o ta ladino: Stjepan Vukovac. Mirko DoŠen. Bolji©viki v Sibiriji od Cehov strmoglavljeni. „Vossische Zeitung“ piše: Protirevolfuciionarci in Cehi so v zapadni Sibiriji strmoglavili vlado boljševikov. Pretrgana je brzojavna zveza s Sibirijo, Brzojav ‘se nahaja v oblast' Cehov, ki so zavzeli mesto Omsk, Hudi boji se bijejo'.pri Omsku, Jekateriuovu in Ufi. Dve sibirski predpji straži sta javili svetovalstvu ljudskih komisarjev v Moskvi sledeče: V Sibiriji so boljševika strmoglavljeni. Vlado je nastopila začatena ruska vlast. Ta vlada bo sklicala konstituanto, ki bo sklepala o političnem ustroju Sibirije ter o tem, kako se naj razjasni razmerje Sibirije napram Rusiji. Nova sibirska vlada je pripravljena, da oskrbuje Rusijo s kruhom, toda samo pod pogojem,. ako ne bo svetoval-sfvo ljudskih komisarjev storilo nobenih vojaških odredb proti Sibiriji. — Zoper to brzojavko se je obrnil Lenin v svojem „oklicu na vse.“ V tem oklicu naznanja, da se svetovalstvio ljudskih komisarjev ne bo udeležilo pogajanj' s temi protirevolucijonairci ter da že korakajo čete proti Sibiriji. V tem oklicu se Lenin zelo huduje nad Francozi in zagotavlja, da se ruskim, češkim in francoskim imperijalistom ne bode posrečilo premagati z gladom rusko revolucijo. Lenin priznava, da so protirevolucijonarci zasedli mesti Samaro in Novon i ko 1 a.je w. Po njegovem mnenju podpirajo Cehe angleški in francoski kapitalisti.: Lenin je odredil mobilizacijo peterih zadnjih letnikov v obmejnih okrajih ob Volgi in Uralu, v Moskvi pa mobilizacijo artilerije in inženirskih čet istih letnikov. Končno je še Lenini zagotavljal, da se protirevoluciji ne bo Posrečilo strmoglaviti. : sveto val st vo ljudskih komisarjev. Italijansko bojišče Bitka cb Piavi s« bliža vrhunca. Ker so naSe te zavzele skoro celo Montello ozemlje ter preko-' čile kanal Fossetta, je Italijanom ostalo malo ' oanja, da bi mogli trajno, ali saj delj časa držati f to ob Piavi, kajti našim četam se je posrečilo («koračiti reko Piavo v dolgosti 5 kilometrov, in c cer med Falci ia Nervesa ter se pri Fosalti ob esnem bregu Piave tako močno utrditi, da se bi ! alijanom le prav težko posrečilo zadrževati na-- iljno prodiranje proti zahodu v smeri proti Tre-vižu, ki se že nahaja v območja naših topov, ter v smeri proti jugozahodu ob železniški progi Novanta — Mestre — Benetke Ako se posreči popolnoma premagati sovražni odpor na ozemlju gorovja Montello ter prodreti v južni smeri v ni-v no reke Piave v smeri proti Trevižu, je umik Halijam v ob Piavi neizogiben. Italijan zastavlja se svoje sile, da ostavi prodiranje Avstrijca v ob «000*0 Cehov ì I Z a Trije nemški vojni cilji. Iz Londona se dne 19, julija uradno poroča: Angleški spodnji zbornici je predložil Bon ar Law zagonsko predlogo, da dovoli vladi kredit v znesku ßOO milijonov funtov šterlingov (1 funt Sterling *= 20/1 mark). Podal je pregled o splošnem položaju. Zadnja faza v tej veliki borbi je avstrijska ofenziva v Italiji. Naši sovražniki (Nemčija in Avstrija} imajo prav, če mislijo, da je vsak velik vspeh na tej fronti dalekosežen, da, imel bi še celo odločilne izide za celo vojno fronto v Franciji. Sovražnik ni v treh dneh ofenzive na italijanski fronti dosegel vspehov , katere je hotel doseči že prvega dne. Vrhovno poveljstvo nima nobenega strahu glede izida borbe na italijanski fronti, toda bilo bi še prezgodaj, Če bd se trdilo, da je konec nevarnosti Napad Nemcev je bil pripravljen, da Je vzbudil zelo veliko skrbi. Nemci so imeli tri velike strategic ne cilje. Prvi je bil Pari z, drugi p ristai) i š č a ob kan a 1 u in tretji .ne samo poraz armade zaveznikov, marveč p r e t r g a-nje zvez med 'angleškimi in francoskimi armadami Nemci niso dosegb đozđa.r nobenega teh treh stra-tegičnih ciljev. Po pravici smemo smatrati tudi to kot zmago naših čet, Brezdvomno je bil del nemškega načrta izčrpati rezerve zaveznikov, še predno bi jih mogla Amerika ojačiti. Ameriške čete so pa že prišle, Obstoja še vedno nevarnost nemških podmorskih čolnov, toda. ni nobene nevarnosti, da bi prisilil glad Anglijo k udaji. Število ameriških čet, ki bodo prišle v tem mesecu in nadalje v vsakem na-daljnem mesecu, je talco veliko, da bi pred enim ali dvema mesecema bili smatrali kaj takega kot. popolnoma nemogoče. IT’ oje odločilno dejstvo cele vojne. Trenotno je nastal odmor, toda kmalu bo prišel nov udarec. Odločitev v tej borbi bo padla v bližnjih mesecih. Ako Nemci v tem času ne dosežejo nobenega teh treh vojnih oiljetCUzgtìMjò vojno *0d bližnjih par tednov je odvisna bodočnost nage države in celega sveta. Deželni prometni zavod za iivbo Odkritja („Slov. Gospodarja“ glede novega zavoda so bila precej neljuba merodajnim krogom v Gradcu, kar je pa nam vseeno Mi srno na stališču, ila se nikdar ne oziramo in se tudi ne bomo ozirali na prizadete osebe, Če branimo koristi kmetskega stanu. Sedaj izvemo iz zanesljivega vira, da so zadeli vodje posredovalnice od več strani na odločni odpor. Zadnji teden se je obravnavalo o preustrojitvi graške vnovčevalnice v navzočnosti novega vodje dr. Puhnerja v centralnem odboru Kmetijske družbe in pod njegovim vodstvom v deželni komisiji. V obeh sejah je deželni odbornik dr. Verstovšek ostro bičal postopanje štajerske cesarske namestnije glede dobička, katerega ima vnovčevalnica. Dobiček je iz premoženja živinorejcev in se mora tudi za živinorejo uporabiti. To so odločne zahteve kmetskih zastopnikov. tVi deželni komisiji sta posebno dr. Verstovšek in socialni demokrat Muhič kritikova!«: nedostatke ip od vseh strani se je povdarjalo, da je štajerska ces. namestnija preustrojila zavod samooblaislno, ne da bi o tem odločevala deželna komisija. Ta je tudi izvolila revizijski odsek treh članov (graški podžupan d:. Gargitter, poslanec Muhič in dr. Verstovšek), ki ima nalogo, da opazuje in nadzoruje poslovanje novega zavoda. Bilanca s.e še sedaj ni predložila nobena. Svo.. ieeasno bomo poročali tudi o njej. Teda znano nam je, 'da je novi. ustroj le zopet povečal upravne stroške zavoha. Med prejšnjim zavodom in podjetjem, katero je zasnoval zares z veliko spretnostjo in z občudovanja vrednim trudom nadzornik Schneiter, ki je kot strokovnjak pazil na interese kmetskega ljudstva kolikor je le bilo mogoče, in novim zavodom je razlika ta, da »e vodstvo novjega zavoda prevzel politični uradnik in jurist in da so morali v ozadje stopiti strokovnjaki. Že to dejstvo zadostuje, da moramo imeti še večje nezaupanje dò poslovanja in uradovanja novega zavoda. Bojimo se, da bodo upravni juristi le poslabšali stanje zavoda, ki je dobil že precej dobro podlago. Kakor je že navadno pri političnih oblastih, da mora biti povsod v uradih nešteto osobja, ki stane u-prov velikansko svote, se je tudi v tem smislu uredilo v novem zavodu. Nastavili šo še poleg prejšnjih dveh vodij, M vlečeta vsak do približno 2000 K na mesec, še komercielnega vodjo s plačo 1500—2000 K na mesec. Poleg tega je cesarska namestnija nastavila deželnega poslanca Opitza z mesečno plačo približno 2000 K. Torej vlečejo štirje vodje plače približno $000 K na mesec, letno bodo znašali stroški za te uradnike z dijetalni vred gotovo do 100,000 R. Pomisliti moramo, da se tudi število osobja primerno zvišuje, ker poznamo staro pesem: kolikor več je vodi-, toliko več mora biti uslužbencev. Dosedaj je torej to delo izvrševal eden mož in je tudi šlo, kako bo vnaprej. Še ne moremo presoditi, toda navadno za-gazijo taki uradi v ’ diletamlizem, ki požre ogromne stroške. Ti stroški gredo na račun živinorejcev. Velike svote se torej bodo zopet neplodovito odvzele — ljudskemu premoženju in zaradi tega smo upravičeni odločita Ugovarjati zoper preustrojitev. ' katero je izvršila štajerska cesarska namestnija. To početje je neodpustljivo in je mogoče le v, časih, v katerih zdaj živimo in v katerih se ne gleda, popolnoma nič na težnje in na dobrobit ljudstva, zlasti kmetskega stanu ne. i« javi. Politične