272. številka Ljubljana, v ponedeljek 27. novembra 1899. XXXII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12 Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravništvo pa s Kongresnega trga 5t. 12 Teletom št. 34. Pogajanja. Že prvi obstrukcijski korak čeških poslancev, prvi žvenket orožja je poparil vlado in nemško levico, kakor tudi „zvestett zaveznike češkega naroda na desnici. Čehi z obstrukcijo niti prav začeli niso in že je potihnilo posmehovanje vladnih in levičarskih listov. Ti listi so prej na dolgo in na široko popisovali, da je češka obstrukcija v dunajskem parlamentu nemogoča, da je Čehi niti prav začeti ne morejo, ker ne najdejo resonance na Dunaju, a če jo začno, da jej bo kmalu konec. Zdaj uvidevajo vlada, levičarji in „zvesti" desničarji, da temu venderle ni tako. kakor so mislili, da je ključ do parlamentarne situvacije v rokah češkega kluba, in da parlament proti njihovi volji ničesar ne more storiti. Vlada, levičarji in desničarji spoznavajo danes, da tistih predlog, ki so se krstile za „državne potrebe", parlament do novega leta ne reši, če hočejo to Čehi preprečiti. Čehi imajo to moč in je usoda teh predlog odvisna jedino le od tega, če imajo voljo, njih rešitev pripustiti ali onemogočiti. Ves politični svet ve, da za mesec december določeni program delovanju poslanske zbornice splava po vodi, kakor hitro začno Čehi obstrukcijo in ta politični svet ve tudi, da so Čehi odločeni, nastopiti pot obstrukcije in voditi najskrajnejši boj, če ne dobe zadovoljive satisfakcije. Iz tega spoznanja sta nastali dve paralelni akciji, ki merita na to, pridobiti Čehe, da bi opustili obstrukcijo in se ome jili zgolj na opozicijo, ki nikomur na svetu nič ne škoduje. Žvenket obstrukcijskega orožja je potihnil, in do besede so prišli zopet diplomatje. Rečeni akciji vodita na jedni strani minister Korber, na drugi strani pa parlamentarna komisija desnice, ki je mislila, da se bodo Čehi z resignaciio udali, če jih njihovi „zavezniki" na cedilu puste. Tako Korber kakor parlamentarna komisija desnice sta vprašala voditelje češkega kluba, pod katerimi pogoji bi češki poslanci opustili obstrukcijo in se zadovoljili z golim oponiranjem. V kolikor se ve, doslej Čehi še niso formulirali svojih zahtev konkretno, nego le v obče zahtevali osebnih in stvarnih koncesij. Čehi stoje na stališču, da njim ni treba določevati svojih zahtev, nego da je dolžnost vlade, nazna niti jim svoje ponudbe. Čehi pa bodo potem odločili, so li te ponudbe zadostne in zadovoljive ali ne. Izid teh pogajanj je pač v prvi vrsti odvisen od desnice, in zato so prav zanjo ta pogajanja največjega pomena. Ako bo desnica solidarno in odločno podpirala češke poslance, potem bodo češke zahteve tudi zmagale. A tudi če se zgodi, kar je prav lahko mogoče, da pusti desnica Čehe na cedilu, s tem vladi in desnici ne bo dosti pomagano. Čehi lahko še nekaj časa počakajo, vlada pa ne more čakati. Ako se vlada ne uda in odpade desnica od Čehov, bo s tem doseženo, da začno Čehi brezobzirno obstrukcijo, in da razpade tista malo naravna zveza, ki se imenuje desnica. Čehi računajo tudi s to okolnostjo, a ne da bi jih vznemirjala, ker se zavedajo svoje moči, in ker imajo na svoji strani češki narod. Vsekako pa je izid vršečih se pogajanj velike važnosti za bližnjo prihodnost. Odločitev se ne da dolgo zavleči; izreči se mora še ta teden, o katerem je odličen politik rekel, da utegne postati ne samo politično, nego za vso državo zgodovinsko važen. _ Izvor razmer v Južni Afriki. (Spisal ces. svetnik Ivan Franke.) Kako sta Salisburv in Chamberlain igrala svojo ulogo dilatorične politike nasproti Transvaalu in Oranje, kako sta stavila predloge, in na odgovor iz Pretorije zopet predloge in nove zahteve, to bo še vsem v dobrem spominu Zakaj je Foreign Office skušal odločitev, za vojno zavleči še nadalje, je tudi znano; Angleška je bila slabo pripravljena za vojno. Buri so razumeli položaj, t. j. vedeli so, da bo vojna prej ali slej neizogibna. Za dejstvo, da je bil o tem prepričan tudi angleški kabinet, spomniti se je treba le bojevitih govorov mero-dajnih angleških državnikov, kakor je Chamberlain, Fesher (lord državnih financ), Wyndham (v vojnem ministrstvu) in dr., dalje jasnih izpovedanj časnikarstva, inspi-riranega od vlade. Govorilo in razpravljalo se je toliko in takim načinom o transvaal-ski krizi na Angleškem, da se je razvil v narodu širok tok za vojno v Južni Afriki, celo nekaj delavstva je simpatizovalo za to vojno. Pri ocenitvi položaja je treba uvaže-vati mržnjo, antipatijo proti Angleški ne le v republikah južno in severno reke Vaala, ampak tudi staronaseljenih Burov v Na-talu, kateri bi se radi otresli angleškega vladanja; in tudi holandski element v Kap-landu — takozvani Afrikanderji — kazal je odkrito simpatije za Bure — kapski parla ment se je bil proglasil permanentnim, da nadzoruje postopanje angleškega guvernerja Milnerja. V očigled na slabo gospodarstvo britiške južno-afriške kompanije v Rhode-ziji, proti kateri postopa angleški kolonialni urad v Londonu čudovito prizanesljivo, so neangleški „Uitlanders", tujezemci, — posebno obilo jih je iz Nemčije, Holandije in Belgije, — odločno se izjavili za Bure, četudi teh kmetska ošabnost ne more vzbujati navdušenja za njihovo vladanje. Vpo-števati je bilo slednjič tudi domorodno afri-čansko, to je črno prebivalstvo, ker v slučaju, ko bi bili početkom vojne Angleži pobiti, bi moglo delati to črno prebivalstvo neprilike in težave v težnji, osvoboditi se angleškega jarma. Tak je bil položaj ob Kriigerjevem ultimatumu. Ta položaj so znali Buri temeljito oceniti: Buri so bili tudi dobro, jako dobro pripravljeni za vojno; niti vojaški zvedenci velesil, n. pr. nemški, niso pričakovali od Burov tako mogočnega oboroženja, zlasti z artilerijo, kakor se je zdaj izkazalo. Angleži in njihov „Foreign Office" gotovo niso bili o vsem temeljito poučeni, sicer bi bili gotovo še čakali s svojimi „predlogi" do Burov, do tedaj, ko bi bila akcija bolje upeljana. Da so Buri, katerih bojno moštvo se ceni največ na 80.000 mož, strmoglavili Angleško velesilo, posestnico blizu polovice sveta, (Anglija šteje 40 milj. vsa angleška posestva 347 milj. prebivalcev), ki gospoduje na morjih takorekoč brez tekmeca, to smelost Burov razumeti je le po oceni navedenega položaja. Da se razume ta v Južni Afriki nastali boj med potomci prejšnjih holandskih naseljencev in med poslej došlim angleškim življem, je treba poseči na razvoj nasprot-stev obedveh prebivalstev. Posebno v tem konfliktu bi bilo napačno soditi po motivib, ki so se nazadnje pojavili in po njih pravni utemeljitvi, ker se zahteve obeh strank naslanjajo na prejšnje dogodke in pogodbe, in ker so plemenska nasprotstva spojena tudi z gospodarskimi nasprotstvi, utemeljenimi v zgodovinskem razvitku. Ko je v miru 1. 