UDK 811.163.6'367.625
Andreja Žele
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
GLAGOLI NA -IRATI V DANAŠNJI SLOVENŠČINI
Prispevek obravnava status glagolov na -irati v današnji slovenski leksiki in njihove besedotvorne in skladenjske lastnosti in zmožnosti. Zlasti z vidika glagolskega vida je opozorjeno na nekatere posebnosti in vprašanja.
The paper treats the status of verbs formed with irati in the contemporary Slovene lexicon and their word-formation and syntactic properties. With respect to verbal aspect some special issues and questions are noted.
Ključne besede: glagolske novotvorjenke, obrazilo -irati, vid, dvovidska raba
Key words: verbal neologisms, the formant -irati, verbal aspect, biaspectual usage
1 Med nanovo tvorjenimi besedami so pogostejši tudi glagoli na -irati z vponsko različico -iz-irati. Mednarodnost tega obrazila prinaša tudi vidsko nevtralnost oz. ne-zazanamovanost - njegova posebnost namreč je, da mu vnaprej, brez konkretne rabe v besedilu, ne moremo določiti vida, tj. neomejenosti ali omejenosti trajanja oz. tre-nutnosti ali rezultativnosti določenega dejanja. Tako šele besedilna raba in besedilni čas določita njihov vid, kot kažejo zgledi: Akcentirali so glavne ugotovitve, Vdrli so v Evropo in akulturirali dotedanje prebivalce, Spoznati moramo preprost proces, ki alkalizira naše telo, Treba je alocirati vse vire, Tudi na lokalni ravni bodo amandmi-rali predloge in jih obrazložiti, Pri večjem klubu pa bi se moral najprej ambientirati in si izboriti mesto v prvi postavi, Želite balirati komunalne odpadke in ovijati bale v folijo?, Politično temo so bulvarizirali, Državno upravo so centralizirali, Starega psa so zastonj čipirali ipd.1
0	nedovršnosti ali dovršnosti glagolskega dejanja torej odloča konkretni uporabljeni pomen glagola - npr. nedovršenost dejanja izraža asfaltirati 'polagati asfalt' nasproti dovršenosti dejanja pri promovirati 'slovesno podeliti doktorski naziv'. Glede na korenski pomen se o dovršnem ali nedovršnem vidu glagolov na -irati odločamo tako, da so nekateri izmed teh glagolov nedovršni, npr. aerizirati, asfaltirati, bi-ljardirati, botanizirati, interesirati, jazzirati, jogirati, kajakirati, katalogizirati, ko-čirati, kolumnirati, logotipizirati, mafijizirati, ministrirati, moralizirati, muzicirati, pilotirati, špijonirati, nekateri pa dovršni, npr. amandmirati, aneksirati, nominirati. Pri določenih glagolih pa brez možnosti vnaprejšnje opredelitve (npr. glede na korenski morfem) o dovršnosti ali nedovršnosti dejanja odloča sprotna raba, npr. pri adresirati, aromatizirati, atestirati, birmati, centrirati, datirati.
Načelno se prvotno nedovršni pomen glagolov na -irati prepozna po tem, da
1	Zgledi so vzeti iz listkovne zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je gradivni vir (zbiran od 1991) za Slovar novejšega besedja, ki nastaja na Inštitutu. V celotni obravnavi so tudi sicer upoštevane zbirke Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Spletna stran http://bos.zrc-sazu.si.
omogoča ali že kar zahteva predponsko obrazilo, npr. preanalizirati, prediskutira-ti, sfabricirati, sfrizirati, zabetonirati, zbombardirati, ki poleg dovršnosti praviloma povzroči pomenski premik glagola in lahko govorimo o novem leksemu.2 Tako se ravno pri glagolih na -irati zaradi primarne nedovršnosti oz. vidske nevtralnosti in zaradi nezmožnosti drugotne nedovršnosti še bolj jasno kot sicer izraža pomensko-in skladenjskobesedotvorna vloga predponskih obrazil.3
Pri glagolih na -irati se samo še dodatno potrjuje, kako je vid odvisen od morfoloških, leksikalnih in skladenjskih lastnosti in specifičnosti posameznega jezika; smer vidskosti pa gre od pomena proti morfemskosti.4 To, da vid v izhodišču ostaja ujet v pomenju konkretnega glagola in v okvire njegovih strukturno- in pomensko-skladenjskih zmožnosti, označuje vid kot bistveno jezikovnosistemsko karakteristiko vsakega jezika. Specifičnost vida v smislu njegove vezanosti na posamezni jezik potrjujejo dosedanje konstrastivne študije. Slednje pa hkrati poudarjajo tudi nekatere splošnejše vsejezikovne vidske poteze - ena bistvenejših je zagotovo ta, da se znotraj vsakega jezikovnega sistema ločuje slovnični (morfološki), leksikalni (slovarski) in skladenjski vid, v besedilu pa ne moremo mimo razmerja vid - čas - naklon. Uporabo glagolskega vida je torej treba obravnavati v okviru stavčne povedi, ker je tesno povezan s skladnjo in celotno govorno situacijo (M0NNESLAND 2006: 155-56).5
2 O obrazilu -irati
V sodobni slovenščini je obrazilo -irati že ustavljena in samostojna tvorbena prvina, brez posredništva nemškega -ieren,6 lep dokaz za to je npr. količinska nadvlada glagola kolapsirati nasproti nemškemu kolabirati (nem. kollabieren), oboje v pomenu 'doživeti kolaps'; podobno sistemsko osamosvojitev obrazila -irati pri telefonirati
2	Čistovidskih predponskih obrazil v slovenščini ni, čeprav se je tudi v slovenščini skušalo določiti potencialna čistovidska predponska obrazila (npr. RAMOVŠ 1952). Največkrat so bila navajana predpon-ska obrazila s prevladujočo fazno vrednostjo, npr. z-/s-, za-; tovrstne sestavljenke bi bile (tudi) kot vidski par za glagole na -irati s prevladujočo nedovršniško rabo še najbolj sprejemljive. V sodobni hrvaščini za besedotvorne zmožnosti vidske parnosti pri glagolih na -irati opozarjata leksikografinji L. Hudeček in M. Mihaljevič (2010).
3	Bistveno je opozorilo, da med glagolskimi predponskimi obrazili in glagolskimi priponami gre za pomemben razloček - ker je vloga predponskih obrazil vedno besedotvorna, pomeni, da je tudi tako izražana dovršnost vedno vezana samo na (glagolske) tvorjenke. Drugače je z glagolskimi priponami, ki so prav zaradi primarne vidske vloge razpoznavni morfem vsakega glagola; njihova besedotvorna vloga je drugotna, npr. skočiti: skakati ^ večkrat skočiti (VIDOVIČ MUHA 1993: 163).