veste. ~ Parlamentarni položaj še vedno nejasen. Do vče-aj, dne 20. t. m. zvečer se še politično ozračje na Dunaju ni prav nič zjasnilo. Domnevani državnik, ki bi naj sestavil koalicijsko ministrstvo, je endar le grol Beck. »Slov. Narodu« poročajo iz Dunaja, da so vesti, kakor da bi se vršil prga-anja z Jugoslovani, neresnične. Grof Beck je že üni moral spoznati, da Jugoslovani ž njim ne marajo nobenih stikov. V vojni se je opetovano pokazal strupenega sovražnika našega naroda. Včeraj, dne 20. junija je predsedstvo Ukrajinskega kluba pri vitezu Seidlerju protestiralo proti poskusa si nistra Twardovskega, ure liti državnopravne razmere na vzhoda v poljskem smisla. Ukrajinci odločno ugovarjajo proti nameri mirovno pogodbo z Ukrajino korigirati v poljskem smislu. Danes zboruje plenum Poljskega kluba, da ratificira krakovske resolucije Stari poljski politiki bi radi, da Poljski kljub krakovske sklepe omili ter omogoči obnovitev prijateljskih odnošajev napram Nemcem. A iz te moke ne bo kruha, ker je narodna struja v Poljskem klubu vedno močnejša. Od današnje seje Poljskega kluba bo odvisna nadaljna parlamentarna situacija. Mir! Proč z absolutizmom! No Dunaju je zboroval v torek, dne 18. junija, delavski svet socialne demokracije. Med drugim zahteva delavski svet tole: Avstrijska vlada se naj ne 'kaže samo pripravljene,' vsak čas vstopiti v pogajanja o splošnem miru brez aneksij in kOntribucij in o ustanovitvi zveze vseh narodov, temveč naj tudi izjavi svojo pripravljenost, da sama čimprej povabi vlade sovražnih dežel pa mirovna pogajanja na tej podlagi. Delavski svet nadalje protestira proti načrtu, potisniti parlament na stran in zopet uvesti absolutizem § 14. Delavski svet zahteva takojšnito sklicanje parlamenta. — K tem sklepom piše „Arbeiter-Zeitung“ : „Ne smemo se dati premotiti: Četudi bi se skušalo z izpol- nitvijo najnujnejših gospodarskih potreb za trenotek pomiriti razburjeno razpoloženje, stalno pomirjen]© pa se na ta način ne da. doseči. Stalno pomirjenje'je nemogoče, dokler traja vojska |s svojimi grozotami , žrtvami in s svojo silo! Stalno pomirjenje je tem manj mogoče tedaj, če se lahkomišljeno igra z ljudskimi pravicami in se postavlja, ljudstvo zopet v nevarnost absolutistične reakcije, katero je ljudstvo v nesrečni Stiirgkhovi dobi tako korenito spoznalo. Ce hoče vlada ščititi državo pred najtežjimi nevarnostmi. ki morajo vedno zopet znova in neizotgibno pretresati celo telo naše družbe, dokler traja vojska,, tedaj mora predvsem vse sile uporabiti, da se napravi vojski, ki nosi zadnjo krivdo vsem težavam in vsem nevarnostim, •vendar enkrat konec. Konečno bo pa tud morala spoznati, da mora biti doba absolutizma za vedno za nami, da se ne bo nikdar več moglo odločevati brez ljudstva o ljudstvu.“ . Nemčija, pomagaj! Dunajska „Arbeiter-Zeit.“ piše o priliki znižanja krnha in moke na polovično mero: „Pred nekaterimi tedni sta Nemčija in Avstro-Ogrska sklenili pogodbo, katera bi naj nas obvarovala n red šilo, v katero smo sedaj zabredli. Avstro-Ogrška se je odpovedala vsakemu samostojnemu s-prnvljanju živil iz Ukrajine in Besarabije:^ prepustila je celo dobavo žita Nemčiji. Zato pa se je Nemčija zavezala, da bo Jcrila našo .potrebo žita do srede avgusta. Nemčija nam je zajamčila pokritje naše žilne Stran 4, ««èli,: potrebe; zavezala se je, da nam bo dala žita iz sva- „Te/a ne poznana.“ Girstmayr je odvrnil: „Potem tujih lastnih zalog, če se V Ukrajini, v Besarabiji in di ničesar ne izgubite! Ljubi gospod in cesar, tako Romuniji ne bi dovolj dobilo. Ta slučaj je sedaj tu- ne gre naprej!“ — Tako slove v dobesednem provo- ca j Po poročilu prehranjevalnega urada nam dolguje sedaj Nemčija 2000 vagonov moke. To je vir trenoine poostritve našega pomanjkanja. Ce zahtevamo od Nemčije pomoči, zahtevamo .predvsem to, kar nam gre po pogodbi.“ Ko pa je dunajski župan dr. Weiß-fcirchner brzojavno prosil Ludendorffa odpomoči, mu je isti brzojavno odgovoril, da nima takih rezerv in torej ne more pomagati. du terzunrano pòrtkà o celovškega lista o Gir uma-yrjevem kasto: u pred cesar em kamor ga .je i vstd dr, Seidler, Ali naj kaj pripomenimo? Reči bi mogli kvečjemu z Nemci: Piai Teixd la ijadt tako saro-vih in podlih besed je Seidler peljal pred cesarja. Občudujemo velikansko potrpežljivost presvetlega j cesarja, Trg Vuzenica za deklaracijo. Občinski zastop | tržke občine Vuzenica je dne 16. junija sklenil, da | se v polnem obsegu pridružuje jugoslovanski dekla- ! raciji z dne 80. maja 1917, zadevajoči združenje vseh Jugoslovanov pod žezlom slavne habsburške vladarske hiše, izreka poslancem za njih neumorni trud najtoplejšo zahvalo ter prosi, da vstrajajo pri uprar vičenih zahtevah, — Slava zavednim Vuzeničanom! Krajni šolski svet v Pamečah pri Slov. gradcu se je soglasno izrekel za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917, se zahvali vsem jugoslo- ( vanskim poslancem za njih možat nastop ter že težko pričakuje, da bi njih trud naš ubog teptan narod kmalu privedel do zaželjenega svetega cilja — do samostojnosti. — Sledijo podpisi načelnika in odbornikov. sij Koroški Slovenci za deklaracijo. Možje in mia decisi, žene in dekleta iz občine Medborovnice z navdušenjem pozdravljajo deklaracijo Jugoslovanskega kluba (178 podpisov). Slovenci in Slovenke iz Libuč se navdušeno pridružijo deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 (še 95 naknadnih podpisov). Iz Doba naknadno doposlanih 8 podpisov; razmeroma zelo lepo število podpisov je došlo iz Radiš in Tinj, iz župnije Zilska Bistrica 152 podpisov, iz Gorij ob Žili 73 podpisov. V župniji štebenj pri Bekštanju je podpisalo 356 žen in deklet. Celovški dimnikarji proti Jugoslaviji. Tudi dimnikarji so dne 26. majniku v dvorani trgovske in obrtne zbornice v Celovcu protestirali proti Jugo slaviji. Prepričani smo, da bi v Jugoslaviji ravno-tako radi pometali naše dimnike, kakor sedaj. Celovški kapitelj proti slovenskemu duhovniku. Celovški stolni kapitelj je č. g. Francu Smodej, uredniku »Mira«, odpovedal službo stolnega vikarja. Skorogotovo ga bo tudi magistrat v kratkem izgnal iz Celovca. — Tako se poroča »Slovencu«. Postopanje celovškega stolnega kapitlja proti vzornemu slovenskemu duhovniku Smodeju zasluži tudi s cerkvenega stališča ostro obsodbo. Kapitelj se je popolnoma udal zahtevi vsenemcev, protestantov in verskih odpadnikov. G. Smodej ni dal kapitelju nobenega povoda za kako nezadovoljnost. Svojo službo je izvrševal vzorno. Edino napako ima g. Smodej, da je slovenske matere sin, da je urednik edinega slovenskega lista na Koroškem ter da čuti s slovenskim ljudstvom in se zavzema za svobodo svojega naroda. Celovški kapitelj s škofom — tujcem Hefterjem vred se moti ako misli, da bo s tem, če je izdal in izgnal g. Smodeja, uničil koroško Slovenstvo. Ravno nasprotno ! Slovensko ljudstvo se še bo bolj strnilo v mogočno falango proti gospodom in celovškemu kapitlju in proti Hefterju. Prišla bo naša svoboda in tedaj bomo govorili mi! | Nemški nasvet. Med mladino se širijo letaki, v katerih se pozivajo nemški otroci, naj bodo vedno z-vesti in resnicoljubni in naj nikdar nobena laž ne onečasti njihovih ust, Ta nasvet je primeren in zelo potreben. 