1815. Angleška dobila Kaplandijo, vzeto Holandiji 1. 1806., je britanska vlada takoj vpeljala različne pre-membe in vsakovrstne novotarije. Razširila je v angleških kolonijah veljavno zemljiško pravo tudi na kapsko kolonijo, prikratila je holandskim „Barom" ovčarjem, ki so prej na nezasedenem državnem zemljišču smeli pasti neomejeno, pravice do paše in ob jednem na zahtevanje angleških misio-nov prepovedala, domorodce imeti sužnjim in jih s silo tirati k delu. S humanitarnega stališča je bila slednja vredba brez-dvomno dobrega smisla, holandskim Barom pa, ki za svoja obširna gospodarstva niso imeli drugih delavskih močij ko Hotentote, je v mnogih slučajih skratila ali udušila gospodarski obstanek. Sledili so vedni prepiri z angleško upravo, in ko je ta 1. 1837. sklenila, izvršiti emancipacijo Hotentotov, LISTEK. Na smrt obsojen. (Spisal I. H. Rosny.) Še nikdar ni srečal preiskovalni sodnik na poti svojega dolgega, doživljajev polnega življenja človeka, ki bi bil izgledal tako mrtvaški, v katerega očeh bi bila tako razločno izražena popolno uniče-nost, kakor sedaj. Stražnik, kateri ga je vodil, ga je moral podpirati, kajti jetnik se ni mogel sam premikati, niti najmanj upirati. Onemogel se je zgrudil na stol ter zrl srepo pred se. Začetkoma se ni brigal za vprašanja sodnika. Pozneje je pogledal kakor v sanjah uradnika ter mrmral brezglasno : „Umiriti se moram . . . Dajte mi dve minuti časa . . . vse hočem povedati . . . vse !" Naslonil je čelo na svoje prozorne roke. — Molče, težko čakaje je sedel uradnik pred njim. — Za nekaj minut sta za-tožencu roki omahnili, in njegov obraz je bil miren, jasen, kakor obličje nekaterih umirajočih, neposredno predno ugasnejo. BGospod sodnik" je dejal, »to veste, da sem iz lastnega nagiba priznal svoj zločin. Treba mi je le še popisati posameznosti dogodka, ki je prav za prav čin pravice. Ne maram se bolj zagovarjati kot tožiti, sojen hočem biti le po resnici, samo po resnici. Daj nebo, da mi {prisodijo sodniki, da to, kar sem storil, ni navaden zločin ter mi pri poznajo olajševalne okolnosti. Toda od-stranjam se od stvari. Ne gre se za to, kaj mislim jaz o svojem činu, temveč zakaj in v kakih okolščinah sem ga izveL" Po malem premoru je nadaljeval: „Že pred leti sem vedel, da je bolezen, katera se me je lotila, resna. Ko me je dolgo časa skrbno, toda brezuspešno zdravil moj hišni zdravnik, sem sklenil približno pred šestimi meseci, da se posvetujem s kraljem znanosti, z jednim onih slavnih izvoljencev, katere je videti le pri posteljah bolnikov iz najboljših krogov. Takrat me je navdajala radovednost, katera je postala moja fiksna ideja: hotel sem izpoznati naravo svoje bolezni, hotel sem na vsak način videti, jeli postanem njena žrtev, ali je morda mogoča vendar še kaka rešitev. Odločil sem se, da zahtevam prav gotovo jasen odgovor, definitiven „da" ali Mne", kajti zdelo se mi je, da je vse lažje prenašati, nego to strašno negotovost, katera me je uničevala. Da bi zanesljivo izvedel resnico, sem sklenil iti v jedno naših velikih bolniščnic k ordinaciji profesorja Hallerja. Nisem se brez vzroka odločil ravno za profesorja Hallerja, kajti znano je bilo, da je odkritosrčen, da, skoraj brezobziren zdravnik; tem večjega pomena je bila njegova odkritosrčnost, ker jo je spremljala vselej prava diagnoza. Nekega jutra v novembra sem torej šel h konzul- taciji. Po dolgem čakanju sem prišel na vrsto. Vse življenje mi bo ostal v spominu ta osodepolni trenotek; vedno mi bode pred očmi velika dvorana, skupine učencev, čokata postava Hallerja s črnimi, prodira-jočimi očmi, katere so vprašujoče zrle name. Srce mi je v strahu drhtelo. Urno kakor v mrzlici sem razložil namen svojega prihoda, neovrglivo potrebo, da spoznam naravo svoje bolezni. Večkrat je skušal prekiniti me, toda nisem se oziral na to, govoril sem hitro, prosil, rotil ga, naj mi pove resnico, vso resnico brez vsakih olepšav, naj si bo še tako huda. Postajal je vedno nestrpnejši, in slednjič je dejal osoino: — „ Dovolj, zato nisem tu, da bi poslušal vaše čenče l Tudi drugi ljudje so še tu, kateri hočejo priti na vrsto. Dajte mi pogledati in odgovorite kratko ter jedrnato na vprašanja, katera vam bom stavil." Molčal sem, ter odložil suknjo in telovnik. Težko pričakovanje in razburjenost sta se mahoma umaknili velikemu strahu. Ko je začel zdravnik skrbno in metodično preiskovati moja prsa, sem izgubil ves pogum. Občutil sem pravcato grozo pred tem, nad menoj sklonjenim bitjem, ki me je obračalo kakor kako stvar sem in tja, me tipalo in poslušalo, tehtalo mojo življensko moč ter skušalo razkriti strašno skrivnost moje bolezni. 0 to je bil grozen čut! Preiskovanje je bilo dolgotrajno, mučno natančno, in slutil sem, da bode uspeh jako krut. Ko je bila dokončana, je zdravnik nekaj časa premišljeval. V istem tre-notku si nisem več želel, da bi bila uganjka rešena, najraje bi ga bil prosil, naj mi ne razkrje resnice. Postal sem žrtev obupnega strahu, vendar ko se je zopet obrnil k meni — vedi nebo, vsled katere magične, nepremagljive sile, vsled kakega skrivnostnega protislovja mojega bitja — so mi posilile proti moji volji besede na ustni : „Povejte mi vso, neolepšano resnico!" — Obotavljal se je — slišal sem, kako so ljudje šepetali — videl kako so glave skupaj stikali, tedaj sem se obesil nanj ter ga prosil in rotil z nekako fanatično obsedenostjo. Zopet je izražal njegov obraz nestrpnost, njegove velike oči so se svetile v nevolji, rinil me je od sebe ter dejal: „ Sedaj me pa vendar že pusti v miru!" Da me je tako odgnal, me je silno razjarilo; zabrusil sem mu v obraz žaljivo besedo; tedaj pa mu je šinila kri v obraz, žile na čelu so se mu napele, in kakor besen mi je zaklical: „Ako hočete torej na vsak način vedeti, živeti imate še šest mesecev." Šest mesecev! ... Umaknil sem se nazaj; čutil sem, kako se mi kolena šibe, niti besede nisem mogel izpregovoriti. Molče" sem Sel vun, ne da bi bil sprejel kak recept. (Konec pi jeli so se Bari izseljevati. V velikih tropah so zapustili kapsko ozemlje- in se naselili v Natalu med rodovi Kafrov in severno od reke Oranje ob reki Moder in Caledon. Angleški upravi Kaplanda ta izselitev ni bila po volji, ker je z Buri zgubivala pridne obdelovalce zemlje; novi angleški došleci bili so večinoma kupčevalci in obrtniki. Vrh tega so Buri prvotno kafersko prebivalstvo iz starih sedežev izpodrivali, da jih sami zasedejo, odnošaj, ki je vse rodove Kafrov vznemiril in na varnost v koloniji škodljivo vplival. Angleška vlada je izseljevanje na kratko prepovedala in pozvala izseljence, naj se vrnejo. Ko se je izseljevanje vendarle širilo, in so se Buri pričeli pogajati se s Holandci, naj bi prevzeli -vrhovno oblast, je bil 1. 