F. Miklošič uvršča npr. tvorbo iterativa v t. i. osnovotvorje, kot del pregibne besede pred fleksijskim morfemom, A. Schellander (1984) pa umešča vrste glagolskih dejanj na raven besedne pomenskosti (o tem prim. tudi VIDOVIČ MUHA 1993: 162).
4	Izraz vidskost je tu uporabljen za vse lastnosti vida, ki so vezane na morfologijo, leksiko ali skladnjo.
5	Med merili za določanje vida je v slovenščini tudi t. i. splošni ali brezčasni sedanjik (1976 : 328): Na koncu dvoboja pa z njim prav kruto obračuna. - V teh sonetih z njim obračunava, Glasovi se delijo v dve skupini ipd., v hrvaščini pa prihodnjik (SILIC): Kad ga informiraš? - Kad ga budeš informirao?
6	Latinsko obrazilo -are/-ire je prek francoskega nedoločniškega obrazila -er/-ir prešlo v nemško nedo-ločniško obrazilo -ieren in iz tega v -irati (iz nem. -ier in domačega -a-ti); iz grščine prek francoskega -iser in potem še prek nemškega -isieren je nastala različica -izirati z vpono -iz- (SKOK 1954: 25; 1955/56: 37, 39).
dovoljuje različica telefonariti v pomenu 'večkrat, pogosto telefonirati'.7 Navadno so (še) ekspresivno zaznamovane izpeljave s skladenjskopodstavnimi doping, miting, mobing, šoping v dopingirati ^ delati (si) doping, mitingirati ^ imeti miting / biti na mitingu, mobingirati ^ delati mobing, šopimgirati ^ delati šoping ipd.
Sicer gre lahko tudi za samostojne tvorbe iz latinske podstave v katerem koli ne-romanskem jeziku - to so primeri t. i. »germanolatinizmov« tipa revidieren in potem slovensko revidirati (SKUBIC 1969/70: 50).
3 Glagolske izpeljanke na -irati
Pri glagolih na -irati in različicah na -iz-irati tvorbeno prevladujejo izpeljave, in sicer navadne izpeljave tipa ekraniz-ira-ti ^ dati/dajati na ekran, bistveno manj je izpredložnih izpeljav tipa v-program-ira-ti ^ dati v program, podobno vkodirati ipd.8
Pri izimenskih oz. izsamostalniških glagolskih izpeljankah na -irati je vidska raba zaradi postopkovno bolj prezentne tvorjenosti lažje in bolj nedvoumno določljiva oz. napovedljiva:
nedov.: aerizirati, asfaltirati, biljardirati, botanizirati, interesirati, jazzirati, jogirati, kajakirati, katalogizirati, kočirati, kolumnirati, logotipizirati, mafijizirati, ministrirati, moralizirati, muzicirati ^ iti se muziko, pilotirati, špijonirati; nasproti dov. in nedov.: adresirati, aromatizirati, atestirati, avtoportretirati, birmati, centrirati, datirati; nasproti dov.: amandmirati, aneksirati, nominirati, promovirati.
3.1 O vzporednosti izpeljav na -irati in -ovati se da govoriti le na sinhroni ravni in sicer pri izsamostalniških izpeljankah tipa administrirati/pilotirati, županovati/ kraljevati ipd.
Izbirno uporabo -irati ali izvorno domačega (praslovanskega) -ovati torej omogočajo zlasti glagoli oz. glagolske izpeljanke s skladenjskopodstavnim biti, ki označujejo poklicno delovanje ali obstajanje v nekem procesu/delovanju: kraljevati, dekanovati ^ biti kralj/dekan, administrirati, advokatirati, amaterizirati, šminkirati, pilotirati ^ biti za pilota (nasproti npr. akrobatiti), finiširati ^ biti v finišu, pikniki-rati ^ biti na pikniku, familizirati (se), getizirati (se), televizirati (se) ^ vključiti se v familijo/geto/televizijo ipd.
Poleg skupne besedotvorne vrednosti ima -ovati še dodano modifikacijsko obra-zilno vrednost 'ponavljalnosti, večkratnosti'; dvovidsko rabo obrazila -ovati pa imajo glagoli tipa darovati (nasproti: obdarovati), dedovati (nasproti: podedovati), imenovati (nasproti: poimenovati), kadrovati (prim.: kadrirati), škodovati (prim.: škoditi), točkovati, žrtvovati (več še v pogl. 4.2.1).
7	Besedotvorno ustalitev obrazila -irati v slovenščini tvorbno-pretvorbno potrjuje Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk A. Vidovič Muha (1988). Tudi že v srbohrvaščini in pa v današnji hrvaščini se potrjuje besedotvorna podomačitev oz. osamosvojitev in ustalitev obrazila -irati (JERNEJ 1959).
8	V okviru skladenjskega besedotvorja pri glagolskih izpeljankah A. Vidovič Muha (1985: 50) opozarja tudi na primere, ko pomen samostalnika omogoča natančnejšo oz. konkretnejšo pomensko določitev (jedrnega) glagola delati, npr. bakriti ^ prevleči, namazati z bakrom, fižolčkati ^ igrati se s fižolčki ipd.
3.1.1	Za rabo priponskega obrazila -irati ali -ovati glede na tujo ali domačo besedotvorno podstavo imamo za zgled optimalni sinonimni par funkcionirati : delovati. Načelno velja domače obrazilo na domačo podstavo in prevzeto obrazilo na prevzeto podstavo, vendar z osamosvojitvijo obrazila -irati (oz. z njegovo oddaljitvijo od tujega izvora) in z vključitvijo v slovenski jezikovni sistem se je izpeljevanje z -irati razširilo tudi na domače besedotvorne podstave. Na (vsaj sinhrono) domače besedotvorne podstave se -irati razvršča v primerih abecedirati, basirati, betonirati, gumirati, jodirati, lakirati, kanalizirati, kristalizirati (kristaliti), procesirati, slove-nizirati, tonirati, tuširati, urinirati, vatirati, žetinirati, želirati, živcirati; prihaja tudi do pomenskih razločkov tipa anglizirati 'uvajati angleško' nasproti angležiti 'uvajati angleščino', medtem ko npr. tuširati pomensko združuje 'delati s tušem' in 'prhati se'. Povsem že navadna je kombinacija prevzete besedotvorne podstave in domačega priponskega obrazila, npr. boardati/bordati, bodibildati, dilati, diskati, downloadati, guglati/googlati, hekati, ircati (danes že samo 'klepetati'), mejlati, mitingovati, pa-ničariti, piknikovati (poleg: piknikirati), politikovati (nasproti: politizirati), raftati, rapati/repati, rejvati, skejtati, surfati/srfati, svingati, trimati, zumati, žurati; po analogiji fenati, pipsati in podobnih se poleg tuširati pogovorno uporablja tudi tušati.