'Saj se ni nikjer toliko lagalo in se ne laže kakor tamkaj, kjer se dela javno mnenje za nemške nacionalen in njihove otroke, na nemških Volks-tagih in v nemškpnačipnalnem časopisju. Zato pa je nad vse priporočljivo, da hi se slični letaki razširili in razmnožili tudi med odraslimi nemškimi nacional-Ci, vsenemoi in nemškutarji. Morda se bi kak nemš-konaoionalni lažnjivec spreobrnil, Če nima preveč — kosmate vesti. Še neka! o nemških zastopnikih dne 25. maja na Dunajju. V listih se je objavilo imena „reprezen-, fantov* Štajerskih, kranjskih, kočevskih, koroških in primorskih Nemcev, ki so pri cesarju okrtačili jugoslovansko gibanje. Vsa Čast, da so se razni „jniggi, tschitschi, scheggi“ pokorajžili enkrat na Dunaj, a mi odločno ugovarjamo, da se imenujejo taki ljudje, ki jih je vedno sram slovenskega imena, zastopnike Slovencev, ker bomo sebe že sami in brez nemških frakov zastopali. Se odločneje se zavarujemo proti de nun Oj j acijskim izrazom in najodločneje protestiramo proti temu, da si drznejo osebe, ki so pokopane že med staro šaro, nastopiti v imenu občin, da, celo okrajnih zastopov. Koliko je bilo takih, bo Vsak poznavalec naših razmer sam vedel. lT(ako najdemo „im Bunde seiner Lieben“- med 57 zastopniki notarja Mravljaka v Laškem trgu, ki si je drznd zastopati Laški trg in laški okrjajni odbor, V Laškem trgu smo imeli leta 1914 občinske volitve, pri katerih smo Slovenci zmagali in pri katerih je med drugim stebrom sfrčal iz odbora tudi Mravljak. Vjolitve so bile od nemšjke strani protestirane in pela stvar stoji v status quo, kakor sploh vsaka volitev med vojno. Volitve v okrajni odbor smo pa imeli leta 1909 in tudi tam bi bil Mravljak sfrčal, ko bi se bile volitve vršile kasneje. Dia se v času absolustičnega stanja dr- j zne tak zastopnik v imenu velikih in slovenskih kor-j poracij javno pokazati, si naj politični zastopniki zar pomnijo in naj ob primernem Čajsu to povejo širni javnosti. \ Mahnert zopet straši. Dolgo je mi? oval pastor Mahnert, a sedaj se je zopet pojavil na političr em pozorišču. Danes, dne 21. junija je t> spovedan kot slavnostni govornik pri »Sonnwendfeuer« v Spodnjem Radvanju pri Mariboru Volkstag bo v nedeljo, dne 23. junija, v Volš-bergu v Labudski dolini. Govorijo dr, Angerer, u-rednik T. Laokner od „Stirne“ in V. Gattermayer z Dunaja. Prej je' bil naznanjen za govornika profesor Meyer s Tirolskega. Labudsko dolino Štejejo za kr-ŠČansko-socijalno, kljub temu niso dali mesta njihovemu govorniku! Sicer bodo pa premešali zopet že tolikokrat pogreto kašo. Istra za popolno zedinjenje Jugoslovanov. Odbor »Političkoga društva za Hrvate i Slovence u Istri«, na sjednici, držanoj dne 14. junija 1918 prosvje- Celovške Süämaj-ktao podružnice imajo pribo! j djflje a ime hrvatskog i slovenskog naroda Istre, dnjo soboto zvečer svoj občni zbor, potem pa bodejo j proti svakom eventualnom, tobožnjem konačnom döeSovale, ali kakor pravijo sami, preobračali bodo j riješanju našeg narodnog i državnog pitanja, polag solnoe (Sonnweindfeier.). Tam bo godba, petje in u- f kojega: bi se samo pojedini krajevi naše domovine metalni ogenj, kot glaypa vaba pa se žejnim Čelov-1 imali združiti i to u podpuno slobodnu drža*u, do-Žanom ponuja pivo z mrzlim prigrizkom, kruh pa si | dijelovi našeg naroda imali ostati u dosadaš- mi užitki v teh časih privabili dosti ljudi! Nauk iz ajpj podrejenosti dragoni narvdu. Izjavlja, da porse dogodbe pa je, da smejo Nemci in nemškutarji btička, narodna i gospodarstvena budućnost Istre po dnevi kakor po noči zborovati in vse mogoče u- zahtijeva bezuvjetno združenje svib Slovenaca, Hr- __1-.A JiirfAolA'trftTiATn WrvolnHriA rtnannirO-, -r »«t« Z O.U« n nrl nirnlmM prizarjati, dočim se Jugoslovanom dosledno prepoveduje vsako zborovanje. Nesramnost brez primere ! Celovške „K. Stimmen“ z dne 16. junija, št. 135, prinašajo v posebni dvostranski prilqgì natančnejše poročilo o nemškem Volksttagu v Velikovcu. V poročilu samem pravijo le samo, da je mariborski Francelj Girstmayr poročal v daljšem govoru o ^svojih utisih (!) ob sprejemu Štajercev pri celsarju“, ob koncu priloge pa dodajajo še sledeči v Celovcu cenzurirani privesek: i,,Iz govora štajerskega poslanca (!? od kedaj in kje?) Girstma-yr-ja=Maribor naj se omeni se njegov pogovor s cesarjem ob sprejemu štajerskega odposlanstva: F. Girstmayr: „Veličanstvo! Vzrok, radi katerega. yse to doživimo, je amnestija!“ Nato jie potegnil F. Girstmayr podobo Koroščevo iz žepa ter rekel: iJVeličan-s‘vo, dovolite, da s to podobo (,aln der Hand dieses Bildes) Vaše Veličanstvo seznanim z veleizdajalcem Veličanstvo, pomislite, kaj je ta mož proti svojim nahujskanim kmetom dejal na nekem zborovanju: Duhovni gospod se je namreč hvalil, gotovo po krivem, đa hodi pri Vaši gospej soprogi nepriglašen ven in noter, kolikorkrat se mu poljubi.“ — Ko je prišel gogna na poslanca VerstovŠeka, je opomnil naš cesar; vata i Srba u jedno samostalno, od svakog gospodstva drugih naroda slobodno državno tijelo, osnovano na demokratskoj podlozi. Bolgarsko ministrstvo — odstopilo. Bolgarsko Kralj Ferdinand je sprejel odstop ter naročil ministrskemu predsedniku RadOslaVovu, da vodi posle ministrstva tako dolgo, dokler ne bo sestavljeno novo ministrstvo. Novi poveljnik ententinih balkanskih armad. General Franchet d’Esperey je bil na mesto generala Guillamata imenovan za vrhovnega poveljnika četvero sporazumne armade pred Solunom. Tedenske novice. Duh. vest. VR. g. Valentin Miknš, Župnik v St. Juriju ob južni žel., je imenovan za Sri-Sk. duh, svetovalca. Častni občan. Občinski odbor občirte Sardini« pri Veliki Nedelji je u svoji izredni seji dne 25. ma- 21, junija 1918. . .............‘*‘*‘*1*—*——*~—————■■■ — ■ j- i n ij lan i. — i# t- 1. izvolil mnogozaslužnega, v sploSni dušni i« telesni blagor neumorno delujočega milostljivega g. Frančiška Moravec, kanonika in stolnega župnika v •Mariboru, svojim častnim občanom, Cesütamo! i Iz celovške škofije. C. ig< Ludovik VRernik , pro izor v Apačah, je prezentiran na župnijo Jabo-rije. — O. g. Ferdinand Huber, administrator v S-moliorju,. je imenovan za provizorja v Sattendorfu. — Razpisana je župnija Trebnje do 25, julija. 2oletiiica ravnatelja Robiča. Iz Ljutomera se y am poroča: Pretekli mesec je minilo 25 let, odkar v prišel šolski ravnatelj g. J. Robič na našo Franc Jožefovo šolo kot šolski vodja. Dolžnost nam je, da ■m sj>omnimo tega redkega jubileja, kajti g. «lavjje-issec ima za našo šolo mnogo zaslug. Koliko truda in skrbi je imel z opremo in uravnavo novega šolskega poslopja. Njegovo delo je tudi ustanovitev Podpornega društva za ubožno mladino, po kojem dobe otroci «ine pripomočke in drugo. Njegovo vzorno in krepka vodstvo ter 'delovanje na šolskem polju priča mnogo priznalnih pisem in zlati zaslužni križec. Mnogo truda ima posebno še sedaj z razdelitvijo raznih žrvil-nih kart, Hvala Bogu. da se mu zopet krepijo fizične moči, ki mu jih je zrahljala bolezen v zimi* Želimo, da ohrani Vefcovečni našega diČnega g. jubilanta še mnogo let v prid naši šoli in slovenski šolski mladini J Vrl naš somišljenik smrtno ponesrečil. Qd Sv. Križa pri Ljutomeru nam poročajo : Dne 24. maja se je smrtno ponesrečil velespoštovani in blagi posestnik in župan Franc Muršič iz Šalinec. Vozil je nekaj slame v Ljutomer, nazaj grede pa se je njegov konj v bližini ljutomerskega kolodvora tako ustrašil nekega piša, da je skočil v precej globok obcestni jarek z vozom vred. Pri padcu je nesrečni mož prišel tako usodno pod konja, da ga je ta ves splošen udarjal s kopiti po glavi, ga usmrtil in še mrtvega, ker je imel vajeti trdno ovite okoli rok, vlekel nekaj časa naprej, dokler se niso vajeti pretrgale. Ljudje, ki so prihiteli od vseh strani, so mrliča spravili začasno v bližnjo Jiajndlnpvo hišo, besnega konja pa u-jeli v Noršincih. Pretresljivo je bilo gledati, ko so domači, vsi presunjeni od nenadne in bridke izgube blagega očeta glasno ihteč bežali na kraj nesreče. Saj so ga ljubili, kakor se le more ljubiti najboljši zemeljski oče. Ljubili pa so tega moža tudi vsi drugs la so ga poznali, ker je bil vzoren v vsakem, oziru, pravičen m pošten značaj, vesten v izpolnjevanju krščanskih in družabnih dolžnosti, dober župan , postrežljiv sosed, usmiljen do revežev. Zato je pb njegovi ismrti krvavelo mnogotero srce, spremila ga k večnemu- počitku velikanska množica ljudi. Vič. g. j žuunik Josip Weixl je ob odprtem grobu spregovoril ganljive1 in tolažilne besede, križevski pevski zbor je pa zapel v srce segajočo žalostinko. Naj blagi rajnki uživa pri Bogu plačilo za svoja dobra dela, isti Oče vse tolažbe naj tudi tolaži potrte domače ob nenadomestljivi izgubi. Zlata poroka na Goliču pri Konjicah. Na vzhodni strani Konjic, tik velike ceste, leži v sredini med zelenimi travniki, sadonosniki in topolovim drevoredom graščina Golič, kojo je po dr. Stegenšekovi kroniki 1. 