1846. Natal proglašen za angleško kolonijo in upor Buro v krvavo potlačen. Del Burov je šel čez zmajsko gorovje (Drakenberge) pod vodstvom Pretorija v deželo Oranje, in ko so 1. 1848. Angleži po hudem uporu osvojili tudi to in priklopili svojim kolonijam, šli so Buri čez reko Val na ozemlje današnje države Transvaal in utemeljili tu svojo republiko. Angleška si je prisvajala tudi to ozemlje, toda zapletena v dolgotrajne krvave boje s Kafri, ni mogla prodreti s svojimi zahtevami in je priznala 1. 1852. republiki transvaalski samovladanje. Dne 23. februvarja 1. 1854. sklenila je še drugo konvencijo z Buri tadašnje „Oranje-River-Sovreignitv", s katero se je odrekla Anglija tudi temu ozemlju in ga priznala za avtonomno, slobodno državo. (Dalje prih.) V ■ JuMJani, 27. novembra K položaju. V parlamentarnih krogih se govori, da delajo Čehi na to, da se začno nove spravne konference med Nemci in Čehi. Teh konferenc pa ne bo vodila vlada, nego se bodo izvolili zaupniki obeh strank, ki se snidejo v parlamentu k sejam, v katerih se reši jezikovno vprašanje. Nemci se sicer sklicujejo na svoj binkoštni program, vendar pa so pripravljeni udeležiti se teh konferenc. Predno pa se te konference določijo, hočejo Čehi in Nemci počakati, da predloži vlada svoj jezikovni zakon. Ta zakonski načrt je baje že izgotovljen in notranji minister dr. Koerber je — tako poročajo dunajski listi — v svoji zadnji avdienci pri cesarju razložil glavne poteze tega bodočega zakona. Čehi so napram vladnemu načrtu jezikovnega zakona jako skeptični. Sedanji vladi absolutno ne zaupajo, zato pa tudi ne sprejmo njenega načrta. Da se je vlada zbala Čehov, dokazuje dejstvo, da sta imela Clary in dr. Engel, načelnik mladoče-škega kluba, dolgo konferenco. Tudi minister dr. Koerber je konferiral z Engelom in z grofom Palffvjem. Vlada se pogaja s Čehi radi nolranjega uradnega jezika v zaključenih čeških okrajih. Tam vladajo sedaj namreč razmere, ki so bile v veljavi še pred Stremavrovimi jezikovnimi nared-bami. Justični minister Kindinger je pomel s svojimi famoznimi ukazi ne le Gautscheve in Badenijeve jezikovne naredbe, nego celo Stremavrove. Potem je razburjenost Čehov pač vsakomur razumljiva! Danes dopoludne je dr. Engel poročal svojemu klubu o svojih uspehih pri CIarvju in Koer-berju ter o vladinih obljubah. Danes popo-ludne pa se snide parlamentarna komisija desnice, da sklene skupno izjavo strank večine. Pri tej priliki se pač tudi pojasni dokaj čudno, nerazumljivo razmerje desničarskih strank. Ali obstoji še desnica ali ne ? Razni listi trdijo, da ne, in celo „Narodni Listyl zatrjujejo: desnice ni več. Današnje seje so torej za pojasnitev položaja jako važne. Desnica in Mladocehi. Dunajski dopisnik „Nar. Listov" toži, da se mladočeški klub glede obstrukcije še doslej ni zjedinil, in da se je celo že zgodilo, da se je poslancem zabranilo delati obstrukcijo. Dopisnik nadalje obžaluje, da večina Čehov v njihovem boju ne podpira. „Vsi so se obrnili" — pišejo „N. L." — „od nas, navezani smo le sami na-se, k večjemu nas podpira majhno številce Slo vence v in Hrvatov, toda ne vsi. Kajti klerikalni Slovenci in vladni možje za vsako ceno a la dr. Klaič ne hodijo z nami. Tudi fevdalni veleposestniki nas ne podpirajo, kar dokazuje, koliko stvarno vrednost ima njihovo zavezništvo. Nemški veleposestniki so se ob svojem časa obstrukcije pogumno udeleževali, ne da bi jim zato očitali njihove tradicije in njihovo prestolu bližno stališče. In vendar stoje* ti gospodje v istini prestola mnogo bližje kakor n. pr. gg. Palffy in Sylva Ta rouca. Nikogar nimamo na svoji strani, nas je komaj ena sedmina poslancev zbornice, zato pa je smešno očitanje, ako nam, ker smo v večini, zatrjujejo Nemci, da nimamo vzroka, oprijeti se obstrukcije. Desnica ne obstoja več, to so nasprotni listi že konstatirali. — .Linzer Volksblatt" svari Čehe pred obstrukcijo, češ, s tem silijo Clarvja, da stopi na stran levice. Z obstrukcijo si bodo Čehi pridobili sicer popularnost, a utrdili bodo levico in razbili desnico. Zategadelj naj Čehi vztrajajo mirno na desnici in potem se bo Clary moral okleniti je ali pa odstopiti. — Desnica je mirna in složna že od Badenijevih časov, a vzlic svojemu požrtvovalnemu samozataje vanj u ni dosegla skoraj prav ničesar. Volilci postajajo radi tega nevoljni ter zahtevajo odločno druge taktike. Tega .Linzer Volksblatt" menda ne ve. Mahdi poražen in ubit. Angleži plavajo danes v sreči in slavi. Velik in nevarni sovražnik Angležev kalif Mahdi je bil minoli teden docela premagan in padel je v vojni tudi sam. Še nedavno je napolnjevala Angleže z veliko skrbjo vest, da maršira Mahdi z mnogobrojno vojsko proti Chartumu. Višji poveljnik egipčanske armade, lord Kitschener, ki je Mah-dija lani docela premagal in ga pognal v beg, je odpotoval nemudoma v Chartum, da ukrene kar treba za novo vojno proti kalifu. Toda že pred tedni je odšla nova ekspedicija pod polkovnikom Wingate-jem Mahdiju nasproti. Te dni je zadela ekspedicija pri Abu-Adilu ob Belem Nilu na avantno gardo, katero je vodil njegov naj-zvestejši emir, Abu-Fedil. Polkovnik Wingate je premagal najprej emirja, potem pa šel dalje ttr porazil še kalifovo glavno armado in ubil njega samega. S smrtjo fanatičnega kalifa, katerega so častili njegovi vojaki kot svetnika, je menda končano brezkončno prelivanje krvi v Sudanu. Anglija si je svoje stališče ob Nilu znova utrdila. Vojna v Južni Afriki. V Natalu vlada med angleškimi četami največja zmešnjava. General Buller je odpotoval iz Capstadta v Durban, da napravi red. Kakor znano, so razdeljene angleške čete v Natalu na štiri dele: v Ladysmithu ali njega okolici je general White z 8000 možmi ter se ne more ganiti; v Est-courtu je zaprt general Hildy ar d z 2000 možmi, ob vodi Moci-River je uiaborjen g e-neral Barton z 2000 možmi. Ta še ni menda obdan okoli in okoli od Burov, toda njegove zveze s Pietermaritzburgom so docela odrezane, ter je navezan le sam nase. V sredo se je hotel general Hildvard združiti z generalom Bartom, a Buri so po več-urnem boju pognali Hildyarda nazaj v Est-court. Poveljnik 2. divizije general Clery ki se je izkrcal v Durbanu, da bi šel s svojimi četami Whiteju na pomoč, je izginil in ne ve se, kje je s svojimi četami. Sodijo, da je blizu Pietermaritzburga, kjer ima opravka z Joubertom. Clervjeve čete pa ne morejo opraviti ničesar, ker nimajo provi-anta, konjeništva in topničarstva Buller bo imel torej dovelj dela, da spravi v red, in da reši vse te različne svoje generale iz obleganih krajev. — V Mafekingu se godi Angležem jako hudo. Manjka jim vode, in med vojaštvom divja mrzlica. Da bi se skrili pred sovražnikovimi granatami, so se Angleži zakopali v obkope in jarke. Vsled deževja pa mora stati vojaštvo v močvirju. To je seveda nakopalo