3.1.2	Možne dvojnice (enakopomenke in hkrati raznopisnice) so še: kadrovati/ka-drirati nove ljudi, favlirati/favlati igralca, kočirati/kočijažiti, optimizirati/optimirati, perfekcionizirati/perfekcionirati vlogo, slovenizirati/sloveniti pisavo/imena, športi-rati/športati, zumirati/zumati posnetek, žurirati/žurati ipd. odpirajo razmerja med domačimi in prevzetimi oz. internacionalnimi priponskimi obrazili.
4 Vidski nevtralizatorji?
Samonedovršnost ali prvotna nedovršnost glagolov na -irati je lahko neke vrste vidska nevtralizacija. Hkrati je nevtralizacija tudi dvovidskost - »dvovidski glagoli« je namreč samo slovnična oznaka, ki je z vidika skladenjskega vida oz. z vidika konkretnega skladenjskega pomena sicer nefunkcionalna oz. nenatančna, ker gre v bistvu bolj za možnost dvovidske rabe; glagoli so namreč glede na konkretno rabo vedno enovidski, načelno oz. z vidika potencialne rabe pa nekateri lahko nastopajo enkrat v vlogi nedovršnika in drugič kot dovršniki.
Izhodiščna teza je, da prav vsi glagoli imajo vid kot svojo inherentno lastnost, in sicer vsak glagolski pomen je ali nedovršni ali dovršni, brezvidskih glagolov ni.9 Izhajamo iz predpostavke, da so glagoli na -irati prvenstveno nedovršni. Načelno prednostni nedovršni pomen se prepozna tudi po tem, da veliko tovrstnih glagolov omogoča predponsko obrazilo, npr. sfabricirati, sfrizirati, prediskutirati, zabetoni-rati, preanalizirati, zbombardirati ipd. (KOROŠEC 1972: 205), in s tem najpogosteje uvaja ali spreminja tudi vrsto glagolskega dejanja ali t. i. aktionsart (imenovan tudi »notranji ustroj glagolskega dejanja«, prim. JAKOPIN, 1966), ki izpostavlja tudi le-ksemski in skladenjski vpliv, slednji pa poudarja zlasti t. i. časovni okvir oz. ustroj stavčne povedi.
9 O brezvidskih glagolih v primeru naklonskih glagolov govori F. Bezlaj (1948: 217).
4.1	Kot absolutno nedovršne ali samonedovršne lahko obravnavamo samo potencialne glagole z naklonskim skladenjskim pomenom, npr. morati, moči, utegniti, potem še službovati, delovati, pogojevati (nasproti dvovidsko rabljenim darovati, dedovati), v vlogi absolutne nedovršnosti sta tudi primitiva biti in imeti.10 Stalno ali absolutno dovršni pa so glagoli črhniti, deti, okrevati, planiti, šiniti ipd. (RAMOVŠ 1952: 126), ki s svojo (sinhrono) netvorjenostjo samo še potrjujejo tesno povezavo med vidskostjo in pomenom.11
Neznamovana je enovidska raba glagolov, kar se potrjuje zlasti pri glagolih tipa biti, brati, mazati, rezati, pisati, trgati ipd. Vendar kategorija vida v smislu dov/ nedov je dosledno slovnično speljana, čeprav je med vidskima pomenoma oz. med nedovršnikom in dovršnikom pomenski premik. Zato pa se glagoli lahko delijo glede na (splošno)pomensko zmožnost oz. nezmožnost predponskooobraziljenja v smislu ohranjanja linearnosti dejanja (»linearni dej«), npr. pomoči, oditi, zarjoveti, in na tiste z predponskoobrazilno nelinearnostjo dejanja (»nelinearni dej«),12 ko se netvor-jeno dejanje premakne že na drugo pomensko področje v smislu rezultativnosti, npr. pri glagolih tipa kuhati, pisati, delati, molčati. Tu moramo opozoriti tudi na eno-vidskost mnogih t. i. samonedovršnikov (imperfektiv tantum) tipa molčati, ležati, spati, ribariti, biti, rezati, žalostiti se ipd. To so glagoli, ki nimajo pomenskih teženj h kakršnim koli spremembam in posledično tudi ne izkazujejo teženj k oblikovanju glagolskih vidskih parov (ABH^OBa, 1976).
4.2	Naraščajoča dvovidska raba
Dvovidskost je samo slovnična opredelitev (tj. znotraj pomena meja med vidsko neomejenostjo in omejenostjo ni jasna in se zato nevtralizira), sicer se vsak glagol v konkretnem skladenjskem pomenu uporablja ali dovršno ali nedovršno. Tudi pri potencialni dvovidskosti je naravno, da pri konkretnem pomenu vedno prevlada ne-dovršnost ali dovršnost, in s tem se samo še potrjuje odločilnost leksemskega in skladenjskega vpliva na vidskost - v vsaki konkretni rabi potencialno dvovidskega glagola se vsakič kot ustreznejšo izbere samo dovršno ali samo nedovršno obliko, s čimer se nevtralizirano dvovidskost sproti konkretizira.
S potencialno dvovidskostjo se ne izraža samo slovnična/morfološka ekonomičnost jezika, ampak tudi višja stopnja splošnosti obravnave glagolskega dejanja.13
10	A. B. HcaneHKO, 1960a: 174—75 ima posebej omenjane samonedovršniške glagole (imperfectiva tantum) tipa neparnih imeti, biti.
11	Slovenska slovnica J. Toporišiča (2000: 348, 350) v zvezi z vidom in vidskostjo navaja tele primere: dvovidski, ne na -irati, so: rodim, ubogam, teknem, darujem, žrtvujem, hasnem, okrevam, telefoniram ipd.; nepredponskih dovršnih je malo: blagoslovim, dejem, dobim, javim, jenjam, končam, kupim, ležem, lotim se, neham, padem, pičim, plačam, posodim, ranim, rečem, rešim, sedem, sežem, skočim, snamem, spremim, srečam, stopim, storim, trčim, treščim, udarim, velim, vržem, vzamem, zmagam; samonedovršni glagoli (imperfektiva tantum): naklonski glagoli: morati, smeti, moči; glagoli stanja: sedeti, ležati, stati, imeti; glagoli enovitega dejanja: delati, iti, čakati, svetiti, ljubiti, plesti, gnati, brati; glagoli navade: hojevati, videvati se; samodovršni (perfektiva tantum) so trenutni glagoli, npr. jekniti, počiti, pokniti; posebni tip je zaslišati (nasproti zaslišati: zasliševati).
12	O tem med drugimi tudi A. V. Isačenko (1960b: 14).
13	Lahko se tudi sklepa, da so v obdobju širjenja dvovidskosti izhodiščno in osnovno glagolsko bazo v
Lahko potemtakem naraščajočo oz. sorazmerno pogosto dvovidskost povezujemo tudi s postopno manj osebnim ali posplošenim pristopom? - Lahko, če upoštevamo tezo, da glagolski vid lahko razumemo tudi kot tisti pomen glagola, ki izraža naše subjektivno razumevanje z glagolom povedanega dejanja ali stanja, tj. pomen, ki izraža, ali imamo v mislih dejanje (stanje) v njegovem poteku, nastopu ali dovrši-tvi (RAMOVŠ 1952: 124).