1542 pozidal Adam Lindeški. Kako dolgo so imeli Lindeški ta grad, ni znano. L. 1781 ga je imel Jakob Goreti, potem Fröhlich, grof Gaisruck in Gunde rodjom iz Ruskega, od kojega ga je pred kakimi 36 leti kupil Benedikt Hertl, rodom Ceh iz Kro-meriža na Moravskem, Temu gospodu je leta 1888 njegova soproga Klavdina ža logarjem nevarno zbolela in ko sta njo nekega večera dva zdravnika obiskala, sta rekla, da bo bolnica: drugi dan umrla in ji ne moreta več pomagati. Gospa se je priporočila sv. Ani in obljubila, da, ako ji ona izprosi od Boga zdravje, hoče ji v čast zunaj! grada pozidati lcapeio. Prošnja bolnice je bila uslišana in še tisto leto je tedanji g» konjiški nadžupnik' Fr, Mikuš posvetil novo kapelo v pričo vseh sosedov. Posebno imenitnost je pa ta kapela dosegla dne 10. t. m., ker se. je v njej z dovoljenjem imezbškofijstva v pričo domačega g. naddiakona obhajala dvojna poroka in sicer sta gra-SČaka Benedikt in Klavdina [Hertl po 50 letih srečnega sakona ponovila prvo obljubo v zelati poroki, in sa njima je bila poročena njuna vnukinja Mari, doktorica vsega zdravilstva, ki je lani na češkem vseučilišču v Pragi napravila vse skušnje, z vojaškim zdravnikom g* dr, Josipom Hrušafc. Kot priči-stane-Šine sta bila vlč. g. monsignor Jurij Bezenšek iz Ca-drama in g. praporščak-medicinec Ivo Rudolf, — Svatje smo obema paroma želeli obilo sreče za dolga leta, ona sta pia v znamenju bratske češke ljubezni darovala za slovensko šolo v Mariboru 109 K, Bili srečni ! Občni zbor velikovške podružnice Slov. Straže se je vršil dne 2, junija v telovadnici Narodne šole v St, Rupertu ob prav povoljni udeležbi. Da bi bilo na kakem nemškem shodu toliko ljudi, bi vsi nemški listi pisali, da je bila udeležba ogromna. Govorila pa sta navduševalno g. župnik Fr. Treiber o pomenu in delovanju Slovenske Straže, in g. kanonik A. rŽel o pokojnem našem dm Kreku s posebnim ozirom na koroške Slovence. Vlado je zastopal komiisar g. baron I/Estöque. Volil se je nov odbor, za Slovi, Stražo se je nabralo 200 K. — Druge podružnice, vzdramit© m in posnemajte! v J Kal bo z našo mladino? Dandanašnji, ko se vse podira in ruši, ko se narbdi kakor brezumni med seboj morijo in uničujejo, ko nam grozovito volna pobira najboljše mladenič« In može, darida&a&tfi mam je kruta vojna usoda pobila in še pobija, kar bomo pozneje najbolj občutili, in to je vzgoja mladine. Kakšna je dandanes mladina, ni treba vprašati. Vsak dan se slišijo večje pritožbe o pokvarjenosti mladine. In to je najhujši udarec za narodno omiko in blagostanje. Mladina je danes res tako podivjana, äa je resno vprašanje, k'aj bo iz tega? Šolski pouk j« dandanes jako pomanjkljiv, mnogo učiteljev je v vojni službi in četudi niso, vendar niso danes ljudske šole polnoštevilno obiskane. Mnogo otrok mora doma pomagati pri napornem delu našim majteram. Mnogi pa jih sploh ne morejo pošiljati v Šolo, ker ni Kruha in ne obleke. In vsled tega je postala mladež tako pokvarjena. Kaj pa je z našo iz šole stopivšo mladino? Iž az posa] eno-podi vj an a je. Nedostojno govo-nenje, pred katerim celo odrasli človek zardi, sliši se iz ust komaj iz Šole stopivše mladine. Fantje, ki m vrgli komaj abecednik za peč, popivajo po raznih gostilnah. In še nekaj, kar nam je usodepolna vojna prinesla z juga, tiisto črno kugo, to je laško bogokletstvo, ki se je pa žalibog že preveč udomačilo v naših krajih. Fant, M še si hlač zapeti ne zna, pa izgovarja ostudne besede. Zatorej, dragi mladeniči In dekleta, bodimo trezni, značajni in svojemu narodu zvesti sinovi in hčere. Potem nas bo svet spoštoval — F, K. Matura na c. kr. realki v Maribora se je vršila od 14—18 junija za gojence c. kr. višje vojaške realke v Maribora ter 19. junija za 8 učencev in dve učenki 7. razreda civilne realke. Na civilni realki žalibog ni maturiralo nič Slovencev, dasi so realke za sedanji čas velikega pomema. Med maturanti vojaške realke so pa znana slovenska imena Babnik, Klopčič (z odliko), Novak, Tominšek. Matura na c. kr. gimnaziji v Maribora je bila dne 20. junija. Poleg enega Nemca so maturirali iBreznik, Peče, Helena Tominšek (z odliko). Vpisovanje na ženskem učiteljišču Šolskih »ester v Mariboru» Ni» cesarja France Požela I. jubltoj-nem učiteljišču Šolskih sesier v Mariboru je vpisovanje za I. letnik šolskega leta 1918-19 v četrtek, Sne 27, junija od 8. do 10. ure dopoldne. Sprejemni izpit se začne istega dne ob 10, uri 'dopoldne. Himen. Dne 15. junija, ob % 12. uri dopoldne , se je v stolni in farni cerkvi v Ptuju poročila gdč. Micika Kolarjeva, hčerka kr. ogr. majorja Fran Kolarja, z g. inženirjem Jo«ìp Zvolsfcy, o. kr. poročni-■fjam, dodeljenim saper|skemu bataljonu v Ptuju. V oerkvi, katera je bila v ta namen lepo okinčana, se je pelo novoporočencema jako lepo iz opere „Lohengrin." Ženinu in nevesti, vrli Hrvatici, katera je v narodnih ptujskih krogih dobro poznana oseba, pri-1 srčno čestitamo! Koncert v Mariboru, Dramatično društvo pri-f redi v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol 5. uri popoldne I v gostilniških' prostorih mariborskega Narodnega do- f ma svoj prvi koncert, odkar je vojna. Spored je sle- j 3eč: 1. Volarič: Molitev, mešan zbor, 2. M. Bruch: | Koncert g-mol, gosli in klavir. 3, Kimovec: Oblaček, | moški čeiverospev. 4. A. Dvoršak: Adagio iz Anmol I koncerta, gosli in klavir. 5. [O', jesenske duge noči! | Narodna, mešan zbor. 6, I. Kocjan: Serenada, (gosli in klavir,. 7. Dr. A.. Schwab : Dobro jutro, meŠ. zbor s klavirjem. V vestibulu bodo 1, (sedeži po 3 K, v gostilniški sobi 2. sedeži po 2 K in stojišča po 1 K. Predprodaja se otvori v nedeljo ob pol 11. uri predpoldne v Narodnem domu. Ker je zanimanje za koncert veliko, naj si preskrbi vsakdio pravočasno sedele. — Odbor. Ljudska knjižnica v Narodnem domu zopet posluje ob četrtkih od 6. do 7. ure. Kdor ima še knjige izposojene iz predvojnega časa, naj jih vrne nemudoma. > „Odbor slovensko hrvaških in srbskih žena za f sirote* se je ustanovil 14. t. m. v Zagrebu. Namen j tega akcijskega odbora je, skrbeti za slovenske, hrvatske m slovenske otroke, ki prihajajo na prehrano na Hrvatsko, Umrla je v Makolah Julika Lendovšek, sestra visokočast. g. župnika M, Lendovšek v Makolah. Pogreb, nedeljo popoldne ob 8. uri, Naše sožalje! Pokojnici svetila nebeška luč! Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n. : Alojzij From, učitelj pri Sv, Lenartu v Slov. goric,, 10 K; Mihael 'Sievnik, posestnik v, Župevcu, 10 K; Posojilnica v Gornji Radgoni SO K ; dr. Florijan Kulovec, odvetnik, Slov, Bisrica (Kopriva contra Juha) 100 K; Neimenovani po g. dr. Škapinu 1 K; Hrašo-vec Henrik, župnik, Vuhred, 5 K; Žagar Nikolaj, c. kr. profesor, Maribor, 5 K; Anica Kren, St. Ilj v Slov. gor., vi imenu Dekliške Zveze kot del čistega dobička. L jugoslovanske kavarne ob priliki godovne-sa slavja cesarice Zite. 50 Kp Alojzij Kosi, kaplan, Stariti pri Slovenjgradcu, 10 K; Posojilnica v Konjicah 25 K; Martin Lah, župnik, Marija Snežna p. Crourefcn, 20 K: Melhijor Zorko, kaplan. Hajdina p. Ptuju, 48 K: Alojzij Zamuda in Andrej Klobasa, duhovnika v Črešnjevcu, 40 K ; dr. Karel Verstovšek, državni poslanec in deželni odbornik, 20 K; Alojzij Cilenšek, župnik, Poljčane, 20 K ; dr. Anton Jerov- ravnatelj Cirilove tiskarne, 20 K*,: Martin Goro-: grano, kaplan, Slov, Bistrica,, 6 ,K;> Miroslav Volčič, Ačko obsojen. Pred mariborskim kazenskim sodiščem se je dne 18. junija vršila kazenska razprava župnik, Brezno, mesto mèsto gospe.) dr.' Kac, £p K; sebnÄov poizvedbo, so dani ukazi poklicanim me- dr. Anton Medved, c. kr. profesor, Maribor, 10 K; dr. M. Slavič, profesor bogoslovja, Maribor, 20 K; gdč. Cilika Mir v Sv. Juriju ob