vojakom epidemijo. Buri se Mafekingu bližajo bolj in bolj. Bombardiranje burskih topov traja neprestano. Mafekingova usoda bo menda kmalu odločena. Boj pri B e 1 m o n t u pred Kimberleyem se za Angleže nikakor ni izvršil s .sijajno" zmago, kajti njihove izgube so velikanske. Vsa angleška poročila konstatujejo, da so se Buri borili kakor levi, in da so streljali izvrstno. Boj Angležev pa je bil obupen. Dasi je bilo Borov le 2600, Angležev pa 7000, so izgubili nad 300 mož. Angleži so naskakali z bajoneti burske pozicije in odkupili vsak uspeh s krvavimi glavami. Kakor vselej, padlo je tudi to pot mnogo častnikov. .Standard" piše, da postaja taktična nesposobnost angleških častnikov vedno očitnejša, častniki so pač pogumni, a tudi nepremišljeno predrzni. Osebni pogum proti Borom ne koristi nič, nego le izborna, premišljena taktika. Dopisi Iz Savinjske doline, 25. novembra. (Konsumno društvo na Rečici ob Savinji) izvolilo je pred kratkim svojim načelnikom tukajšnjega župnika Jos. Ulčnika, ker se je prejšnji osrečevalec konsumni kaplan MelhjorZorko tej mastni službi odpovedati moral. Ta mladič je zadnji čas površno pastirčeval v Št. Rupertu nad Laškim trgom, in je zopet tretjič prestavljen v daljno kaplanijo Prihova pri Konjicah, od koder bi mu ne bilo mogoče tako redno obiskovati svoje ljube na Rečici. Kot marljiv „svederc" ustanavljal je tudi v Laškem trgu nepotrebno konsumno kramari jo, z namenom, zopet novo postojanko za svojih deset bratov pripraviti, izmed katerih pa še nekateri v Dolu kozle pasejo. Rečiška kršanska družba s tem ne izgubi veliko, ker novi častiti načelnik bo imel lastnosti konsum-nega agitatorja, in je svojo agilnost pokazal v nedeljo dne 12 t. m. Peljal se je s komi-jem takoimenovane „naše štacune", Josipom Zorkom v Šmartno k posvetovanju o ustanovitvi podružnice. Ta dva apostola sta še nadalje potrjevala tamošnjega župnika g. Jakoba Kitaka, naj ostane novi konsumni veri zvest do konca ... Na potu proti domu sta jo pa pošteno skupila. »Kdor išče, ta najde". Razjarjeno ljudstvo je pozno po noči domu vračajočega romarja kamnalo, tako da je na vozu ostalo kamnje kot „corpus delicti" na ogled v rečiškem farožu razpostavljeno. Ta dogodek je sicer obžalovanja in obsodbe vreden, a vsekakor značilen za prihodnost. „Kar ste sejali, to bodete želi". Dozdajšnemu načelniku je svetovati, da najprej svoj prag očisti, kjer deluje hudi duh. Bogoljubno bi bilo gospodujoči družini v prostih urah VI. božjo zapoved razjasniti. Verni, starokopitni farmani želijo, naj gosp. Joža Ulčnik še nadalje kot prejšnji čast. g, župnik na Rečici deluje, ker polja za orati je ravno tu še obilo. V „Slovenskem Gospodarju" dne 9. novembra, št. 45 je bilo rečeno, naj bode konsumno društvo res v prid in blaginjo ljudstva, nikdar pa neka-ternikom. Nujna potreba je, delovanje isti nito predrugačiti, in naj se bi upoštevala prava kmetijska, živinorejska in lesna zadruga, če sploh imajo ti navidezni kmetski prijatelji sposobnost, prebivalstvu pomagati. V imenu večine neodvisnih Savinjčanov. Zdravstvo v Ljubljani leta 1898. (Dalje.) Ako bi pa ne hotel občinski svet vseh za dobavo cepiva naraščajočih stroškov prevzeti na račun mestne občine, kateri utegnejo po mnenji podpisanca znašati na leto povprečno 50 gld., pokrivajo naj se isti, kakor doslej le v slučajih noto rične revščine iz ubožnega zaklada. Kar se tiče legarja, bilo bi omeniti, da se je ta bolezen v poročilnem letu razširila po celi naši okolici. Kakor že prej omenjeno, posrečilo se pa je vkljub živahnemu prometu in vsestranskim dotikam našega mesta z okolico preprečiti, da se ni bolezen zanesla v širše kroge našega prebivalstva. Kajti pripetili so se le 3 smrtni slučaji za legarjem, med tem ko je umrlo 6 takih bolnikov, ki so bili preneseni iz okužene okolice v naše bolniške zavode. Trditi se sme toraj, da je zgubila tudi ta bolezen po dosedanjih asanacijskih napravah, o katerih še pozneje spregovorimo, svoj pomen in svojo nevarnost za zmeraj, in da je v bodoče vsaka širša epidemija te bolezni skoraj popolnoma izključena. V ostalem so se pripetile infekciozne bolezni le v posameznih slučajih. Umrli so za grižo in za otročnico le po jedna oseba, katere pa ne pripadate našim domačinom, ampak so bile že bolne od zunaj prenesene v deželno bolnico. Kakor že dolgo vrsto let todi v poročilnem leta ni nihče obolel za kozami. Vsega skupaj znaša število in-fekcioznih bolezni 1898. leta 202, umrlo jih je pa 39. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 27. novembra. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko ima v torek, dne 28. novembra t 1. ob 2 uri popoldne v magistralni dvorani javno sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o ukazu trgovinskega ministerstva zaradi spremembe §. 77. o. r. 4. Nasvet za podaljšanje roka, do katerega sme ostati v prometu bakreni drobiž po V« in 1 kr. 5. Volitev dveh zastopnikov v deželno obrtno komisijo. 6. Volitev censor-jev za podružnico avstro-ogerske banke. 7. Vpeljava znamk za brzojave in druge poštna nove naprave. 8. Poročilo o vprašanju, če spadajo prekajevalci suhega mesa v mesarsko zadrugo. 9. Poročilo o prošnjah za semenje; a) Grahovo, b) Rob, c) Velika Račna, d) Obrh in e) Preserje. 10. Poročilo o vprašanji, ali je tovarna za pohištvo firme Kohn imela v Predjami podružnico. 11. Račun za 1. 1898. 12. Poročilo o obrtnih pravicah pekov. 13. Poročilo o pravilih: ai zadruge rokod. in dopušč. obrtov v Ložu. b) razsodiškega odbora in zbora pomočn: kov zadruge v Novem mestu c) okr. bolniške blagajne v Logatcu, na Vrhniki in bolniške blagajne firme Samassa. 14. Naprava javne tehtnice v Ivančni gorici. — Iz klerikalnih konsumnih društev. V dobrepoljskem konsumnem društvu je bila te dni nekaka preiskava. Znani učitelj Jaklič izida te preiskave najbrž ne bo pre več vesel. Prišle so namreč različne velike nerednosti na dan, o katerih nam je ob ljubljeno obširnejše poročilo, in vsled katerih se bodo društveni kolovodje po zakonu o živilih in po zakonu o užitnini morali zagovarjati pred sodiščem. Vzgojevatelj mladine, učitelj Jaklič, je kot duša dobrepolj-skega konsumnega društva teh nerednosti v prvi vrsti kriv. — Za tomišeljsko konsumno društvo išče sedaj beneficij at Knific komija ali prodajalko. Svarimo vse tiste, ki bi bili voljni tako službo sprejeti, naj tega nikar ne store. Pri konsumnih društvih imajo to navado, da delajo duhovni gospodje kar hočejo, potem pa kličejo komija ali prodajalko na odgovor in zahtevajo od njih, naj plačajo, kar je v druge žepe šlo ali po nemarnosti duhovnikov bilo izgubljeno. Povrh pa so se tudi trgovci domenili, da ne sprejmo" nobega komija ali prodajalke v službo, če je kdaj v kakem kons. društvu službovala. — Kako pošteno se postopa v teh katoliških zavodih, zato