4.2.1 Domači priponi -a- in -ova- sta še dodatni dokaz, da na možno dvovidsko rabo vpliva oz. o njej odloča leksemski pomen konkretnega glagola, in zlasti zmožnost konkretnega glagola, da lahko izrazno združuje več vrst glagolskega dejanja.
Glagoli ne na -irati, še dodatno in z vidika slovenščine še bolj jasno potrjujejo, kako je prvotnost nedovršnosti ali dovršnosti odvisna od pomena (navedeni glagoli so glede na glagolske skladenjskopomenske skupine izbrani iz elektronske različice SSKJ z iskalnim pogojem *ati/iti, nedov in dov / dov in nedov (1329), dodana razlaga pa izraža prednostno vrsto vida).
Spodnji primeri potrjujejo, da je možna dvovidska raba vezana zlasti na glagole, ki izražajo procesualnost in hkrati lahko tudi rezultat procesualnosti, npr. birmati, kaznovati, križati, in na glagole, ki lahko združujejo enkratnost in večkratnost dejanja/dogajanja, npr. eksati, jurišati, maščevati ipd.; k vidski izbiri oz. razločevalnosti v konkretni povedi pa prispeva tudi raba določenega časa. Primerjalno z drugimi slovanskimi jeziki naj bi bil v slovenščini prednostni dovršni pomen (in pogostejši tudi pri enovidskih glagolih), vendar gradivo oz. razlage v SSKJ-ju tega eksplicitno ne potrjujejo:14
•	glagoli ravnanja/upravljanja: birmati (ga) 'podeliti birmo': Birmal ga je pomožni škof, darovati komu 'oddati dar': Daroval je za poplavljence, Darovala mu je svojo mladost, dedovati 'prevzeti od dedov': Dedoval je po stricu, eksati 'izpiti na eks': Rad eksa,filmati 'prenašati na film': Filmal je ves prizor, Roman so filmali in dramatizirali, grešiti 'kršiti zapovedi, pravila', križati 'pribijati na križ', nasledovati 'prevzemati po drugem', sidrati 'pritrjevati s sidrom', škoditi/škodovati 'povzročati škodo', teliti/teletiti 'roditi, povreči tele', tlakovati 'polagati tlak', točkovati 'izražati/ocenjevati s točkami', upoštevati 'vključevati v delo', ustrahovati 'spravljati v strah', žigosati 'opremljati z žigom', žrtvovati 'dajati/ponujati kot žrtev';
•	glagoli govorjenja/mišljenja: čestitati komu 'izraziti čast' komu: Čestital mu je za diplomo, Iskreno čestitam, glasovati 'izraziti svoj glas': Glasovali so proti predlogu - Glasuje proti predlogu, jamčiti 'obvezati se za' kaj, posvetovati se 'razpravljati o', praviti 'seznanjati', prerokovati 'vnaprej pripovedovati', zahtevati 'izražati odločno hotenje';
•	glagoli premikanja: iti 'premikati se, opraviti kako pot', jurišati 'iti/hoditi na juriš', prečkati 'iti/hoditi/voditi prek', romati 'iti k/h, hoditi po';
jezikih sestavljali enovidski glagoli (HHKy^ecKy 1984: 116, 118).
14 Pregled SSKJ-ja, gradiva za Slovar novejšega besedja in besedilnih korpusov: Korpus Nova beseda: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html. (Pregledano februarja 2011.) in Korpus slovenskega jezika Fida-PLUS: http://www.fidaplus.net. (Pregledano februarja 2011.); sicer pa je upoštevan del novejše leksike, ki je bil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU v Ljubljani) sistematično zbiran od leta 1990 naprej.
• glagoli stanja: dopasti se 'biti všeč, ugajati',prileči se 'povzročiti telesno in duševno ugodje', privoščiti 'občutiti zadovoljstvo', tekniti 'vzbujati komu ugodje', zaleči 'imeti dovolj dober, zaželen učinek' ipd.
Vse pregledano pa potrjuje tezo, da noben poskus generaliziranja slovanskega aspektnega sistema ni vzdržal kritike (BEZLAJ 1948: 201). Že dolgo je namreč znano, da so v slovanskih jezikih različne možnosti rabe glagolskih vidov, zato je treba raziskati obsežnost vpliva konkretnega glagolskega pomena, konkretnega konteksta in zunajjezikovnega vedenja na vidsko rabo (pobuda za to v DERGANC 2010a: 78, 79).
4.3 Različni primeri rabe vida
Vid se v povedi oz. besedilu stika s časom in naklonom, vrsta glagolskega dejanja pa povezuje vid s časovnimi okoliščinami kot so npr. dinamičnost, terminativnost, faznost, rezultativnost (H^onoBa 2007: 95).15
Ker obstaja tudi kategorija časa v povedi, pogosto prihaja do nesovpadanja časovnih oblik glagola z njihovimi vlogami v povedi. Vendar posredovanje t. i. »časovnega načrta« v povedi se vedno uresničuje z leksemi (noTaeHKO 1984: 45, 50), tj. splošno se potrjuje, da je raba odvisna od vidske zmožnosti pomenja vsakega glagola posebej.
Posplošene trditve (tudi) za slovenščino so, da je vidska raba zlasti dovršnika prosta, tj. se uporablja v vseh časovnih oblikah, da se v historičnem sedanjiku vidske razlike, tj. raba dovršnika in nedovršnika, iz preteklika ohranijo (DERGANC 2003) in da je skladenjskopomenska raba nedovršnika in dovršnika natančnejša v velel-niku, npr. spomni se, odpri oči: varuj se 'nadaljevanje dejanja' (RAMOVŠ 1952).16
V	večini besedil je najnavadnejše časovno zaporedje: sedanjik, preteklik, priho-dnjik, in sedanjik glede na prednostni položaj omogoča rabo tako nedovršnikov kot dovršnikov.17
V	spodnjem prikazu dovršne ali nedovršne rabe glagolov na -irati v slovenski skladnji je upoštevanih več dosedanjih razprav in ugotovitev (JAKOPIN 1966, KOROŠEC 1972, TOPORIŠIČ 2000, DERGANC 2010a,b), metodološko pa je upo-
15	noTaeHKO H. A. (1984) ločuje človeško usvojitev časovne zgradbe določene stvarnosti - tj. t. i. »gnozeološki aspekt« (43) in ubeseditev svojega videnja časovne zgradbe določene stvarnosti kot t. i. »komunikativni aspekt« (44); družbena oblika gibanja materije ima svoje prostorsko-časovne lastnosti, kar označuje kot »ontološki aspekt« (44).