Ščavnici, nabrala na gostiji svoje sestre (po g. kaplanu Grifiču) 50 K; j v znani zadevi Jurija Ačko, župana občine Osel pri dr Urban Lernež, odvetnik, Slov. Biistrica (Kranjc c. Slov. Bistrici, ki je dne 26. aprila v družbi s 171et- Sagadin) 10 K; dr. Frano Tiplič, zdravnik, St. Le- n im pastirjem Ferdinandom Borko in dezerterjem J. " Jančič napadel ponoči s samokresom, s krampom in s sekiro rekzvizicijsko komisijo, na čelu ji Jož. Kahler, ki je prenočila v njegovi hiši. Pri tem napadu se Ačkotu ni sprožil samokres in tudi ostala dva napadalca sta prizadjala Članom rekvizioijske komisije,, zlasti Kahlerju, samo nekaj lahkih telesnih poškodb« Kazensko sodišče je prisodilo Ačkotu 8, Borkotu pa 3 mesece težke ječe. Dezerter Jančič se pa bo zagovarjal pred vojaškim sodiščem. Pripomnimo, da je župan Ačkjo velik pristaš in oboževatelj smrdljive ptujske cunje „Štajerca“ in za katerega bi Šel, oko' treba, tudi v — pekel. nart v-Slov. gor., 20 K; Ivan Rosina, župnik, Podčetrtek, darovali Čč. gg. duhovniki ob godovanju, K 114; župnijski urad Črešnjevec, nabrajno na gostiji Gaberc-Klinc, 105 K; Leopoldina Steloer, hotelirka, Maribor, 4 K; Ivan Favai, c. kr, proiesor, Maribor, 8 K; Friderik Dijak, tržan, Ljutomer, 10 K; Neimenovana po, učiteljiščniku V. Romu 10 K; dr. Urban Lemež, odvjetnik, 'Slov- Bistrica (Drobne contra Roter) 10 K; Jurkovič Martin, inf. prošt, Ptuj, 20 K. Vsem darovalcem srčna hvala! — Pirot M, Pirc v Mariboru, WildenrainerjOva ulica štev. 16, tač, blagajnik* Na novi maši č. g. ®. Mihaela PribožiČ, frančiškana v Rajhenburgu, je nabral g. Gabrijel Planinšek potom licitacije (pečene piške) 205 K za slov, šolo v Mariboru. Cast vrlim Rajhenburžanom, ki s® se odzvali vabilu nabiratelja z velikim veseljem in t razmeroma majhnem krožku z lepo1 svotico dej ans-*s pokazali svojo narodno zavest. Posnemajte! Historična slovnica slovenskega jezika. Potreba in važnost te slovnice se že dolgo čuti in pov-darja v našem slovstvu. Tik pred vojno je bilo že vse napeljano, da se izda taka slovnica s pomočjo učnega ministrstva. Vojna vihra je podrla načrte in tako bi se bilo bati, da z velikim trudom sestavljeno Belo rajnega dr. Streklja ostane neobjavljeno. Sedai je stvar vzelo v roke „Zgodovinsko društvo“ pod pogojem seveda, da najde dovolj naročnikov in podpornikov- Umevno je, da društvo ne more in ne sme samo sebe 'denarno uničiti s to slovnico, z druge strani je pa vendar to eminentno kulturno delo in bi bilo dovolj žalosjtno, če bi Slovenci tega ne moigli s-praviti na dan. Naši denarni in kulturni zavodi in premožni zasebniki naj pripomorejo k temu. ..Žilo vi riško društvo“ se ne poganja morda za čast, prevzeti ulogo založnika, hoče le Slovencem podati potrebno knjigo in sebe obvarovati poloma. Opozarja se tudi, naj se naročniki čimprej oglase, ker bo treba kmalu določiti število izvodov, kar na slepo se pri sedanji draginji in pomanjkanju papirja ne morejo tiskati kniiige. Naročniki, M se prej oglasijo, dobe knji,igo tudi znatno ceneje, Čim knjiga izide, se bo knjigotrž-na cena zvišala. Končna cena se še sedaj ne more določiti, ker je to odvisno od števila naročnikov in od podpor. Poslati je vsaj 10 K. Da ne bo pomot, se naj naročila in denarni prispevki pošiljajo edino na: Zgodovinsko društvo v Mariboru, Koroška cesta 10. Slovenci, Slovenke darujte za Tiskovni dom! Üoi&podMrskii amie** Sladkor za petijot. Urad za ljudsko prehrano razglaša, da se bo tudi letos razdeljeval sladkor za zboljšanje vinskega mošta in napravo petij o ta. Prošnje za nakazila sladkorja je treba vložiti najpozneje do 1. septembra pri pristojni občini. Navesti je treba zaželjeno količino sladkorja. Premog za mlatilnice. Zveza gospodarskih zadrug v Gradca (Bismarkplatz 8) ima za parne mlatilnice na razpolago 900 ton premoga. Prošnje za ta premog naj vpošljejo lastniki mlatilnic potom pristojne občine na okrajno glavarstvo. Premog se sme rabiti izključno samo za mlatilnice. Umetna gnojila za jesensko setev. Za Štajersko ima vsled pooblastila poljedelskega ministrstva in štajerske Kmetijske družbe edino Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu pravico razdeljevati umetna gnojila. Gnojila se naj naročajo potom občin, posojilnic. zaorug ali podružnic kmetijske družbe. Cafs za vlaganje naročil je od 25. junija do 15 julija 2918. V naročilu se naj navede natančen naslov naročeval-ca, zaželjena vrsta gnojil in. količina, izmera njive, in vrsta žita, kateremu se bo gnojilo. Na naročila ____J _______ , _ ___ _ a posameznikov se zveza ne bo ozirala. Naročevati je Jugoslovanski železničar.“ Ker šo se glede 1 torej' treba izključno le skupno po občinah in prej or izdajanja lista „Jugoslovanski Železničar“ pojavile o- | meDiemh organizacijaJh. En naročevalec naj naroči težkoče' prosi osrednji odbor !Zveze jugoslovanskih j gojila samo potom ene organizacije, ker bi se sicer železničarjev tem potom svoie Člane, da nekoliko po- j Ilol?en,0 njegovo naročilo ne moglo ozirati. Gnoji- trpiio in se ie radi rednega izdajanja že vse potreb-1 se bodo razdelila na vse narocevalce jednakomer- ■■ no z ozirom na dosle množine gnojil. Cene se bodo naznanile pozneje. Gnojila se bodo razdeljevala pravočasno pred jesensko setvijo. — Pozivamo 'slovenske občine, posojilnice, zadruge in kmetijske organizacije, da takoj organizirajo v svojem delokrogu na-ročitev umetnih gnojil. — Naslov Zveze je sledeči:: Zveza gospodarskih zadrug (Verband),. Gradec, Bis-marckplatz 3. Ceae prašičev. Graško namestništvo je določilo sledeče najvišje cene za prašiče (pri poljedelcih}: I Zaklani prašiči: A, za mesnate prašiče: 1, za manj mesnate (slabše rejene) 12 do 14 K za 1 kg; 2. dobro mesnate 14 do 16 K, B. Za Špehnat® prašiče. 1. Špehnati prašiči 16 do 18 K, prve vrste,-težki 13 So 20 K» II. Za žive prašiče za vrsto A 25% manj in sa vrsto B 20%; man} nego za zaklane, rA. za mesu life prašiče L manj mesnate 9—10 K. za dobro mesn v no ukrenilo. Plakati vojnega albama pešpolka št. 87. Te dr i 33 se razobesili po Celju in ostalih mesth in kre -jih polkovnega nadomestnega okraja plakati, ki. napovedujejo s podobo in besedo izdajo vojnega albuma 87 tnikov. Pkkai je delo dunajskega umetnika Rolanda Strasser ja ter vzbuja s svojim krepkim slikanjem naših vojščakov splošno pozornost. Prodaja kratko vsebino vojnega albuma, ki bode sporočal v obsežni obliki sodobnikom in potomcem davne dogodijaje hrabrih pripadnikov 87. polka tekom svetovne vojne. Cena proti predplačilu 30 K za ljudsko 40 K za krasotno izdajo je čudovitno nizko nastavljena, ako pomislimo, da bode vsebovalo to krasno spominsko delo v obse- j» 10.50 do 12 KvB. Ža špeknate prašiče 12 K 80* v ;U približno 400 strani kakih 1000 umetniških slik po zanimivih vojnih posnetkih, Priporo-ročijivo je torej za vsakega, ki je v zvezi s spod-dnještajerskim domačim polkom, da ne zamudi sabskripcijskega roka, ki poteče dne 1. julij a 19* 1 tar si z naroŠtvijo pravorasno zagotovi to desto.» no in mikavno spominsko knjigo. Naroča se pri uredništva »Albuma«, e. in kr, pešpolk 87. Celje. Napadi na voditelja prehranjevalnega urada okrajnega glavarstva Maribor. Uradno se nam poroča: Povodom napadov na okrajnega komisarja dr. Feliksa Lajnšiic kot voditelja prehranjevalnega urada okrajnega glavarstva Maribor v Št, 23 mariborske „Volkszeitunge“ z dne 8. junija 1918, je namestništvo odredilo uradno preiskavo ped vodstvom načelnika oddelka 2 namestniškega deželnega gospodarskega urada, okrajnega glavarja Adolfa Kr ans, ki se je vršila dne 12, in dne 13. junija v Mariboru na lieu mesta. Revizija je pokazala, da je poslovanje prehran j evafltnega urada upravno tehnično, trgovsko f Ib računsko popolnoma pravilno in da se z vso prizadevnostjo deluje na to, da se prebivalstvo kolikor mogoče zadovoljivo preskrbuje. Osebna nedotakljivost’ voditelja prehranjevalnega urada, okrajnega kornisa-rj® dr» Feliksa Lajnšie je brez vsakega dvoma ugo- }»vljemifi izvajanj so ostali žal namestništvu neznani in se jih zatorej v predmetu ni moglo zaslišati Ko-IHEpr Mio mogoBe povzeti iz poročila v ^Volkszei-. * ^ da se uvedejo o poslovanju posameznih za- So 14 K 40 v in za prima (prve vrste) težki 14 K 40 do 16 K. Cene veljajo za kraj, kjer se prašiči tehtajo in prevzamejo. — Zanimivo p, da so za naše (avstrijske) svinje nastavljene za 40—50% nižje cene nego za ogrske svinje. Se bolj čudno pa je, 'da stan® Spehnata zaklana svinja 18 do 20 K, a kmet mora oddajati Špeh za 9 K 20 v 1 kg. To je del Štajersko salomonske modrosti pri določanju cen! Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu so cene za hmelj vseh vrst zopet precej poskočile in sicer so z-našale za Češki hmelj 200—210 K za 50 kg, za tuj hmelj pa 170—180 K, Popraševanje po hmelju je bilo zelo živahno, kajti hmeljska letina bo letos na Češkem deloma vsled suše, deloma vsled mrčesa zelo slaba. Veliko hmeljskih nasadov na Češkem je tako prizadetih, da se še niti obiranje hmelja ne bo izplačalo. Nič bolje kakor na Češkem je tudi stanje hmeljskih nasadov na Moravskem, v Galiciji in na Ogrskem. Nemčija bo baje imela letos tako slabo letino pri hmelju, kakor jo je imela pred 20 leti. Značilno za hmeljski trg v Žatcu je posebno živahno popraševanje po starem hmelju, kaiterega so plačevali po 135—140 K za 50 kg. Dopisi. Maribor. Včeraj, četrtek dne 20. junija v Ih- tovljena. Brezimni dopijsniki v Časniškem dopisu ob- ribora ni bilo kruha. Ljudstvo posebno delavci je 3 .a JI»? taobrna. Kmetijska podružnica na Dobrni priredi dne 30. junija v hotelu Union zborovanje, pri j katerem bo govoril g. potovalni učitelj Franc Gori- \ čan. -Oasi so resni, treba se bo marsikaj pogovoriti, j Kato vsi člani in sploh vsi kmetje pridite na z boro j vanje, ki bo popoldne ob treh. Zglasite se za umetna j gnojila in plačajte še zaostale uduine. Vransko-Sv. Uršula, Na Cini Metodovo, dne 5. julija zjotraj bo odtod romarsko sv opravilo na Sv. Uršuli, kamor dospemo dne 4. julija čez Homec na Sv. Ulr hom, Sv. Duha, zkozi Suhodol na Plešivčnika. — O polnoči se bo žgal velikanski kres. Na Vranskem se vrši dne 23. junija v prostorih g. Brinovca ob 3. uri popoldne politični shod. Govori poslanec tega okraja dr. Korošec. •eli*. Slovensko katoliško Izobraževalno dm its» priredi v nedeljo, dne 23. junija, v vrtni Ročami „Belega vela“ Krekovo slavnost z govorom, rot-jam ùn igro „Boj aa dok).“ StetSetek ob pol štiri n popoldne. Visi zavedni celjski in okoliški Slowene* « deležite se v obilnem številu te slavnosti S Celje. Vpisovanje v L razred c. kr. samum« nih gimnazijskih. razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 28. junija L dne 16. septembra t. 1. od 8. do 9. uro dopoldne. Od 9. ure naprej sledijo sprejemni izpiti. Razne novice. *0 ljudskem zdravju“, je naslov knjižici, ob segajoči 80 strani, ki jo je spisal dr. Alojz Zalo kar. Izdala in založila jo je Tiskovna zadruga v Ljubljani. Vsebina: Plodovitost, marljivost, naravni mrastek, padanje števila porodov, vpliv spolnih bolezni, umrljivost dojencev, vplivi svetovne vojske, socialno zdravstvene naloge. Knjižico, ki se naroča v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6 in stane 1 izvod s poštnino vred 4 K, priporočamo. Nemški pisatelj Peter Rosegger je nevarno obolel. Vitez Schönerer — bolan na očeh. Jurij vitez pl. Schönerer je nevarno obolel na očeh Dvomi svetnik profesor Fuchs in zdravnik dr. Purtscher sta ga dne 9. t. m. na gradu Rosenau operirala na obeh očeh. Naj novoj še avstrijsko uradno poročilo. Italijansko bojišče. Dunaj, 20 jun Bitka v Benečiji traje dalje. Sovražnik odgo varja na padec največjega dela fronte ob Piavi s hudim* in vztrajnimi protinapadi. Za naše nove postojanke ob kanalu Fossetta, ob železnici Oderso — Treviž in na ozembu Mantello se vrše srditi boji. Na ozemlju gorovja Montelio pride od časa do časa do tako hudih bojev, kakršne so pile ve iike bitve na Krasu Italijani naskokujejo na nekaterih mestih po šestkrat Velike izgube silijo sovražniki, da mora v popolnem neredu zastavljati svoje rezerve, katere pošiljajo po cele divizije in polke. Vsi sovražni nabori so bili brezuspešni. Armadna skupina feidmaršaia pl. Boroeviča ni samo brz izjeme obdržala v svoji oblasti zavržene črte, ampak je še celo vrgla s svojimi divizijami gene rala pehote barona Scbaritzer Italijana dalje pro ti zahodu in sicer južno od železnice, ki pelje pro ti Trevižu. Tudi južno vzhodno od As'aga je sovražnik vnovič naskbkokovJd * tako brezuspešno, kakor v prejšnjih dneh. Moka iz Nemčije? Nemški listi so polni veselja, ker bo baje podala Nemčga Avstriji te dni 1000 vagonoV moke na pomoč v sili. Značilna je trditev, »dà NenVčija več storiti, kot je storila za Avstrijo, ne more.« Dunajska »Arbeiter ZeituDg« odgovaija na tò: »Ta n čezmerna pretiravanja se morajo popraviti. Moka, katero je sedaj obljubila, je samo del količine, za kiterto se je Nemčija zkvežala, da jo pòSljèr Avstro ji in sicer ne za »božji Ion«, temveč ^a dbruèèM»1 fepodarske kompenjacije«. Nemčija je pobrala !'iz Ukrajine in Rumunije, kar se je dalo, mi pà nis mo nič dob li, vsled tega sedaj pomankanje pri nas. Nemčija se je zavezala, da nam bo vrnila, Far je na naš račun vzela iz zasedenih pokrajin. orej ni Avstrija dolžna Nemčiji prav nobone hva R če nam odstopi del tega kar nam gre po po pogodbi. Sicer pa še Dunajčani ne bodo pra kmalu niti kruha iz nemške moke. Spor radi Odrina» Med Turčijo in B Igarijo se je te dni razvili oster spor radi posesti Odrina, znanega mesta izza t trško-bolgarske vojske, Turki trdijo, da Bolgarija nima ne zgodovinske in ne etnografske pravde no Odrina. Bolgari pa zahtevajo Odrih, ker je pre oivalstvo v Odrinu in okolici popolnoma bolgarsko in ker so to mesto bolgarske čete v balkan ki vojski zasedle. Čeho-Slovaki zavzeli Omsk. t •-<£ . m čeho Slovaki so sku >n® s kozaki in Kirgiz avzeli me.To Omsk v Sibiriji in so prizadjali v bitki hude izgube četam ruskega svojeta. Aškerc prerokinje* 1 irske in epske poezije. Napisal A. Ašker«.. Ljub ljana, 1896, str. 143: I štorija o m d r u. (Tatarsko predarne.) V starinu b'ylo V štarodavnjuju .... Ruska narodna. O, to je bilo davno — v tistem časi, Ko v stročji oves, bob je zorel v klasjr! Tam, k er nebo nad zemljo] se modri, Deželi dve cveteli sta krasni. Dežela jedjia bila je Deveta, Sosedna pa se zvala je Deseta. In Džingis-kan bil prve je vladari ln Kublaj-kan bil druge gospodar. A silno katna bila sta bogata. Kajdl imela sta srebra in zlata. Po sto in sto-imel je vsak gradov, In ' polj brezmejnih, njiv, vrtov, lèsov. In Črede tisočglave konj, velblodov Dobivala od svo/ih sta narodov. In žen poln harem vsak‘je imel svoj, Opričnikov, evnuhov, hlapcev roj. V razkošji in pohotah sta živela Na gradu svojem vsak Čas brez dela, V obeh pa kan sivih ljudstvo naokrog Ob delu svojih je živelo rok . . . A tiste dni, v predavnem, davnem časi, Ko v stročji oves. bob je zorel v klasji, Kan Džingis s svojoj piše list rokoj: „Kan Kublaj, sosed in prijatelj moj! Od nekdaj midva se imava rada, Od nekdaj mir med nama krasen vlada. No, da ta mir še bolj se utrdi, Pripravljajva na boj se, jaz in Ti! Vojakov broj vsak za-se pomnožujva, Z Orožjem jih čimbolj oborožujva! * Dorasel, zdrav iu močen moški vsak Posluj živeti mora kot vojak k ',-R — : A j OR t-iv. Le Ženske, starci, mala deca in hromaki. Naj zemljo obdelujejo na tlaki!“ — A Kublaj -piše Dižingisu: „Emir! Prijatelj! Reč najlepša res je mir. Največi modrec, Ti modrost si sama., Ker mir ohraniti Ti znaš med nama. In kar v obrambo boš miru počel, Posnemal jaz Te vselej bom vesel!