imamo klasičen vzgled. Dne 25. t. m. je v Ribnici neki kmetic, ki ni član kons. društva, v tem društvu kupil sladkorja. V društvu se mu je reklo, da prodajajo sladkor za krajcar ceneje kakor pri trgovcih. Kmet je kupil 2 klg. 45 dekag. sladkorja. Seveda ni znal sam izračunati, koliko mu je po dogovorjeni ceni za to plačati. Poštenjaki v kons. društvu so mu na to sladkor zaračunali po 46 kr. kilogram in ne po 45 kr. kakor je bilo dogovorjeno in mu povrh so pet dekagramov manj odtehtali, kakor ga je mož kupil in plačal. Stvar pride najbrž pred sodišče. — Bojkot. Mnogo trgovcev se je dogovorilo, da pri naslednjih firmah, ki zala gajo konsumna društva, ničesar več ne kupijo: Moric Farber&Sohne, Weiss & Drevkurs, Schiler & Rom ter Leopold Weiner na Dunaju, Geirin-ger & Reitler ter Sigmund Stark v Jagerndorfu, Fr. Romisch v Šenknovu (Schluckenau), H. Schonbergerv\Varns-dorfu in Briider Buxbaum v Eipelu. — Repertoar slovenskega gledališča. Jutri 28. t. m. uprizori se prvič na slovenskem odru„Od stopinje do stopanje", ljudska igra s pet j em v štirih dejanjih in šestih slikah. — Po razburljivih „Strahovih" povzame zopet poljudna muza be sedo, da prijetno zabava občinstvo. Igra je že dolgo vrsto let stalno na repertoarju skoraj vseh avstrijskih gledališč, kar pričuje o njeni priljubljenosti. Bogato je založena s petjem; — v sijajnem koncertu pojo gospica Carneri sloviti Arditijev „Parla-valček", gospa Polakova pesem iz operete „Kralj Jerome" in gospod Desari arijoLenskega in Cajkovskega opere „Evgen Onegrin", — nadalje pojo pesmi in kuplete gospa Po-lakova, gg. Inemann in Housa in prvič na ljubljanskem odru gospa Housova, ki je bila čislana subretka in najivka na čeških odrih, slednjič nastopa tudi pevski zbor. Nadejati se je zabavnega večera in obilnega, presrčnega smeha. — Slovensko gledališče. Četrtikrat v sezoni so peli sinoči „Prodano nevesto" in to v natlačeno polnem gledališču. V parter so celo morali postaviti stole. Pa kdo bi tudi ne šel poslušat »Prodane neveste", ki je tako preprostoumetna, tako domačeprijazna, tako ljubkoumljiva v godbi in dejanju? Vrhu tega je vprizoritev „Prodane neveste" pri nas skrbna in okusna, izvajanje izborno, tako pri solistih kot pri zboru. Ni torej vzroka, da bi je ne hvalili, in da bi je ne privoščili občinstvu. — Gdč. Noemi je bila ljubezniva Marinka, ki je prekrasno pela in fino igrala. Za oboje je žela večkrat pohvalo, zlasti v drugem dejanju. Janka je pel z naravnostjo in preudarkom g. D e s a r i, katerega igri tudi ne smemo odrekati pohvalne besede. Bil je tudi deležen posebnega ploskanja. Imeniten, drastičen v igri, glasu in izrazovit v petju je bil g. Pestkowski kotKecal, ki mu tudi ni izostal specialen aplavz. Gosp. Pavšek je bil spet nad vse komičen — a brez pretiravanja — bebec Vašek, ki je prav lepo pel in zbujal mnogo smehu in ploskanja. Gg- Nolli in Štamcar, gospa Ineman-nova in gdč. Bitenčeva so se vrlo odlikovali. Kaj izborno se vedno posreči prizor s komedijanti. Pristni glumač in Črni umetelnik je g. Inemann, dražestna je gospa Polakova. Slikovitost prizora povzdigne tudi g. V e b 1 e kot Indijanec Ljubki igračici sta mlada Mirko in Svato Inemann. Zbor je pel — razen malenkosti v zadnjem dejanju — prav dobro. Igral je živahno. Tudi orkester je ugajal. Nič ni pomagalo, in g. Benišek je moral krasni sekstet še jedenkrat dirigirati. —a— — Umrla je danes dopoludne gospa Marija Verovškova, soproga slovenskega igralca g. Antona Verovška, stara šele 29 let. Pogreb bo v sredo, 29. novembra ob 4. uri popoludne. — Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani podari vsled svojega jubilejskega sklepa tudi letos štiri nagrade po 10 gld. onemoglim članom oziroma vdovam umrlih članov in to na dan 2. decembra. Pismene prošnje sprejemata do 30. novembra načelnik Eduard Schlegel, Poljanska cesta, oziroma Franc Breskvar, bukovez na Stolnem trgu. — Županska volitev v Moravčah. Pri volitvi župana v Moravčah je zmagala narodna stranka, in je bil izvoljen županom jako ugledni in za Moravče ter okolico velezaslužni nadučitelj gospod Janko T o m a n. — Tržaški občinski svet je sklenil ustanoviti mestno posredovalnico za delo in službe. Ta posredovalnica začne poslovati z novim letom. Lahi jo bodo seveda že znali izkoriščati proti slovenskim poslom in delavcem. — Podpore. Cesar je daroval gasilnemu društvu v Kamni gorici 100 gld. in gasilnemu društvu v Sodražici 60 gld. Poljedelsko ministrstvo je za obrežne zgradbe ob Ljubljanici pri Zavogljah obljubilo 6500 goldinarjev državne podpore. — Nov brzovlak. Poroča se, da namerava južna železnica na progi Dunaj-Trst upeljati nov brzovlak. Ta bi vozil z Dunaja v Trst 12 ur. — „Zaveza slovenskih posojilnic v Celju". Pri volitvi odbora se izvoli predsednikom zopet jednoglasno gosp Mihael Vošnjak. Odbornikom za Štajersko se izvolijo gg-: dr. Ivan Dečko, dr. Josip Sernec, dr. Josip Vrečko, vsi odvetniki v Celji ter Fran Lončar posojilnični tajnik v Celju. Za Kranjsko gg.: Ivan Valenčič, posestnik v Trnovem in dr. Danilo Majarom, odvetnik v Ljubljani. Za Koroško gg.: dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Celovcu in Valentin Pod-gorc, vikarij v Celovcu. Za Primorsko gg.: Slavoj Jenko, župan in deželni poslanec v Podgradu in Oskar Gabršček, župan in veleposestnik v Tolminu. Računskim pregle-dovalcem se izvolita gg.• Josip Kožuh, c. kr. profesor v Celju in dr. Anton Žižek, zdravnik v Vojniku. — V tem smislu naj se popravi naše pomanjkljivo poročilo v tej zadevi. — Prvi nastop godbenega kluba kolesarskega društva „Ilirija". V soboto zvečer je bila pri „Virantu" gnječa. Tri prostorne sobe je napolnilo občinstvo, prišedši poslušat novorojeni orkester kolesarkega društva „Ilirije". Samo osem mož je stopilo na oder in igralo, in takoj koncem prve točke je „padla" sodba — ploskanje in hvala. Brez običajnih skušenj je stopilo teh osem mož javno pred tankoslušno in občutljivo občinstvo, in to občinstvo je javno priznalo, da mu je ta mali muzikalični užitek prav po volji; in zato so bili tudi možje na odra zadovoljni in igrali so Se marsikaj, kar ni bilo v programa. Vmes pa je „Ljubljana" pela in Šaljiva pošta funkcionirala. Zabavni večer pa zaključil ples. — Celjsko pevsko društvo priredi, dne 3. decembra v veliki dvorani .Narod, doma" v Celju, dram. predstavo. Igrala se bo igra „Tat v Mlinu" znana, jako komična burka s petjem v 3 dejanjih. Pri predstavi sodeluje celjska narodna godba pod vodstvom g. Fr. Korana. Blagajnica se odpre ob polu sedmi uri. Začetek ob polu osmi uri. — Izvenakad. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi v petek, dne 1. decembra 1.1. s prijaznim sodelovanjem tamburaškoga zbora akad. društva „Hrvatske", pevskega zbora akad. društva „Triglava", g. cand. med. Jos. Strašeka in čast. obitelji Lorber zabavni večer z jako zanimivim vzporedom. Lokal: „Hotel Triest". Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 novč.. za obitelj 1 gld. 20 novč. — Roparski napad. Piše se nam: a bližini vasi Polica pri Kranju bil je 25. t. m. okoli 2. ure ponoči iz Ljubljane domov idoči čevljarjev sin Ivan Polaj iz Tržiča napaden in oropan vsote okroglih 36 gld. Ropa sumljivi, v mesarskih krogih dobro znani mešetar, vulgo „dohtar", bil je še isti dan od orožnikov iz Kranja v gostilni gosp. Jerneja Mihelčiča prijet in izročen sodišču. — Zadušil se je 251etni Peter Rejec iz Krope, ko je z mlajšim svojim bratom v Ilovici oglje žgal. — Uboj. V Leskovcah pri Škofjiloki se je 201etni Fran Šubic iz Krnic stepel s 241etnim Andrejem Seljakom in ga z nožem tako zabodel, da je Seljak na mestu umrl. — Nevaren tat. V soboto popoludne je aretovala mestna policija nekega Jožefa Volbanka, ki je na sumu, da je izvršil več tatvin v Ljubljani. Bil je že več kakor desetkrat zaradi tatvine kaznovan, pa še ne more pustiti svojega „posla". — Nepreviden kolesar. V Kolodvorskih ulicah je včeraj dop oludne neki kolesar tako dirjal in neprevidno vozil, da se mu užitninski paznik ni mogel pravočasno izogniti in ga je podrl na tla in poškodoval. * Vztrajen hodeč. Črkostavec Mažel iz Prage je prehodil v jednem letu sledečo turo: Šel je iz Trsta na Nemško, od ondot na Dansko, Švedsko, Finsko, potem v Rusijo, dospel v Kavkazijo ter se obrnil v Malo Azijo. Potem je obiskal Turčijo, Grčijo, Sirijo, Palestino, Egipt in severno Afriko. Končno je prehodil še vso Italijo od juga do severa ter se vrnil v Trst. * „Regulacija" uradnih plač v Bul-gariji se izvrši s 1. februvarjem 1. 1900 po sklepu sobranja tako, da se plače civilnim in vojaškim uradnikom znižajo. Bolgarija mora štediti na vseh koncih. Vladar se je tudi odpovedal tretjini svoje plače. * Zločinka proti svoji volji. V Te-mešvaru so pred nekaterimi tedni aretirali in zaprli zakonca Bossanvi. 171etna Marija Bossanvi, žena disciplinarnim potom odstavljenega finančnega komisarja, je ležala v ječi več dnij kakor otrpla Zdravniki so dognali, da je kradla vsled sugestije svo jega moža, da ima dve volji in živi dvojno življenje. Ozdravljiva baje ni ter jo prepeljejo v blaznico. Književnost — Glasbena Zora. L letnika V. zvezek prinaša jako bogato in raznovrstno gradivo in sicer: moški zbor Fer. Ju v a n c a „Pastir", mešani zbor Jos. Pavčiča „Sa m", čveterospev dr. B. Ipavčev „Kaj ne, da čuden sem"?, četverospev Avg. Lebana „Podoknica", moški zbor J. Bartla,.Moja domovina" in mešani zbor Al. Sjachsa „Vijoličin vonj". Šestero izvirnih kompozicij za moški in ženski zbor ter za čveterospeve prinaša ta zvezek, ki mora razveseliti vsakogar, ki ima srce za domačo glasbeno umetnost. Naj bi našla „G1. Zora" po vsej domovini kar največ naročnikov in sotrudnikov! — »Popotnik". Štev. 22. Vsebina: I. Vabilo na splošni štajerski učiteljski shod. IL Zborovanje .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Gorici dne 10. in 11. sept 1899. leta. — m. O narodnem gospodarstvu. (Vekoslav Kukovec.) — IV. Društveni vestnik. — V. Listek. (Lažnik). — VI. Dopisi in razne vesti — VTL Natečaj. — Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnioo slovenskega jezika. Peta, popravljena in pomnožena izdaja. Spisala gimnazijski ravnatelj Josip Premru in Ivan Domeniš, šolski voditelj v Gorici. Da je taka knjiga potrebna in porabna, dokazuje samo dejstvo, da je izšla že v V. izdaji. Uradništvo, trgovci in obrtniki, ki imajo opravka s Slovenci, se morajo učiti našega jezika. Ti pogovori pa so pisani tudi tako, da se je možno učiti iz njih nasprotno tudi italijanščine in nemščine. Dobiva se v vseh knj garnah. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 27. novembra. V današnji poslanske zbornice je Clary predložil zakonski načrt o kvoti, Welsers-heimb pa rekrutni zakon za 1. 1900 Zbornica je potem nadaljevala razpravo o provizorni nagodbi. Doslej je govoril samo Biankini. Najprej je govoril nemški, potem pa nadaljeval hrvatski. Wol£ Mevreder in drugi so ga večkrat motili in zahtevali, naj mu predsednik zabrani hrvatski govoriti. Biankini je povdarjal, da se mora slovanska solidarnost izkazati z dejanji. Govoril je tudi obširno o iredenti in njenem gibanju v Dalmaciji in na Primorskem, o vplivu trozveze na notranje razmere v Avstriji in o šolah, ki jih Avstrija v svrho politične propagande vzdržuje v Albaniji. Dunaj 27. novembra. Poslanec Jan da namerava v današnji seji nujno predlagati, naj se takoj odstranijo orožniki, ki so bili iz družin kro-novin dirigirani na Češko. Dunaj 27. novembra. Vodja ministrskega predsedstva grof Clary je imel včeraj posebno avdienco pri cesarju, potem pa daljše posvetovanje z grofom Goluchowskim in dr. Fuchsom. Danes ob 1. uri popoludne je prišel v parlament in povabil načelnika mladočeškega kluba dr. Engla na posvetovanje o pogojih, pod katerimi bi Čehi odnehali od obstrukcije. Razgovor je trajal do polu 3. ure. Clary je na to, vidno jako nezadovoljen, odšel naravnost k cesarju Engel pa je takoj sklical parlamentarno komisijo češkega kluba Dunaj 27. novembra. Češki klub je imel danes dopoludne ob 9. uri sejo, v kateri je dr. Engel poročal o svojem razgovoru z ministrom Korberjem in o zadnjem posvetovanju parlamentarne komisije desnice. 0 tem poročilu se je vnela daljša razprava, v kateri so vsi govorniki povdarjali. da morajo češki poslanci preprečiti rešitev vseh predlog, če tudi z najostrejšo obstruk-cijo, ako ne dobe zahtevane satisfakcije. Praga 27. novembra. Visokošolci so danes zopet uprizorili domonstracijo proti prof. Masarvku. Praga 27. novembra. Posl. dr. Herold je tako bolan, da je odložil mandat za delegacijo. Na njegovo mesto bo voljen Kaftan. Trst 27. novembra. Na shodu istrske „Societa politica" so govorili Gam-bini, Rizzi in Bartoli. Shod je zahteval ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu in premestitev hrvatske gimnazije iz Pazina v Kastav. Budimpešta. 