16	V zvezi s široko uporabnostjo dovršnika je več koristnih potrditev, tu je ena izmed njih. Pričakovano je glede na vrsto tvorbe več tipov dovršnikov, eni tvorijo čistovidske pare, drugi ne, da se glede na različni tip dovršnosti eni lahko vključujejo samo v en čas, drugi dovršniki pa v več časov (ApKagteB 2008: 30, 31).
17	Sedanjiška raba glagolskih oblik je poudarjeno obravnavana v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 389-405): Prava sedanjost (čas govorjenja) in pravi sedanjik se navadno izraža z nedovršniki, z dovršniki pa samo pri glagolih rekanja, npr. obljubim, povabim ... ponujanje, npr. v obliki oglaševanja: kupim, prodam ... Brezčasni sedanjik se izraža z nedovršnikom. Pripovedni ali dramatični sedanjik prenese razmerje rabe nedov.-dov. iz preteklega časa. S sedanjikom izražamo prihodnost, kadar je iz sobesedila jasno, da ne gre za naklonskost, npr. Ko pride, mu vse povej, Kdo mi odpre vrata? Naklonska sedanjiška raba pa je v primerih Nekaj od tega ti dam, če vse drugo kupiš, Ti ne greš?, Da mi ne prideš v kratkem pred oči... Kateri v petih sekundah preteče ta krog? ... Nedovršni sedanjik izraža istodobnost, npr. Pravi, da poležava zaradi gripe, dovršni sedanjik pa zadobnost, npr. Pravi, da pride jutri ipd.
števana delitev po Bondarku in Bulaninu (1967: 51-76); tu je prikaz vidske rabe glagolov na -irati:
4.3.1 Dovršna raba
1.	Sedanjiška oblika glagola pri »fizičnem« pristopu (tj. bivanjsko-spoznavanj-ski vidik) ne izraža trajanja, ampak samo razmerje s trenutkom govorjenja, pri slovničnem pristopu pa sedanjiška oblika glagola izraža trajanje, na katerega se nanaša tudi trenutno govorjenje (noTaeHKO 1984: 45). Samo dovršniki rekanja izražajo dejanje sedanjosti v trenutku govorjenja (TOPORIŠIČ 2000: 348), npr. Sugeriram, da se umaknemo, Apeliram, da se to uredi (nasproti *Provociram, da se to uredi) ipd.; izjave s performativnim glagolom so pogosto ubesedene z dovršnim sedanjikom, npr. Blamiram se, ko to izrečem.
2.	Slovenska oblika dovršnih sedanjikov18 tipa Imenujem, Predlagam, Naslovim ima predvsem pomen abstraktne ali neaktualne sedanjosti in različne naklon-ske pomene, in le obrobno pomen prihodnosti (TOPORIŠIČ 2000: 390-94), npr. pomeni stavkov Koliko zaslužnih lahko nominiraš v enem letu?, Koliko pisem adresiraš v enem dnevu? so 'ponavadi imenuješ/nasloviš, lahko nasloviš, si sposoben nasloviti'
3.	Raba dovršnega sedanjika je lahko povezana tudi z neobstajanjem sekundarnega nedovršnika (DERGANC 2010a), in glagoli na -irati nimajo sekundarnega nedovršnika19:
Zjutraj stestiram svoje oči na drobnem tisku dnevnika, On se vselej stestira svoje oči na drobnem tisku dnevnika.
4.	Konkretno dejansko posamezno dejanje: Kaj bi vi raje optimizirali ali rese-tirali?
5.	Vzorčno ponavljalno dejanje: Vedno mu uspe resetirati in vse nanovo sfor-matirati.
6.	Potencialni pomen, ki se lahko uresniči v vsakem trenutku: Kaj vse ženska zaintrigira samo za to, da bi ziritirala svojo sovražnico!
7.	Vsota enkratnih konkretnih dejanj: Zadnje čase se je delovno /z/indviduliziral enostavno resetira, reciklira in nazadnje še samocenzurira ...
18	Po. F. Ramovšu (1952: 129) sedanji dovršnik izraža sedanjost (trenutni glagoli), praviloma prihodnost, kot historični sedanjik v pripovedovanju preteklost, brezčasnost v refleksijah in pregovorih.
19	Od domačih oz. neprevzetih glagolov so tovrstni še popiti, pojesti, najesti se ipd.
4.3.2 Nedovršna raba
1.	Pri posplošeno-dejanski rabi je navadnejša oz. nezaznamovana nedovršna raba (TOPORIŠIČ 2000: 350-51) v tem smislu, da jo v nekaterih primerih rabimo tudi namesto dovršne /.../ To osebo je anketiral naš novinar. - Mi je kdo telefoniral danes dopoldan? - Kdo je konzultiral tega strokovnjaka? v pomenih 'izpraševal/izprašal', 'klical/poklical', 'se posvetoval / vprašal za nasvet'.«.20
2.	Konkretni procesni pomen v nepretrganem trajanju: Tu je parlamentirala in meditirala.
3.	Vzorčno ponavljalno dejanje: Vsak večer raportira nadrejenemu.
4.	Kratko (kratnostno neomejeno) dejanje: Občasno je z medklici iritiral nasprotnika.
5.	Kratko (kratnostno omejeno) dejanje: Že dvakrat so ga suspendirali.
6.	Potencialni pomen, ki se lahko kadar koli uresniči: Uspešno je konkuriral z
večjimi firmami.
7.	Splošni dejanski pomen - opozori na sam obstoj dejanja: Svojčas so ga sponzorirali.
4.3.3 Tekmovalnost med dovršno in nedovršno rabo
1.	Konkretni ali splošni dejanski pomen: Enkrat telefoniral.
2.	Vzorčno ponavljalno (kratnostno neomejeno) dejanje: Znala je animirati mladino.
3.	Vzorčno ponavljalno dejanje:21 Tam skicirajo, pozirajo, malo tudi poetizirajo
4.	Potencialni pomen, ki se lahko kadar koli uresniči: Javnost je včasih celo dobro šokirati... 5) Vzorčno ponavljalno (kratnostno omejeno) dejanje: Med
nastopom je dvakrat je živčno argumentiral očitke.
20	O posplošeno-dejanski rabi nedovršnika navaja Slovenska slovnica naslednje: »Nedovršni glagoli so nasproti dovršnim nezaznamovani v tem smislu, da jih v nekaterih primerih rabimo namesto njih. /.../ Ta sod je delal res dober sodar. - Me je kdo klical danes dopoldan? - Kdo je vabil tega človeka na svobodo? - Si ti to res pisal? Mišljeno: 'napravil', 'poklical', 'povabil', 'napisal'.« (TOPORIŠIČ 2000: 350-51).Vendar ob opazovanju ruskih zgledov splošno-dejanskega nedovršnika hitro ugotovimo, da bi v mnogih zgledih v slovenščini sicer res uporabili nedovršnik, v nekaterih oba vida, v nekaterih pa je raba nedovršnika za izražanje celostnega dejanja vprašljiva ali nemogoča (prim. DERGANC 2003): Ste brali (ND) Vojno in mir?, Včeraj so po radiu poročali, da bo danes deževalo, Ste danes že kosili?, Kdo je zidal Zimski dvorec?, Kdaj boš večerjal?, nasproti Moj stric se je *vzpenjal na Everest, Si kdaj *razbijal dragoceno vazo?, Si kdaj *zgubljal dežnik? V gornjih stavkih ni mogoče trditi, da ima nedovršnik nevtralen pomen in samo poimenuje dejanje, zdi se, da ohranja pomen procesnosti ali ponavljanja, kar onemogoča razumevanje teh stavkov kot opisov enkratnega celostnega dejanja.
21	Kontrastivno na rabo opozarja Derganc (2010a): V slovenščini se ponavljajoče oz večkratno dejanje izraža z dovršnikom ali nedovršnikom: To se pogosto zgodi /dogaja (dov./nedov.). Ta vlak pride/prihaja ponavadi z zamudo (dov./nedov.).
Pač pa je v naslednjih stavkih poleg verjetno pogostejšega dovršnika mogoč tudi nedovršnik, morda zato, ker kontekst prispeva k razumevanju, da gre za enkratno celostno dejanje: Koliko stane ta knjiga? Ne vem, kupil/ kupoval jo je brat. Kdo je danes kupil/kupoval kruh?
4.3.3.1 Opozorila na pomenske razločke pri možni nedovršni ali dovršni rabi:
1.	Če je pri vzporednih stavkih z dovršnikom in nedovršnikom mogoče opaziti učinek 'pričakovanosti' pri rabi dovršnika (DERGANC 2010a), npr. Si bral ta članek? nasproti Si prebral ta članek?, v primeru Si akceptiral ta članek? pomenski razloček ni ubeseden, lahko je samo situacijski oz. kontekstualni.
2.	Izjave s performativnim glagolom so pogosto ubesedene z dovršnim sedanji-kom, npr. Apeliram (dov./nedov.) na vas, da to čimprej uredite. Vendar hkrati vas agitiram za daljše strokovno sodelovanje (nedov.) nedovršniška raba performativa izraža aktualno sedanjost, dovršniška raba pa ima tudi modalno prvino in zato izraža neaktualno sedanjost (BONDARKO 1967).
5 Obsežnost glagolskih tvorjenk na -irati
Pri glagolih oz. glagolskih tvorjenkah na -irati, ki so nagnjeni k vidski nevtrali-zaciji, pa se pri konkretnem glagolskem pomenu jasneje kot sicer izrazi leksikalni in skladenjski vpliv na določitev vida. Pretežno so to novotvorjeni glagoli v slovenščini s prevzetimi samostalniki v besedotvorni podstavi, prevzeti samostalniki pa si po-glagolitvijo pridobijo večje skladenjske in besedilne zmožnosti.
Dvovidskost pri glagolih dopušča določeni leksemski pomen, ki lahko izraža pro-cesualnost, glede na skladenjski pomen pa tudi rezultativnost procesualnosti.
5.1 Pri zbrani novejši leksiki, ki še ni mogla biti upoštevana v SSKJ, ni naključje, da prevladujejo glagoli na -irati kot izsamostalniške izpeljanke (z navadno prevzetimi samostalniki v skladenjski podstavi); in obrazilo -irati glede na široko distribucijo in na širše vidske zmožnosti daje kar najoptimalnejše možnosti poglagoljevanja. Homonimno rabo pa razbija razločevalna raba npr. kadrirati film nasproti kadrovati (redkeje: kadrirati) nove ljudi ipd.
Spodnji zgledi novejše rabe odkrivajo tudi skladenjske lastnosti, ki gredo v smeri oženja in poenostavljanja vezljivostnih zmožnosti. Zaradi zadostne koncentracije raztopljenega kisika, vode ni potrebno aerirati 'ozračiti', Akcentirali so glavne ugotovitve, Vdrli so v Evropo in akulturirali dotedanje prebivalce, Spoznati moramo preprost proces, ki alkalizira 'razkisli' naše telo, Zagotovljeno mora biti, da procesi morajo zahtevati in alocirati vse vire, Na lokalni ravni so oblikovali amandmaje k besedilu, tako da bodo praktično spoznali, kako amandmirati predloge in jih obrazložiti, Pri večjem klubu pa bi se moral najprej ambientirati in si izboriti mesto v prvi postavi, Nobena krema ne odpravlja ničesar - le vlažijo, hranijo, antioksidirajo, Ustavno sodišče je moralo arbitrirati, ali bodo v konkretnem primeru nastale protiustavne posledice, Bila je sposobna artikulirati univerzalni interes mlade generacije, Z različnimi načrtnimi postopki družbene prevzgoje nameravajo ateizirati ves narod in vso družbo, Želite balirati komunalne odpadke in ovijati bale v folijo?, Redno je bildal telo, Politično temo so bulvalizirali, Državno upravo so centralizirali, V torek pozno popoldne je Dars začel cestniniti tovorna vozila na pomurskem avtocestnem kraku, Če bi res rad pregledal vse v nulo, bi moral vse razdirati in čekirati, Starega psa so čipirali zastonj, Umivati in deodorirati se je seveda trebal, Dolga leta je de-
sničaril v slovenskem prostoru, Digitaliziral je in še digitalizira vse, kar je uporabno na daljši rok, Veliko filmov so tudi ekranizirali, Strokovne teme tudi esejizirajo, Okoljska vprašanja ni potrebno še dodatno etnizirati, Evangelizirajo okolje, Drugega je treba familiarizirati, ga dobesedno vpotegniti v družino, mu dati hčer, Vse okoli sebe fintira in fintiral je tudi leta prej, Skušajo getizirati slovenščino, Začnite od najdaljše injekcije injektirati pripravek vse dokler material ne pride do ciljne snovi, Načrtujemo, da bomo v naslednjem letu uspeli inkubirati do pet podjetij, Najbolj sem ponosen da imamo ekipo, ki zna inovirati na vseh področjih, Ceneje bo ujeti ptico in potem fotko primerno kadrirati nasproti Ne bo mogel več kadrirati/kadrovati svojih ljudi v gospodarstvo, Država ni smela na nacionalni osnovi kantonizirati in deliti, Človeštvo se je začelo kibernetizirati in se je virtualiziralo v docela predruga-čenih razmerah skupnosti, Ponudnik mora biti sposoben tiskovino natisniti oziroma izpisati, konfekcionirati in oddati v distribucijo, Sodobna družba res želi vse medi-kalizirati - osebnost, ljubezensko življenje, Oscenaril, posnel, zmontiral, ozvočil in produkcijsko zapakiral je film in ga pogosto sam tudi projiciral, Podtalnica najprej ozonira v bazenih za ozonizacijo, nakar teče prek peščenih filtrov in prek filtrov z aktivnim ogljem, Blago je potrebno paletizirati, Intenzivno je terapirala in tudi ogromen napredek naredila, Mesto so plinificirali in toplificirali.
Izpeljanke na -irati se vedno pogosteje tudi predponskoobrazilijo. Prevzeto predponsko obrazilo de- je v pomenu 'ukinjanja' v S tem korakom se da vaš Fa-cebook račun deaktivirati, Mislim, da našega zgodovinopisja ni potrebno debal-kanizirati, ker mislim, da ni niti šovinistično, niti nacionalistično, podobno še: defeminizirati, deinstitucionalizirati, dekofeinizirati, dekomprimirati, dekontami-nirati, dekriminalizirati, demotivirati, denominirati; s pomenom 'ukinjanja' tudi obrazilo raz-: razminirati; predponsko obrazilo do- 'doseganje določene meje': dokapitalizirati, doštudirati; predpona v- kot del izpredložne izpeljave v glagolih tipa vprogramirati; predponski obrazili za- in z-/s- s faznim pomenom 'začetnosti ali končnosti': zanimirati, zablefirati, zadebatirati se, zaintrigirati, sformatirati, zlobirati, zrelaksirati.
5.2	Nenovi glagolski leksemi na -irati (npr. v SSKJ), izbrani glede na pomenske (vezljivostne) skupine, so lahko drugotne (vzporedne) glagolske tvorjenke ali pa enobesedne različice rabljenim opisnim zvezam, npr. abonirati/naročiti se v gledališču, adresirati/nasloviti pismo, aklimatizirati/prilagoditi sobne rastline, alarmirati/ obvestiti gasilce, bandažirati/obvezati roko, bazirati/temeljiti na delu, biljardirati in kvartati 'igrati biljard in karte' v kavarni, delegirati/določiti za delegata, downloa-dati/prenašati datoteko, evakuirati/umakniti ranjence, parfumirati/odišaviti obleko/ obleke, vitaminizirati 'dodajati vitamine v' hrano ipd.
5.3	Poudarjena sestavina glagolskih novotvorjenk na -irati je pogosto tudi 'eks-presivnost': emtivizirati, naspidirati (sleng), piknikirati, samoorganizirati, skulirati (se) (sleng), slalomirati, televizirati se, zašminkirati (sleng), zrelaksirati, žurirati ipd.
6	Prevladujoča težnja v tožilniško vezavo
Pri glagolih oz. glagolskih izpeljankah na -irati, ki zaradi pogoste izsamostalni-ške izpeljave navadno že vključujejo sredstvo ali vsebino, je opazna težnja k neza-znamovani tožilniški vezavi (z udeležensko vlogo prizadeto ali cilj dejanja) - tako z vidika splošne kot terminološke rabe lahko govorimo o tipični (terminološki) tožilniški vezavi, npr. pri balirati železne odpadke/hmelj/krmo/seno, diplomirati/magistri-rati/doktorirati zgodovino (še vedno pogostejša uporaba diplomirati iz zgodovine/ na zgodovini), dopingirati športnika, džezirati na trobento, ekranizirati gledališče, fikcionalizirati pot, foulirati nasprotnika filetirati sardele, kanonizirati Cankarja, klimatizirati prostor, misijonariti vero in vrednote, pamfletirati dogodke, parcelirati zemljišče, pilotirati motornega zmaja, preblefirati nastop, raketirati mesto, robotizi-rati celico za varjenje, sponzorirati dejavnost, žirirati prispevke; tudi izpeljanke iz predložne zveze tipa vprogramirati v rom ipd.
Glagoli tipa solidarizirati se, npr. solidarizirati se z bojem koroških Slovencev, se vedno pogosteje uporabljajo s tožilniško vezavo, npr. solidarizirati boj koroških Slovencev v pomenih 'podpreti, odobriti boj ...', podobno še specializirati se v jezikoslovju in specializirati jezikoslovje.22 To velja tudi za glagole brez prostega morfema se, npr. poleg špijonirati za kom tudi špijonirati koga.
Tudi t. i. široka terminologizacija omogoča (ponovno) prehajanje določenega glagola tudi v smer determinologizacije, ki glagolu s širjenjem pomenja daje vezljivostne zmožnosti, najprej in prednostno v smer najbolj navadne tožilniške vezave: akcentui-rati besede (jezikosl.) > Vulgarnost v svojem delu premočno akcentuirajo ; alimentira-ti otroke (pravn.) > alimentirati investicijske sklade iz amortizacije, kanalizirati reko (teh.) > kanalizirati družbene interese (publ.), kapitalizirati obresti (fin.) > kapitalizira-ti prihranke (ekon.) > kapitalizirati obrt, profilirati brus (teh.) > profilirati raziskovalne ustanove ipd. Pogosta zaktualizirana raba sčasoma lahko zabriše smer /de/terminolo-gizacije, npr. normirati cene/stroške/volitve - normirati knjižni jezik (jezikosl.), normirati izdelek (teh.). kanalizirati (kanalizirati vodo/rečni tok (teh.) : kanalizirati manko ideološke identitete v delo, kanalizirati dobičke v nogavice ipd.
7	Za sklep
Pri glagolih na -irati se samo še dodatno potrjuje, kako je vid odvisen od morfoloških, leksikalnih in skladenjskih lastnosti in specifičnosti posameznega jezika; smer vidskosti pa gre od pomena proti morfemskosti. V novejši leksiki prevladujejo izsamostalniške glagolske izpeljanke na -irati in so najvitalnejša besedotvorna vrsta tudi za vse nadaljnje poglagoljevanje sproti prevzemanih samostalnikov. Zaradi izsa-mostalniške motivacije glagolskih izpeljank na -irati se zlasti strukturnoskladenjsko
22 V teh primerih ne gre za prostorsko-časovno prehajanje dejanja na drugega udeleženca, ker ta drugi udeleženec z udeležensko vlogo vsebine dejanja (Vsd) samo natančneje določa vsebino dejanja v povedju. Dejanje torej ostaja samo v okviru osebkovega delovanja in zato je prostomorfemski se s 'povratnostjo' kot pomenskosestavinsko stalnico lahko opuščen. Vendar o možnosti tožilniške vezave lahko govorimo samo v primerih vsebinskega udeleženca, medtem ko se živi delujoči udeleženec izraža z orodniško vezavo, npr. solidarizirati z junakom ipd.
poenostavlja tudi ta del glagolske vezljivosti, tj. občutno se povečuje pogostnost sa-motožilniške (nepredložne in predložne) vezave.
Viri in literatura
HaTanta CEPrEEBHA ABH.OBA, 1976: Eud ^na^ona u ceMaHmuKa ^na^onbHo^o cnoBa.
MocKBa: H3ygaTentcTBo HayKa. npeMticn A^AME^ 1978: 06pa3oBaHue npegno:®eHuH u3 ^po^o3u^uH (B coBpeMeHHOM
pyccKOM «3HKe. Praha: Univerzita Karlova. n. M. APKA^LEB, 2008: ypoKu nuToBCKoro a3HKa gna cnaBaHCKon acneKTonoruu. CnaBmcKoe H3UK03HaHue. XIV MexgyHapogHLm cte3g cnaBucToB, Oxpug. MocKBa: HH^PHK. 28-43.
France BEZLAJ, 1948: Doneski k poznavanju glagolskega aspekta, Slavistična revija 1. 199220.
AneKcaHgp B. BOH^APKO, .eB .Hlbobuh By.AHHH, 1967: PyccKuu ^na^on (noco6ue gna cTygeHTOB u yHHTeneft). Peg. ID. C. MacnoBa. .eHuHrpag: H3garentcTBo npocBe^eHue. AneKcaHgp B. BOH^APKO, 1971: rpaMMaTunecKaa KaTeropua u KOHTeKCT. .eHuHrpag:
H3gaTentcTBo »HayKa«. Aleksandra DERGANC, 2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/ posebna št. 67-79. --, 2010a: Še nekatere razlike v rabi glagolskih vidov v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 58/1. 73-80.
--, 2010b: Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega vida v slovanskih jezikih. Izzivi sodobnega jezikoslovja. Ur. Vojko Gorjanc in Andreja Žele. Ljubljana: Založba FF. 185-191.
BuKTop C. XPAKOBCKHH, 2007: rpaMMaTunecKuft ^0TeH^uan rnarontHoft neKceMti.
36opHUK Mara^ cpncKe 3a cnaBucTUKy 71-72. Hobu Cag. 76-91. Lana HUDEČEK, Milica MIHALJEVlC, 2010: Glagoli na -irati kao morfološki i leksiko-grafski problem: Zbornik radova s Medunarodnega znanstvenog skupa Riječki filološki dani. Reka: Filozofski fakultet. 503-517. AneKcaHgp B. HCA^EHKO, 1960a: rpaMMammecKuu cmpou pyccKo^o H3UKa b conocmaBneHuu c cnoBaqKUM. Mop^onorua. ^acTt BTopaa. BpaTucnaBa: H3garentcTBo cnoBa^oft aKageMuu HayK. Aleksander V. ISAČENKO, 1960b: Slovesny vid, slovesna akce a obecny charakter slovesne-
ho deje. Slovo a slovesnost 21/1. 9-16. Franc JAKOPIN, 1966: K tipologiji slovenskega in ruskega jezika. Jezik in slovstvo 11/6. 176-182.
Josip JERNEJ, 1959: Glagoli na -irati u XVII. i XVIII. stolecu. Filologija 2. Zagreb: JAZU. 31-40.
Tomo KOROŠEC, 1972: Nekateri slovenski nedovršni glagoli v dovršni funkciji. VIII. Seminar SSJLK. 202-215.
Korpus Nova beseda: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html. (Pregledano februarja 2011.) Korpus slovenskega jezika FidaPLUS: http://www.fidaplus.net. (Pregledano februarja 2011.) Majda MERŠE, 2006: Glagolski vid v povezavi z drugimi glagolskimi kategorijami v knji-
žnem jeziku 16. stoletja. Slavistična revija - Slovensko jezikoslovje danes 54/posebna št. 159-173.
Tjaša MIKLIČ, 2007: Metafore o načinih gledanja na zunajjezikovna dejanja v obravnavanju
glagolskega vida. Slavistična revija 55/1-2. 85-103. Svein M0NNESLAND, 2006: Je li glagolski vid sintaktička kategorija. Sintaktičke kategorije. Ur. Branko Kuna. Osijek: Filozofski fakultet, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovje. 145-157.
Pycenurn HHUPHOBA, 2007: TeMnopamrna c^e^u$uKa uMnep^eKTUBHtix maronoB c „nycTHMu" npucTaBKaMu B 6onrapcKOM «3HKe. 36opHUK Mara^ cpncKe 3a cnaBucTUKy 71-72. Hobu Cag. 92-102. P. H. HHKy^ECKy, 1984: Ot 6e3BugoBoro «3HKa k BugoBOMy. Eonpocu H3UK03HaHUH 2. 115-121.
Enem B. nagyneBa, 2007: 3epKamHaa cuMMeTpua npomegmero u 6ygy^ero. 36opHUK
MaT^e cpncKe 3a raabuctuky 71-72. Hobu Cag. 63-71. H. A. nOTAEHKO, 1984: K «3HKOBOMy ocBoeHuro BpeMeHHOH cTpyKTypti geftcTBUTemHOcTu.
Eonpocu M3biK03HaHun 6. 43-53. Fran RAMOVŠ, 1952: Morfologija slovenskega jezika. Skripta, prirejena po predavanjih prof.
dr. Frana Ramovša v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana: DZS. Anton SCHELLANDER, 1984: Glagolski vid v luči sodobnih teoretskih razmišljanj in kali
njegovega zapažnja v Bohoričevi slovnici. Slavistična revija 32/3. 223-30: Petar SKOK, 1954: Sufiks -irati u službenom govoru. Jezik 1. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. 25.
--, 1955/56: O sufiksima -isati, -irati i -ovati. Jezik2. Zagreb: Hrvatsko filološko društvo. 36-43. Mitja SKUBIC, 1969/70: Besedni romanizmi v slovenskem časopisnem jeziku. Jezik in slovstvo 15/2. 45-54.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) I-V, 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana: DZS. Jože TOPORIŠIČ, 1976, 2000: Slovenska slovnica. Prva in četrta prenovljena in razširjena
izdaja. Maribor: Obzorja. --, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1985: Primeri tvorbenih vzorcev glagola. XXI. seminar slovenskega
jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 47-61. --, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga. --, 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska postava in vezljivostne lastnosti (Z normativno slovensko-nemškim vidikom). Slavistična revija 41/1. 161-192.
Summary
In contemporary Slovene the formant -irati is an established or independent word-forma-tional element, no longer connected to German -ieren. Verbs in -irati give additional confirmation about how aspect is dependent on the morphological, lexical, and syntactic properties and peculiarities of a particular language; the direction of aspectuality goes from meaning to morphemicity. The imperfectivity or perfectivity of a verbal action is thus determined by the verbal meaning used, e.g., imperfectivity of action is expressed in asfaltirati 'to lay asphalt'
in contrast to the perfectivity of action inpromovirati 'to ceremonially bestow the title of doctor'. In verbs built with -irati—because of their primary imperfectivity or aspectual neutrality and because of the impossibility of secondary imperfectivity—the semantic and morphosyn-tactic role of the prefixal formant becomes even clearer than is usual. In newer lexical items post-nominal verbal derivatives in -irati prevail and are the most dynamic word-formational type for productive formation of verbs from borrowed nouns. Because of the post-nominal motivation of the verbal derivatives in -irati especially this part of the structural syntactic properties of the verbal valence are simplified, i.e., the frequency of accusative only (with and without a preposition) government is considerably increased.