“ Kakor bila sta se dogovorila, Tako sta kana res oba storila. Doleten, zdrav in močen moški vsak, Ali hoče, noče — on. je zdaj vojak. Le ženske, starci, deca in hromaki, Se polje obdelujejo na tlaki. A kakor po deževji kupi gob, Ras to iz tal vojarne po sih dob. Citala, kose, lemeži — vse hkrati V orožje mora že se prekovati. R posvečenih starih pa zvonov Nebroj preliva novih se topov. In kakor tam v deželi je Deveti, Z oko v deželi bilo je Deseti. A zadovoljen Džingis-kan še ni, in tudi Kublaj-kan si več želi, Kar ženske, starci, deca in hromaki Iiidelali so živeža na tlaki, Vojakov lačne trume vse snedo, Ce lakota v deželi — kaj za to! Oh, mir na . svetu poglavitna, stvar je; Kaj kanoma vse drugo zdaj pač mar jei No, zadovoljen Džingis-kan Še ni, in tudi Kublaj-kan si več Želi . . . Kjerkoli kaj še najde se zlatnine, Zlatnine in žvenčeče srebrnine, ' sak skrit zaklad, prihranjen vsak den a, — vojakom nesti vse ima se v dar! Na boi pripravljene, stoje armade. Vse oborožene od pet do brade. Mir stražijo medsobni dan in noč; oklepih sopsti komaj jim je moč . . . .n tiste dni, v poletnem, lepem časi. Ko v stročji oves, bob je zorel v klasji. Kan Džingis in kan Kublaj že tri dni Imela skupaj divne sta gosti. Jd vin, jedi j vfc' mize se šibijo; i,n vsega, česar srca si želijo, Ponuja bujni in bugiati igod, Vesel na gradu denes vsak je kot. Tu pevcev pesmi ori,jo se krasne, Na struno brenkajo tam sladkoglasne. Tu hrum in Šum — piju,nih gostov vrisk, Tam vidiš ples polnagih odalisk . ... . Z vseh miz na tla Že rujno vince teče . Star derviš vstane, vzdigne čašo, reče: „Prekrasen, kana, sta dosegla mir ! Slavi s ponosom ga nocojšnji pir. Preromal vso deželo sem Deveto, Preromal vjso deželo sem Deseto : Najtiši vlada mir zares povsod. Drug drugemu več ne kali ga rod .... Orožje zadušilo je vojake — Nositi teže niso mogli take; Od bede in gladu denešnji dan Poslednji pa umrl — Vam je tlačan ..." Pa to je bilo davno — v tistem časi, Ko v stročji oves, bob je zorel v klasji. Nujna nakupna Vzame se za daljšo dobo v najem ali knpi najrajše na Slov. Štajerskem kmetsko posestvo v vrednosti do 20.0(0 kron, kjer se lahko redi troje goved s potrebno pritiklino. Plača takoj s potrebnimi pritiklinami Nujne ponudbe pod šifro: „B. V. Brezje“, pošta Mozirje, poste restante. iae rß 08 irroPMfi fh&tttrmm Slovenski stalno nameščeni* v Maribora. V petek m. t. m. se je vršil ob številni udeležbi in prav živahnem razgovoru ustanovni občni zbor. Sklicatelj prof. Voglar ja orisal bedo uradništva in naglaše-vsl potrebo združenja vseh slovenskih nameščencev v trdno organizacijo, ki naj skuša ublažiti bedo svojih članov in njihovih družin s tem, da vpliva ali sama, ali pa v zvezi z nemško organizacijo na vlado in njene orgai e, da zviša draginjske doklade v razmerju z draginjo, da ne pušča cenam hiteti še višje, da omogoča društvu, da si nabavi razne življenske potrebščine skupno. Prof. Marin je priporočal ustanovitev konsumnega društva v velikem obsegu. Ker se pa v sedanjih razmerah tako podjetje ne da lahko izvršiti, se je naročilu odboru, da to vprašanje študira in skrbi, da se zgodi vse potrebno na katerikoli način že zdaj. Zelo važna je tudi opomba predsednikova, da bod treba skrbeti za mladino s tem, da zbiramo otročičke svojih članov, jim prirejamo ob priliki majhne igre in izlete, da ne podivjajo v teh ravno zanje nevarnih časih. Velikega pomena pa bi bila akcija, da pošiljamo svoje otroke na deželo. Nemci skrbijo za mestne otroke povsod s tem, da jih spravljajo k znanim kmetom, kjer pomagajo po možnosti pri delu in društva plačujejo še povrh zanje vsaki dan po 2 K. To vprašanje naj vzame odbor takoj v pretresovanje. Vsi člani naj javijo število otrok, ki bi jih radi dali na deželo in rodoljubi na deželi, ki bi bili voljni jih prevzeti, naj se prijavijo pri odboru, ki ukrene potem vse potrebno. Da pa vé vsakdo, kam se naj obrne, navajamo naslov predsednika: Prof. Fr. Voglar, Maribor, Karoeri-jeva c. 3. V odbor so se izvolili zastopniki vseh stanov, in sicer: predsedn.: prof. Voglar, odborniki: Arhar Ant, uradn. okr. glav., Brečko Ign., pismonoša, Horvat Cencka, trgovka v Cirilovi trgovini, Koroša Iv. sprevodnik, Korošak Fr., nadoficijant na sodniji, Marin Stanko, profesor, Resnik Franc, davkar, Špari Avg., stolni kaplan, Žebot Fr., urednik, Bajt Ig., učitelj v kaznilnici, Pegan, nadčuvaj v kaznilnici. Koncert v Maribora. Dramatično društvo naznanja, da uprizori prvi koncert v letošnji sezoni v nedeljo, dne 23. junija točno ob t/a‘5* nr* popoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma v Mariboru. Med koncertom bodo mize odstranjene in v vestibulu bodo prvi sedeži po 3 krone, v veliki gostilniški sobi deloma drugi sedeži po 2 kroni, deloma stojišča po 1 krono. Nastopil bo novi, 70 oseb broječi mešan zbor, naš priljubljeni kvartet in ženski solo duet. Res umetniški značaj pa bo dal koncertu mojster na gosli, g. Fr. Serajnik, ki je prevzel precejšnji del programa. Molitvenik Sv. Alojzij je popolnoma razprodan in se med vojsko najbrž ne bo več tiskal. Apostolski molitvenik. Izdalo Apostolstvo s\ I Cirila in Met. Cena 3.20 K, s poštnino 3,3j0 K. — I ■Važna novost v našem nabožnem slovstvu! Molitve- , siik se imenuje apostolski, Ker navaja k apostolskemu j delovanju, zlasti k delu za cerkveno zedinjenje. V j prvem, delu je poljuden, znanstveno popolnoma zanesljiv pouk in pregled o vzhodni cerkvi, o verskih razlikah, o vzhodnem obredu in o vzhodnih' katoličanih. To je nekak poljuden katekizem o pravoslavju in o vzhodnem cerkvenem vprašanju. Molitvenie obsega vse navadne molitve in je poraben za vsakega. "Vrhu tega je v molitveniku mnogo novih molitev ; zlasti lepe šo molitve, povzete iz vzhodnih cerkvenih duetov in iz vzhodne liturgije. "M naš se prvo nedeljo meseca julija opravlja „ura molitve“ za cerkveno zedinjenje. V ta namen nam molitvenik nudi tri lepe no- ; ve „ure molitve“, ki so pa tudi sicer porabne. Apos- ' tolsM molitvenik bo med našim ljudstvom poživljal srersSö Življenje in apostolsko gorečnost. Razširjeval ho duševno obzorje in ljudstvo poučeval, da bo razumelo tista verska vprašanja, katerih rešitev je zlasti od nas odvisna. Primeren je za priproste, a tudi izobraženci bodo v njem našli mnogo zanimivega in koristnega. — Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru „Jetiki — boi ! “ Tako je napis lični knjižici, ki lo je spisal znani slovenski soriški zdravnik dr. A. Brecelj, Knjižica obsega 78 strani in je pisana zelo poljudno. Vsebina: Vzrok jetiki. Kako se okužimo z Jetiko? Obramba Človekovega telesa zoper jetiko. Potem jetičnemu obolenju. Duševno razpoloženje za jetiko. Koliko nas je jetičnih? Pomen jetike za prosveto; in narodno gospodarstvo. Kako se javlja in kak» poteka jetika? Kako odvračamo jetiko? Razkuževanja Gmotna in posvetna povzdiga. Stanovanje in obtoka. O hranitvi Nravna stran obrambe zoper Jetiko. Udravijenje jetike. Sklep. Priloge. Knjižica se naroča uri Novi Založbi v Ljubljani in (stane’'2 K. Priporočamo prav toplo! a Gospodar’ in .Straža' se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah; :|» ¥ Mariboru: Prodajalna tiskarne sv. Grila, Koroška allea št 5. Papirna prodajalna Pristemik, Tegetthoffova ulica. Trafika Hand! v Tegetthoffovi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixl Glavni trg. » » Lagler Jos. Schmidpl. Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki uL (nasproti hotela nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. * Coretti, Grajski trg 7. » v Tegetthoffovi ulici (g. Žifke, blizu glavnega kolodvora). Trafika Žilko. Melje. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Papirna trgovina Scheidbach, Magda-lenski trg 9. Trafika Maher, Magdàlenski trg. Trafika Nerat, Franc Jožefova cesto 31. > Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33. Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru. Hauptman Filip, Studenci pri Mariboru. Andritz pri Graden: Trafika Schlacher Marija. Mrežice: Trgovina Antona Umik. Celje: Papirna trgovina Goričar & Leskošek, Trafika v Narodnem Domu, Knjigama Adler. Cetorec: Zeitungverschleiss Golob Amon. Trgovina J fajncerl, Velikovška cesta 5. Sv. MuM-Ajo&e: Kristl Ferdinand (organist). Mobma pri Celju : Trafika Ropan Alojzija. Molenji legatee: Trafika A. Kraigher. Mrasn : Trgovina Janeza Kodrič. Gradec: Zeitungsstand Ä. Klockl, Jakeminiplatz. Zeitungs-Exp. Kienreich, Sackstr. 4. GuŠtanj (Koroško): Trgovinà Vinko Brandirla. Sv. Alj pod Turjakom : Maker Filip trg. Št. Alj v Slov. gor.: Trgovec Ivan Plevnik Sv. JTakob v Slov. gor.: Trgovina Frid. Zinauer. Sv. JTurij ob juŽ. Žel. : Trgovina M. Zorko. Možje : Trafika Vahčič. Asaski trgi Trgovina Osolin Jos. Sv. Arenari v Slov. gor.: Trgovina Antona Zemljič. JLeoben: Nicki Rupert. Ajjutomer: Trgovina Alojzija Vršič. Herzog Ferd. trg. Malunedelja : Trgovina Senčar Fr. Makole: Košorok Martin, Jelovec. Meram Litsner Otto, Meran trg. JKovacerkev pri Celju : Jankovič Antonija. Metrovie : Trgovina Polanc Jožef. JHuj: Trafika Franz Julije Glavni trg. Mulj: Krmpotič Jos., knjigotiskar. Modlebnik pri A*tuju : Trgovina A. Marinčič. ASadgoma: Weitzinger Ferdinand. Trgovina Antona Korošec. Trgovina A. Krempl. JRtuše pri Maribora. Organist Ivan Nep. Slaček. F Slov. Mistrici ; Prodajalna Roze Piči Slov. Gradec; Trgovina Bastjančič. Šmartin na Mokarju : Trgovina Janeza Kos. Šoštanj: Trgovin» Ane Topolnik. Sv. Trojica v Slov. gor.: Trgovina Peter Gauš. Sv. Tomaž pri Ormožu: Trgovina J. KegeL Sv. Vid pri Mluju: Trgovina D. Tombah. Anton Kmetec, mostnar. Veržej: Trgovina Marije Koroša, Vojnik : Trgovina A. Brezovnik. Vransko: Brezovšek Ernest. fetale: Trgovina Mat Berlisg. „Slovenski Gospodar*1 II izhaja vsak četrtek in stane za celo Ä leto 8 K, za po! leta 4 K, za četrt leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ulitke „Slov. Gospodarja“, Maribor. Posamezna številka stane 20 vin. g»An»alati izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« wTe&Äla znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za četrt leta K S — Naslov za pošiljatev naročnine: Upravnlštvo lista „Straža“, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba listo prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti knpea, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«. Cvetje iz vrtov sv® Frančiška (glasilo lE reda) izhaja v Kamniku at Krapjskem in stane s» cei© leto 8 K. Hranilne vloge ?JS2St? Za nalaga*)» pa jeSI » pÄ® fessila pefoÉate fl Posojila st đajajo | frstsistt® posaste » ««gje tessi prsti $omà#rì Uradu® mrš S ** ®’ * iefÄ®fe jafHHB0 fÜüäSäi&a, ¥ KSÄiÄ m& t» V ; Kidaj atelj In založnik:] Konsorclj „Straža," Hagovtjnl uaBnUta Vekjsta: Stapan* Q3sE tiskarne sv* Girila v MariBoE«-* Enonadstropna hiša r Mariboru z velikim in lepim vrtom in hlevom se takoj proda. Naslov v upravništvn. 112 Kupim kobilo 4 do 7 let staro, 54 do 15 pesti visoko, sicer lepega, ne pretežkega života, za enovprežno vožnjo vajena, pohlevna in v vsakem oziru brez napake. Kupim tudi Se dobro ohranjeno konjsko opravo za lahko vožnjo. Takojšne ponudbe s popisom kobile oziroma konjske oprave in z naznanilom cene naj se pošljejo na, upravni-žtvo Straže pod M. V. Z. P. 111 Dekle za vse, ki razume tudi dela na vrtu, se takoj sprejme. Maribor, Göthestraße 19/1. 125 ~Hm©uT............... dobro ohranjeno z dobrim gumijem se zamenja za prase ali se pa proda. Domašnian Maribor, Gerichts-hofgasse 25, I. nadBtr. 122 Slovenske gospodinje so povsem znane kot modre in varčne in vendar se dado glede na čistilna sredstva t. j. nadomestila za milo prevarati od naših škodljivcev, podpirajo s tem nam nasproti:e narede v dvojno škodo. — Namenil sem se s tem naše c. gosp. opozoriti na to, da je bolje zanesti se na domačina, podpirati slovensko trgovino in industrijo, kar je tem bolj mogoče, ker jamčim, da postrežem vsakega s kar najboljšim nadomestilom mila po zmerni ceni. Razpošiljam po povzetju kar najboljši pralni prašek ▼ zavojih po 5 kg za K 10-— Prosim Vas Vašega zaupanja ter naročite še danes eno poštno po-šiljatev tega sredstva. B1 a g o j e izvrstno. Mnogi, našim ciljem sovražni so že od nas Slovencev obogateli ; mogoče se odločite dati svojemu domačinu vsaj skromen zaslužek. Naročite takoj dokler še traja zaloga. Edvard Lackner, trg. agentu» a Celje (poštni pre-dal.) ^ ^ 123 Izgubljeno* Na postaji v Celju je izgubil begunec Cijan Frane, bivajoč na Rečici ob Savinji, dne 5. t. m, zvečer predno se odpelje osebni vlak proti Ljubljani,- listnico s srednjo svoto denarja, v kateri se je nahajala tndi mala knjižica z raznimi papirji. Ker so ti papirji za imenovanega velike osebne važnosti, prosi, naj mu jih pošteni najditelj pošlje na naslov, ki je na papirjih. Denar si lahko obdrži za nagrado. 121 Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrati sv®j list v Novem mesta. Dolenjske Novice m dolenjski rojaki, ki živite na zelen»*; Staprskssa. Naprej plačani letna naročnin* 5 K. Tvrdka Tom.Götz tovarna za vnovčevanje sadja in zelenjave v Mariboru ob Dravi kupi «salto množino borovnic. Večje množine v bližnji okolici bi lahko odvozila z lastnimi vozili. Prevzame in izplača se takoj v tovarni Maribor, Tegetthoff-ova cesta št. 3. 116 Edina Ifafersta mteMarsMa narodna trgovina M® Mm ##»1 FRANC STRUPI ::: CELJE Graška cesta p® safsiifflis cenata svojo legai» sai®®© iteMM fe fp®*te ostatasi® posod«, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in iMfciRif m — Provarti* vseh steklarskih del pr! cerkvah te Nafsotldnejia in točan postrežba® Spođnještaj. ljudska posojilnica ¥ Maribora sad. s ntm «am Pojasnila m dajafo SfÄ si 8. às li. me ispaì Posojilnica tea tati! ì Sm odi 3. i®. 5. «n» ^sfsMs». m razpolag® éimvz®® brenna« aaUndslk«. - Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.) (UtHsariiS, anistulits In nftusilialKieJ Goričar SčLeskovšei = Celie = ' trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na § debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisni® XX P° raznih cenah. XX tm flostllnliarie: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije ? Gradcu po zelo nizkih cenah. J Slovenskega zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 Zavoj t. j. 5 kg K 12. —, 1 zavoj z 10 kg K S3.— Preproda jalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milosfinim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zne ska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3,, lil., telefon 23- (7. Barvo za obleko črna, temnomodra, temnorjava, temnordeča, temnozelena in tem-nosiva za domače barvanje platna, volne in svile v zavojčkih à 50 vin; pošilja na zunaj franko, če se pošlje naprej zuesek ali pa proti povzetju: H. Billerbeck, Maribor, Gosposka ulica 29. 116 izmed vračajočih se vjetaikov bi mogel dati pojasnila o mojem soprogu Danilu Čebular, koji je služil pri 47. pešpolku 3. stotnija, bil 8. septembra 1914 pri Grodè-ka ranjen in vjet ter se v začetku nahajsl v Ver. Evac. Spital 32 v Nižjem Novgorodu. Od takrat ni nobenega glasu več o njenu Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli sporočiti njegovi soprogi Vandi Čebular sedaj v Celju, Dolgo polje 1 a. Stroški se povrnejo. 124 Lesna trgovina I. Cater v Celju kupnje vsake vrste les in sicer: žagan les, mehak in trd, stavbeni ali tesan les, les za jame, okrogel les, hrastov in kostanjev les ter se mu naj pošiljajo ozadevne ponudbe. 109 Slovenci ! Naročajte in razširjajte Stražo! Kislo vodo in vine razpošilja Gostilna v Narodnem domu v Celja se odda v najem. Ponudbe sprejema do 1. julija 1918 Posojilnica v Celju. 10* čebeini vosek ter vosek kupi veletrgovina Anton Kolenc v Celju vsako množino in sicer vosek po K. 20’—, voš-čine po K. 5— kg. 110 jSSgK* Mol naéetnlk 3© toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za vso v mojo stroko spadajoče delo: mrioš Jlohnjec, « kipar in zlatar v Celju, Gaborje 18 (pri domobranski voj.) iiiiuiininuiiiHiiiìii!ìnìiiiii(HiìiiiHiiiHiiiiiiiiiiiii!i!iiEiii!iìUiUìiHi!iuniimiusiifii!iiiiiiimiHumuimiu» Odločitev, A. Oset, p, GuštanJ, Koroško, mir zavisita od nase V gospodarske pripravljenost! |fj| Krepite jo s podpisovanjem i g vojnega posojila