27. novembra. Radi kvote so bile sinoči velike demonstracije proti Szellu. Množica je klicala: Abzug! Na vešala z izdajalcem! Policija je aretirala več oseb, a demonstrante so aretovance šiloma osvobodili. Sele redarji na konjih so demonstrante razgnali. Beligrad 27. novembra. Pri vodstvu užitninskih uradov so prišla velika poneverjenja na dan. Ravnatelj Dimić je bil takoj aretovon. London 27. novembra Vesti z bojišča v južni Afriki se glase ugodno za Angleže. General Buller je prišel v Pietermaritzburg. Poroča se, da so se Buri z Joubertom na čelu morali umakniti, da sta se angleški krdeli ob Mori-Riverju in v Estcourtu, ki sta bili po Burih obkoljeni, po kratkem boju združili, in da nočeta priti v zvezo z generalom Whitejem. Narodno gospodarstvo. Sueški prekop. Dne 17. novembra je bilo 30 let, da se je najslovesneje otvoril sueški prekop. Ta datum je velikanskega pomena za svetovni promet in trgovino in zato spominjamo se ga umestno s skromno črtico. Samo 15 milj suhe zemlje je vezalo Azijo in Afriko, in ta mala ožina je one-mogoče vala Evropi direktno zvezo za ladije z Azijo in jih silila v dolgo in naporno pot krog vse Afrike. Zato je bilo prizadevanje, da se pre koplje ta ožina, že staro in opetovano. Egipčani so pod kraljema Ramse-zom II, in Nechom pričeli z zgradbo zveze reke Nila z Rudečim morjem in kralj Darij je izvršil to delo, ko je podvrgel Egipt perzijskemu gospodstvu. Tako je bila s posredovanjem reke Nila odprta pot ladijam iz Rudečega morja v Sredozemsko in obratno. Rimski cesar Trajan je popravil to zgradbo, istotako kalif Omar, in tako je bila rešena popolnega propada do 14. veka in služila malim ladijam v promet. A na to je bila povsem raz pala in uničena po naravnih silah, saj „elementi sovražijo delo človeških rok", ako nimajo vedne skrbi za njih ohranitev. V našem stoletju pa so začeli misliti na to, da zgrade to toliko potrebno prometno pot. Leta 1846. se je osnovalo društvo Francozov, Angležev in Avstrijcev, predsed nik je bil slavni Stephenson. Pričele so se meritve za delo, ki je pa našlo tudi mnogo nasprotovanj. Pospešilo se je z otvoritvijo železnice iz Sueca čez Kairo v Aleksandrijo 1855, ki je zelo olajševala trgovino in promet (Leta 1869 se je sezidala druga, nova proga te železnice). Ko je 1. 1854 vicekralj egiptski povabil inženerja Lessepsa v Kairo, je ta v znamenitem strokovnjaškem delu opisal prizadevanja za prekop in izreden pomen tega dela. Ovrgel je trditve nasprotnikov, da bi bili troski ogromni in bi se ne poplačali, da bi bilo podjetje brezuspešno, ker bi se sproti s peskom zalivalo, da bi zemlja popila vso vanj navedeno vodo ter tako kanal osušila. — Mnogi očitki so imeli realna tla, a Lesseps se ni ustrašil nobenih zaprek. Dne 5. januvarja 1856 mu je kedive dal definitivno koncesijo za nadaljevanje pričetega dela. Osnovala se je akcijska družba za pridobitev potrebnega kapitala, pričelo se je na novo delo z vso eneržijo in dne 16. novembra 1869 je bilo dogotovljeno. Poslano^ V št. 38. „Slov. Gospodarja" z dne 21. septembra t. 1. napada me zlobno ta listič dvakrat pod zaglavjem: „Slovenje-bistriški okraj", in in v istem listu pod zaglavjem: »Okrajni šolski svet v Slov. Bistrici". — Ker je, kakor že večkrat v tem lističu, bilo tiskane dokaj neresnice, in sta tudi ti dve notici zlobno zaviti in neresnični, z namenom meni na ugledu škodovati, namenil sem se meni, dobro znanemu pisatelju teh notic odgovoriti v „Slov. Gospodarju". Doposlal sem na uredništvo lista dvakrat stvaren odgovor v rekoman-diranih pismih. Govoril sem osebno z urednikom „Slov. Gosp.", prašal sem ga, kaj je, ali pride moje pojasnilo v list in, če drugače ne. proti plačilu, a urednik, g. A. Janša, mi je lakonično odgovoril: „Če hočete, da pride ta polemika v „ Gospodarja"t morate govoriti s predsednikom tiskovnega društva, g. kanonikom drom. Križaničem, drugi nima v tem oziru odločevati. Gosp. kanonik Križanič me je odpravil s tem, da o ti stvari ničesar ne ve; — vivat veri-tas! —!—Vedel sem dovolj, vedel sem, da moja polemika v list ne pride. Javno pa poprašam dopisnika Janeza Sušnika, župnika tukaj na Črešnjevci, ali je to res, kar je zlobno pisal o meni; — ali je prav nalašč hujskal in zavijal, kakor je njegova navada? če istih notic ni pisal in doposlal .Gospodarju11 g. župnik I. Sušnik, pa naj to javno v .Slov. Narodu" zanika — Ako ne potrdi ali zanika, pa dobi v tem listu tako prepričevalnih dokazov o svojih različnih zmožnostih in dvomljivem delovanju kot župnik pri nas, da se mu bodo lasje ježili; potem naj javnost sodi o značaju tega gospoda. To za danes. Črešnjevec pri Slov. Bistrici na Spod. Štajerskem dne 20. listopada 1899. Ljudovik Kresnik, _ župan. *) Za vsebino -tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Darila. „Dijaški kuhinji v Kranju", so od dne 15. avgusta do 15. novembra 1.1. izročili, oziroma do -poslali p. n. gospodje, dame in uradi naslednje darove: „Omizje kranjskih fantov" 3 gld., župnik Fr. Rajčevič iz Grahovega pri Cirknici 5 gld., neimenovana gospa iz Trbiža 5 gld., sodni pristav Al. SeliSkar, polovico komisijske vožnje 75 kr., medicinca Pavel Kane iz Gradca in J. Gutnik iz Ljubljane 50 in 25 kr., Gilbert Fuchs iz Kokre 10 gld., Mih. Noč, gostilničar v Javorniku 2 gld., gpdč. Pavla Deisinger iz Škofjeloke 1 gld., župnik Šim. Žužek v Vodicah 5 gld., Anton Majdič, skupilo za dobitek 2 gld. 50 kr., Jos. Ovčjak iz Kranja 1 gld., nadučitelj Andrej Grčar iz Radovljice 1 gld., in gpdč. Miška Razinger, učiteljica v Radovljici 1 gld., Pavel Šavnik, „skupilo za koštruna, dobitek pri tomboli" 6 gld. 50 kr., profesorski kolegij kranjske gimnazije (izvzemivši onih, ki posebej prispevajo) za mesec oktober 4 gld. 50 kr., Alojzij Pavlin iz Podbrezij 12 gld., županstvo Zminec 10 gld., dr. Kari Šavnik 5 gld., inženir Viljem Pollak v Tržiču 15 gld., župnika Frid. Hudovernig v Lescah 3 gld. in Martin Poč v Komendi 3 gld., Ivan Grajzar v Šentjurju 10 gld., Peter Majdič v Jaršah 10 gld., župniki Jan. Grčar v Dobu 3 gld., Martin Narobe v Zapogah 5 gid., Franc Eržen v Zalem Logu 2 gld., Franc Okornovc v Rudnem 3 gld., Josip Preša v Ovsišah 5 gld., Jan. Tavčar v Lešah 3 gld., Jan. Teran v Ljubnem 2 gld. in Blaž Petrič v Velesovem 2 gld., okr. zdravnik Edv. Globočnik-Cerkljanski 5 gld., župni upravitelj Anton Kocijančič v Gojzdu 2 gld., župnik Matej Preželj v Mavčičah 5 gld., Matej Sršen v Skaručini 1 gld., deželni inženir Ivan Sbrisaj v Ljubljani 2 gld., baron L. Baillou 5 gld., župnika Jernej Primožič v Goricah 2 gld. h) Val. Bernik na Holmcu 2 gld., županstvo Kovor 3 gld., županstvo Mošnje 10 gld , župnika Lor. Krištofič v Kovorju 5 gld. in Jan. Karlin v Smledniku 10 gld. (Dalje prih.)J Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 32. Dr. pr. 970. V torek, dne 28. novembra 1899. Prvikrat v sezoni: Od stopinje do stopinje. Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih in šestih slikah. Poleg češke prireditve J. J. Stankovskega. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Rudolf Inemann. Blagajnica se edpre ob 7. uri. — Začetek ob '/28. uri. —'Kooec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v četrtek, dne 30. novembra: Opera: „Faust". Umrli so v Ljubljani: Dne 22. novembra: Apolonija Čamernik. gostija 71 let, Prule št. 6, oslabelost. Dne 23. novembra: Katarina Tekavc, delavčeva hči. 2 leti, Konjušn i ulice št. 1, vnetje možganske mrene. Dne 23. novembra: Jakob Žust, drvar, 67 let, ostarelost. V deželni bolnici: Dne" 21. novembra: Jožef Petrič, gostač 73 let, ostarelost. Dne 21. novembra: Jožef Vesel, gostač 50 let, tuberkuloza. Dne 23. novembra: Fran Korošec, kajžar, 52 let, vnetje črev. V hiralnici:. Dne 22. novembra; Ana Švergulja, dekla 72 et, rak. T.- Opr. št. S 3.99/153. Meteorologično poročilo. VHbM m* ■p'jfi MM-a m. ■■rtU^I —Prt Mak Tlio wmm 25. 28. Cm o pa »oranja 9l zvečer 7. sjatraj 8. popol. 27. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. ***** barometra V Vrtovi 7446 7480 7481 14 si. svzhod —36! si. jug 1*2 brezvetr. Nebo jasno megla megla Ji 7481 7460 744 0 —02 —fr6 —08 brezve tr. si. svz hod si. svzhod megla megla megla Srednja temperatura sobote in nedelje, 2*8° n —09°, nornale: 15« in 13°. jDTjinsOsl* et borza dnđ 27. novembra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 99 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebra 99 , 30 Avstrijska zlata renta .... 116 , 95 B Avstrijska kronska renta 4°/0. . 99 , 90 „ Ogerska zlata renta 4*/,. . . . 116 , 65 „ Ogerska kronska renta 4° u 95 , 10 , Avstro-ogerske bančne delnice . 903 „ — , Kreditne delnice....... 370 „ 75 , London vista......, . 120 „ 72l. . Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 , 02'/, , 20 mark.......... 11 „ 79 „ 90 frankov......... 9 „ 67'/, , Italijanski bankovci..... 44 . 90 . C. kr. cekini...... & „ 69 Vss vrednostne papir j« preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Sslenburgove ulic« 3. Srečke na mesečne obrok* po 2, 9, 6—10 gid. I Bolestnim srcem naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bog vsemogočni izvolii predrago mojo soprogo, oziroma mater, gospo Marijo Verošek roj. Kozjak-ovo danes dopoludne ob %10. uro, po dolgotrajni mučni bolezni, previđeno s tolažili sv. vere, v starosti 29 let poklicati k sebi. Pogreb drage ranjke vrši se v sredo, dne 29. novembra, ob polu 4. uri popoludne iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti št. 1 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi čč. oo. frančiškanov. Prerano umrlo priporočam v blag spomin. (2137) V Ljubjani, 27. novembra 1899. Anton Verovšek, soprog. — Anton in Josip, sinova. Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalmcah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HEVRIH MATTOXI, Dunaj. Trgovina ■ elpkmml v nakMonaklh radnih (erab bi rada stopila v zvezo s kakim tovarnarjem za platnene in prosi za ponudbe s priloženimi malimi vzorci in navedenimi najnižjimi cenami proti takejanjemu plarilu pod šifro H. 44*0 na upraviteljstvo anonc Rudolf« MTosse v Iilpskem (Annoncen £xpedition Rudolf Mosse Leipzig). (2116—2) Vozniki za dovažanja premoga iz Šentjanža v Trebnje, po 20 kr. od 100 kg. sprejmo se v vsaki množini pri premogokopu v Šentjanžu. (2129—2) Sričar 4 čfflejač Ljubljana Prešernove ulice št. 9 in Sv. Petra cesta št. 4 prodajata |(2136—1) vse o zalogi nahajajoče se konfekcijske predmete • v po %nt%ant cent. Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije. Štefanij ine zobne kapljice lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani pvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Premirane v higijeničnih razstavah v Londonu, Parizu, Grenevi, v II. mejnarodni far-maoevtiški razstavi v Pragi in vjubilejski razstavi na Dunaji 1.1898. Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova ia.a.đ.-v-cj-vod.ii3.ia Štefanij a. v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1898 štev. 230 iz leta 1897 najmilostivejše blagovolila dovoliti, da se smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljice. Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (12) c zob in vtolažijo bolečine. (582) Ces. kr. avstrijska držam železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod ls LJubljane jaž. kol Proga 6ez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; cei Selztba! v Auste, Solnograd; čez Klein - Reifling v Sreyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri ft m zjutraj osobni vi« k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec j Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selztbal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljtk, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C'irih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, H, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob G. uri r>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 ta. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol. Proga ls Trbiža Ob 5. uri 4t> m. zjutraj osobni vlak z Dunaja vit Amstetten, L'pskega, Praj m. zjutu-j, ob 11 uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1906 Trgovski pomočnik ter (2135-1) učenec vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vzprejmeta se takoj v prodajalno z mešanim blagom Več pove upravništvo „Slov. Naroda". Dve prodajalnici v Trubarjevi ulici hiš. štev. 2, tik Sv. Jakoba mostu, se takoj v najem dasta. Več se poizve" v isti hiši v II nadstropju, desno. (2134—v -A- **«■ -»*•• -*» jL Za dečka-dijaka se išče mirno stanovanje s hrano pri solidni obitelji po zmerni ceni. Več se izve v upravništvu „ Slovenskega Naroda". (21-27L- Dražbeni oklic. (2133—1) Po zahtevani u upnikov v trgovskem konkurzu Jerneja Sbil v Mokronoga bo dne 14. decembra 1899 dopoludne od 11.—12. ure pri spodaj oznamenjeni sodniji v hiši št. 2 dražba v konkurzno maso spadajočih posestev vi. št. 457 in 471 kat. obč. Mokronog in vi. št. 164 in 415 kat. obč. Laknic, ki sestoji iz na trgu v Mokronogu stoječe hiše in zraven se nahajajočega vrta ter vinograda v Brezovici. Nepremičninam, ki so prodati na dražbi, je določena vrednost na 3940 gld. Najmanjši ponudek znaša cenilna vrednost 3940 gld., pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi št. 2 med opravilnimi urami Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draž-benem obroku pred začetkom d.ažbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede" nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražter.ega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj ozname-njene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu oddelek L, dne" 24. novembra 1899. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Teezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,0|0 brez odbitka rentneca davku, katerega posojilnica nama za vložnike plačuje. Uradne ure: razna nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne. (981—7) Poštnega hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 57. Glauna slovenska hranilniea in posojilnica registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Šelenburgovih ulicah h. št 3 v Ljubljani sprejema ln izplačuje hranilne vloge in obrestuje po^VloOd dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5% Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1688—22) Dr. TfLm Hlldnik^ predsednik. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič