„Obrtnik« izhaja 1. dan vnaccga meseca in stoji za 4 mesečo 60 kr., do konca leta 1883 1 gld. 20 kr. OBRTIIK „Der Gewerbsmannu ersckeint am 1. jedon Monatcs und kostet fiir 4 Monate 60 kr., bis Bnde des .1 ah res 1883 1 fl. 20 kr. Urednifitvo: Gospodsko ulico St. 3. (DER GEWERBSMANN.) Rodaktion: Herrongasse Nr. 3. Strol^o^nja-žOs: list za, o"brtaaiik:e. Insierati se sprejemajo in stano d v ostopna potit vrsta za enkrat 5 kr., večkrat cenojo. — Inmerate werdon angonommen und kostet dio zweispaltige Potitzeilo 5 kr. — Mehrmalige Einschaltungon billiger. Slabi čas. Ta naslov nam označi on<5 dobo, katero pozna Nemec pod imenom: „Todte Saison“, zaradi mirovanja kupčije in obrtije. Vsaka obrtija brez izjeme pozna to dobo kot nepriličnega gosta, kateri nikdar zaželjen, se vendar znajde leto za letom o gotovem času. Če je bila v živahnej dobi obrtija in kupčija dobra in uspešna, prestane se ta nepriljudni gost nekoliko ložje, ter se uporablja ta mirna doba v okrepčovanje svojih delavnih močij in v pripravljanje za bodočo sajzijo. Letos bile so zaradi priprave tako izredne slavnosti obrtije v obče nekoliko živahneje, nekatere celo z delom preobložene, in obrtnik kakor tudi delavec našla sta večji ali manji zaslužek o tej priliki. Če pomislimo koliko dela se je letos izvršilo in to vse skozi le z domačimi rokami, navdaja nas nehote misel, kako živi delavsko ljudstvo o navadnih časih, kadar primanjkuje tacih izrednih naročil in dela kakor letos, kajti da je naša delavna zmožnost večja, nego navadne potrebe občinstva, to vidili smo tudi sedaj. V ponos sme si šteti domača obrtija, da je častno izvršila svojo nalogo, kajti od najlinejše oprave za cesarsko hišo, do primitivnega oboja, je vse delo domačih rok. Pokazalo se je, kako dobrodejno vplivajo javne dela na vse naše kroge, in skrb naših merodajnikov naj bi vedno ostala, oživiti Ljubljano s tem, da se privabi zunanje občinstvo v naše prelepe kraje, kar bi se pri dobri volji gotovo dalo vvesti. Kar zadene naše obrtno gibanje izjaviti smemo, da je bil dozdaj njen „slabi čas“. Po pravilnem geslu „da treba delati, dokler je“, ravnali smo se tudi mi, a sedaj ta čas počitnic moremo vendar nekoliko porabiti, da storimo tudi v našemu gibanju korak naprej. Le trije meseci še nas ločijo od časa, ko stopi v veljavo nova obrtna postava, in čas je napočil, da storimo potrebne priprave v organizacijo obrtnega stanu. V tej zadevi zaostali smo sedaj za obrtniki drugih dežela, kateri so večinoma že jedini o tem, kako bodo osnovali zadruge in našo kranjsko obrtno društvo moglo bi vsekako obrtnike opozarjati na važnost teh zadev. V obrtnih zadrugah leži ves prospeh obrtnega stanu, če se bodo te osnovale in krepko delovale smemo imeti up, da si prisvojimo, kar želimo; če bi pa obrtne zadruge pokazale se nezmožne svojej nalogi, potem ni treba obrtnemu stanu iskati ničesar več, kajti če si sam ne bode pomogel, ni treba se mu nadejati, da bode kedo drugi skrbel za njega. Obrtne zadruge bodo poskuševalnice naše vrednosti in našega značaja; če se pri teh pokažemo nejedini in slabotni, bode to znamenje vsemu svetu, da je obrtni stan zgubil notranjo moč, dospeti kedaj več do potrebne skupnosti. Obrtni inšpektorji. Tpčno kakor ura vpeljavajo se pri nas socialne reforme in pri vseh smo nekoliko spredej (ali zadej?) za drugimi deržavami. V obrtnej postavi imamo dokaz zmožnosti (Befahigungs-Nachweis), a zato pa je pri obrtnih inšpektorjih razširjen njihov delokrog celo na malo obrtijo, mej tem ko poznajo druge deržave le fabriške inšpektorje. Isto tako se namerava pri nas vpeljati normalni delavni čas za vse obrtije, kojega dozdaj tudi še nikjer ni. Nočemo pred časom izreči našo sodbo o vseh rečeh, a to je gotovo, da je mej koristnemi napravami, tudi precej nepotrebnega in praktično celo neizpeljivega. Naš državni zbor v sedanji njegovi sestavi ne pozna dovelj potreb delavskega ljudstva, sicer bi vedel, da ni mogoče nikomur pomagati, če se ga z eno roko vzdiguje a z drugo tlači, če to, kar da desnica, odvzame levica. In to godi se v polnej meri. Obrtnih inšpektorjev ni nobeden zahteval, tudi expertiza delavcev ni izražala o temu posebnih nad, in vendar se je ta važna postava sklenila v takej naglici, da nas je kar iznenadilo. Kolikor ima ta postava namena varovati življenje in zdravje delavcev po tovarnah in delavnicah nasproti lehkomišelni sebičnosti, gotovo se ji ne bode upiral pošten in pravičen obrtnik, a kar je več nego to, zdi se nam obrtiji v oviro. Podajemo tukej našim obrtnikom izleček poglavitnejih določeb iz to postave. §. 1. Trgovinski minister bode v sporazumljenju z ministrom notranjih zadev imenoval potrebno število obrtnih inšpektorjev in centralnega obrtnega inšpektorja. §. 2. Delokrog ob. insp. obseza vse obrtna podvzetja jednega ali več okrajev dežele, a zamore ga trgovinski minister poožiti ali pa tudi razširiti. §. 5. Naloga obrtnega inšpektorja nasproti delodajavcem in delavcem je nadzorstvo izpeljave postavnih naredeb, in sicer: 1. o pripravah, katere so obrtni podvzetniki dolžni preskerbeti zaradi varstva življenja in zaradi zdravja delavcev v delavnicah kakor tudi v stanovanjih, v kojih držijo delavce; 2. o porabi delavcev, o delavnem času in periodičnem prenehanju od dela; 3. o zapisniku delavcev, službenem redu, izplačevanju zaslužka in delavskem izkazi; 4. o strokovni izgoji mladoletnih pomočnikov. §. 7. Da te naloge izvrši, imel bode obrt. insp. redno se vrsteče revizije njemu podstoječih obrtij. §. 8. Obrtnemu inšpektorju je vhod v vse delavne prostore, kakor tudi v stanovanja delavcev vsaki Čas, a po noči le mej časom ko se dela, — dovoljen, če se skaže z legitimacijo od deželne oblasti obrtniku ali pa njega namestniku. Obrtnik sme ga pri nadzorstvu njegove obrtije spremljati. Obrtni inšpektor ima pravico, vsako osobo, katera ima posel pri dotičnem obrtnem podvzetju, isto tako obrtnika ali njega namestnika zaslišati o vseh v njegov delokrog spadajočih stvareh, če treba tudi brez prič, a kolikor moč tako, da ne ovira dela. Oe inspektor zahteva, mora mu obrtnik ali njegov namestnik pokazati vse naprave njegovega obrtnega podvzetja, osvedujoče pisma, plane in risanja. Če obrtni podvzetnik ali njega namestnik obrtnemu inšpektorji brani vhod, če se brani odgovarjati, ali če to drugim ubrani, če se neresnično izjavi, ali druge k neresnični izjavi napravlja, če gori imenovanih pisem itd. noče pokazati, bode, če ni hujega prestopka, kaznovan po dotičnih določbah obrtnega reda. §. 9. Če najde obrtni inspektor, da se določbe, katere po §. 5. v njegovo nadzorstvo spadajo, ne vrše v redu, terjati more, da se take nepostavnosti in napake takoj odpravijo; in če se to nezgodi, ovaditi mora dotičnika pristojnemu obrtnemu uradu. §. 11. Po predlogu obrtnega inšpektorja imajo obrtni uradi pravico, če se skozi način porabe delavcev ali pa v delavnih napravah vidi, da morejo škoditi zdravju delavcev, — za preiskavo povabiti tudi zdravnike in druge strokovnjake, katere mora, če se napake izkažejo, plačati posestnik obrtije. §. 13. Obrtni inšpektorji bodo poročali o svojem delovanju trgovinskemu ministru, kateri bode dotična poročila vsako leto predložil državnemu zboru. §. 15. Obrtnim inšpektorjem imenovani bodo le oni, koji imajo potrebno strokovno omiko, in znanje deželnega jezika. §. 16. Obrtni inšpektorji so sč službeno prisego zavezani, da čez jim naznanjene skrivne obrtne naprave, delavne načine in posebnosti, držijo najstrogejo tajnost. Oe bi kodo take skrivnosti mej časom, ko posluje ali tudi pozneje objavil ali za se porabil, bode, če to ne presega strogejih določeb kazenske postave, kaznovan zaradi prestopka z zaporom od treh mesecev do dveh let. §. 17. Obrtni inspektor ne sme imeti nikakeršno obrtno podvzetje, bodi si samostojno ali pa kot udeleženec ali služabnik. §. 19. Finančne oblasti ne smejo obrtnih inšpektorjev vporabljati; slednji tudi nimajo pravice opravilne knjige in korespodence jemati v ogled. Uzroki obrtniškega propada, m. Kakor smo v zadnjih dveh člankih navedli uzroke propada male obrtije vsled neomejene obrtne svobode in naduladanja kapitala, hočemo danes navajati še ono, kar smo sami provzročili in zamudili in kar ni najmanjša krivda, da nam zboljšanje naših ne le materialnih temveč tudi moraličnih razmer tako težko prihaja. Znano je, da pred upeljavo obrtne svobode tačasni mojster ni potreboval zunaj strokovnjaških vednostij mnogo drugih. Delokrog mu je bil odmerjen, in če tudi ni znal druzega kakor svoj obrt, če tudi ni razumil dovelj pisave in računanja ali v obče kupčevalcu potrebnih znanostij, je vendar se svojem obrtu lahko izhajal. Ko še ni bilo denašnjih prevažnih sredstev, železnic itd., torej nepoznanje obrtnih izdelkov drugih dežel, delal jo tako rekoč vsaki obrtnik po svojem, kajti naročniki niso imeli take zahteve kakor sedaj. Ta obrtni stan je bil popolnem na mestu za tedanji čas, a prašanje nastane, je li mogel ta zadostovati svojemu času, ko se je v naglici, brez vsacega posredovanja najedenkrat upeljala obrtna prostost, po koji dobil je vsak prebrisanec pravico nazaj postavljati te stare in težko premične obrtnike. So bili li obrtniki za časa omejene obrti kos na noge postaviti se vsem tem novotarijem? Očividno je, da si tačasni obrtnik ni vedel v novem položaju pomagati, ter je prepustil preplašen svoj delokrog vsacemu brez upora. Zglede imamo, da, ko se je na mestu, kjer je bilo več obrtnikov, naselil Žid, so obrtniki kar mahoma obupali, ter uiti poskušali porabiti sredstva, katere bi si bili v kratkem času lehko prisvojili. Ce torej rečemo, da prejšni obrtniki (govorimo tukaj le v obče, kajti posamezne izjeme bile so povsod, a te ne zadoste) svoji nalogi ubraniti slabe nasledke obrtne svobode, ter uporabiti dobrote taiste, niso bili kos, mislimo da govorimo le resnico. Ker pa obrtna prostost traja že blizo četert stoletja, in imamo sedaj večinoma obrtnike, koji prejšnih časov iz lastne skušnje ne poznajo, in vidimo, da se je še 4 * le po teku tolikih let pričelo mej obrtniki nekako gibanje v pridobljenje boljšega stališča, zadene gotovo tudi nas same marsikaj, in na lastni račun treba pripisovati mnogo uzrokov slabega stanja naših obrtij. Tem bolje si lastne napake ogledamo in jih pripoznamo, tem bolje vedili bodemo se v prihodnje njim izogniti, in še le potem smemo upati, da obrtni stan tudi pri še obstoječi obrtni svobodi najde, če tudi ne zlate, pa vsaj trdna tla. Denašnji obrtnik ni gledal več poštenosti in solidnosti v obrtiji in kupčiji. Pred očmi imel je že brezobzirni židovski princip, in le v oporabi tistega zamogel je napredovati, kar pa bilo le mogoče na stroške svojih sodrugov. S tem pa pridemo do onega, kar je naš stan pokopalo, in kar uniči vsacega, in to je sebičnost ali egoizem. S tem da je prav po židovskem principu le gledal na to, pridobiti si veljavo, naročnike in premoženje z uničenjem svojega sodruga, s tem si je obrtni stan sam naj več škodoval, kajti kar jeden danes drugemu, to povrnil mu je tretji, in tako so trpeli slednjič vsi pod težo, katero so si sami napravili. Vzajemnost, edinost, stanovska skupnost in čast se je zgubila in obrtni stan postal je „Aschenbrčdel11 vsemu svetu. Seveda so na obrtnike pri tem uplivali tako zvani liberalni nazori in moderne narodno gospodarske načela, po katerih bi imel živeti ves svet v vednem boju mej sabo, in po katerih velja le tisti kaj, kateri si če prav z nepravilnimi sredstvi in z oškodovanjem drugih pridobi bogastvo, imenuje prebrisanem in dostojnem kupčevalcem ali obrtnikom. Spoznanje, da se posamezen ud le takrat dobro počuti, ako so vsi udje zdravi, ni tudi pri nas še prodrl, in dokler ne bode, ne smemo upati da bode bolje. Dosegli bodemo le takrat kaj, kadar spoznamo, da blagor posameznega je najti le v blagru vseh. Treba bode torej sebičnost odložiti, treba bode nam misliti, da živeti moramo vsi; treba bode opustiti oni predivji lov za osobnemi koristi, in prepričanje se bode moglo v obrtnemu stanu uživeti, da skupnost in vzajemnost mu koristi, in da bodemo najbolje varovali lastne koristi, če pospešujemo in varujemo koristi celega stanu. Povdarja se pa še vedno in to naj več od strani obrtnikov samih, da je najbolje pustiti vse, ter gledati le zase, za svojo korist, ter oporabiti vse slabosti svojega sodruga v lasten prid. Ce bi bila resnica, da je ta misel prava in dobra, kako pa pride toliko pritožeb, kako pa da ravno oni, koji to geslo naglašajo, najbolj stokajo o slabih časih, onim, koji se odtegnejo od vsega dejanja za občni blagor, goditi bi se moglo kaj dobro, a teh dokazov manjka. Obrtnik osamljen, je kakor veternica, katero obrača vsaka sapica, katero uniči vsaki vihar. Poglejmo vendar druge stanove; najdemo li geslo „vsaki zase“ pri naših delavcih, ga najdemo li pri uradnikih, doktorjih ali druzih stanovih? To geslo je najbolj naše, in dokler no dobimo gesla: „Jeden za vse, vsi za jednega“, ni treba nam misliti, da bodo obrtne razmere boljše postale. Geslu „vsaki zase“, ne pomore nobena obrtna novela in tudi ne dokaz zmožnosti; pogoj napredovanje je skupnost in vzajemnost, in če slednje ne moremo doseči, zastonj bode ves trud posameznih obrtnikov. Auszug aus der Geiverbe-Ordnung. Siebentes riauptstUck. Genossenschaften. Hcstund und KrriclitunK vou cwvrbel»vlriclM‘M. §. 113. Durch die Errichtung von Genossenschaften darf fur Niemauden der Antritt oder der Betrieb eines Gewerbes weiter beschriinkt werden, als durch das gp.geiiwiirtige Gesetz bestimmt ist. Zwecke. §. 114. Der Zweck der Genossenscbaft besteht in der Pflege des Gemeingeistes, in der Erhaltiing und Hebung der Standesebre uuter den Genossenschaftsmitgliedern und Angehdrigen, sowie in der Eorderung der gemeinsamen gewerblichen luteressen ihrer Mitglieder und Angehorigen, durch Errichtung von Vorschusscassen, Kohstoll-lagern, Verkaufshallen, durch Einfuhrung des gemeinschaftlichen Maschinenbetriebes und anderer Erzeugungsmethoden u. s. w. Insbesondere obliegt ihr: a) die Sorge fiir die Erhaltiing geregelter Zustiinde zwischen den Gewerbsinhabern und ihren Gehilfen (Gesellen), besonders in Bezug auf den Arbeitsverband, sowie die Errichtung und Erhaltiing von Genossenschaftsherbergen und die Einfuhrung einer Zuschickordnung; b) die Vorsorge fur ein geordnetes Lehrlingswesen durch Erlassung von der behordlichen Genehmigung zu unterbreitenden Bestimmungen: uber die fachliche und religios-sittliche Ausbildung der Lehrlinge; iiber die Lehrzeit bei nicht handwerksmassigen Gevverben, die Lehrlings-priifungen und dergl., sowie die Ueberwachung der Einhaltung dieser Bestimmungen, danu die Bestiitigung der Lehrzeugnisse; iiber die Bedingungen fur das Halten von Lehrlingen iiberhaupt, sowio iiber das Verhiiltniss der Letzteren zur Zahl der Gehilfen im Gewerbe; c) die Bildung eines schiedsgerichtlichen Ausschusses (§§. 122, 123 und 124) zur Austragung der zwischen den Genossenschaftsmitgliedern und ihren Hilfsar-beitern aus dem Arbeits-, Lehr- und Lohnverhiiltnisse entstehenden Streitig-keiten; dami die EOrderung der schiedsgerichtlichen Institution zur Austragung von Streitigkeiten zwischen den Genossenschaftsmitgliedern. Zur Errichtung eines genossenschaftlichen Schiedsgerichtes konnen sich auch mehrere Genos-senschafton vereinigen; d) die Griindung oder Eorderung von gewerblichen Fachlehranstalten (Fachschulen, Lehrwerkstatten und dergl.), und die Beaufsichtigung derselben; e) die Vorsorge fiir die erkrankten Gehilfen (Gesellen) durch Griindung von Krankencassen, oder den Beitritt zu bereits bestehenden Krankencassen; f) die Fursorge fiir erkrankte Lehrlinge, insoferne nicht bereits die gesetzliche Verpflichtung des Lehrherrn eintritt; (]) die alljiihrliche Erstattung von Berichten iiber alle jene Vorkommnisse inner-halb der Genossenscbaft, welche fiir die Aufstellung einer Gewerbestatistik von Wesenheit sind. Ausser den in g) vorgeschriebenen regelmiLssigen Berichten haben die Genossenschaften iiber die ihren Zweck beriihrenden Verhaltnisse an die Behorden und an die Handels- und Gewerbekammer ihres Bezirkes iiber Verlangen Auskiinfte und Gutachten zu erstatten, und konnen in diesen Beziehungen auch aus eigenem Antriebe diese offentlichen Organe behufs Forderung ihrer Zwecke in Anspruch nehmen. Alle nach đieseu Vorschriften zu erstattenden Eingaben sind stampelfrei (Fin. Min. Eri. v. 13. Janner 1855, Z. 548ii8). Die Genossenschaften eines Bezirkes konnen zur besseren Wahrung ihrer luteressen Verbiinde errichten, welche entweder aus den gleichartigen und venvandten, oder aucli aus. verschiedenartigen Genossenschaften durch freien Beitritt derselben gebildet werden konnen. §. 115. Die fur die Erfordernisse der Genossenschaften mit Ausnahme der BeitriLge fiir die Krankencasse (§. 121) nothigen Geldmittel, soweit solche nicht ans den Zinsen des vorhandenen Vermogens die Deckung erhalten, werden auf die Mitglieder der Genossenschaft (§. 103) naeh dem statutenmiissig festgestellten Massstabe nmgelegt imd diirfen im Verwaltungswege eingetrieben werden. Zu den in Alinea 1 des §. 114 genannten, nnd zu anderen iihnlichen gewerb-lichen Geschaftsunternehmungen auf gemeinschaftliche Rechnung nnd zur Her-stellung oder Bestandnabme von gewerblichen Anlagen behufs gemeinscbaftlicher Beniitzung kann, ausser in FiUIen, wo derlei gemeinschaftliche Anlagen aus Offent-lichen Rilcksichten errichtet oder angeordnet werden, kein Mitglied oder Angehdriger der Genossenschaft ivider seinen Willen zur Theilnahme herangezogen werden. Alljiihrlich ist der Gewerbsbehdrde eine mit den ordnungsmassigen Behelfen versehene Schlussrechnuug liber die Einnahmen umi Ausgaben der Genossenschaft vorzulegen, welche vom Vorsteher mul zwei Ausschussen gefertigt sein muss. Arbeitavermlttluiig. §. 116. Um das gegonseitige Auflinden der Arbeitgeber und der Arbeitnehmer zu erleichtern (§ 114, a), sind bei den Genossenschaften Vormerkungen zur Ein-sicht aufzulsgen, in welchen die arbeitsuchenden Hilfsarbeiter und die Gewerbs-inhaber, die um solche Nachfrage halten, eingetragen werden. Bei jenen Genossenschaften, ivclche eigene Gesellenherbergen besitzen, sind diese Vormerkungen in den betreffenden Localitiiten zu Jedermanns Einsicht er-sichtlich zu halten. (Portsetzung folgt.) Domačo zadeve. Sprejema Nj. Velič. presv. cesarja dne 11. julija udeležilo se je 50 udov kranjskega obrtnega društva; isto tako bila je deputacija društva pri slavnostnem sprevodu. Ker se je precejšno število vdov udeležilo slavnostij z drugimi zastopi in društvi, bilo je obrtno društvo manj številno zastopano, kakor bi želeli. K dvornemu obedu bil jo povabljen tudi predsednik kranjskega obrtnega društva g. A. Klein; in s tem odlikovanjem izredna važnost obrtnega društva izmej vseh drugih društev od cesarja samega pripoznana. Deputacija obrtnega društva se ni poklonila presv. cesarju, kakor je bilo po predlogu zapisnikarja v mesečnem zboru obrtnega društva, kateri pa je bil žalibog izredno slabo obiskan, sklenjeno, — in sicer kakor smo poizvedbi zaradi tega ne, ker se pri audiencij društva sploh niso sprejemale. Kar pa zadene nameravano prošnjo zaradi odprave obrtnega dela v ljubljanski kaznilnici povedalo se je našemu zastopniku, da bode ta stvar itak rešena s tem, da se kaznilnica preloži v Maribor, kjer bode baje zidana nova velika kaznilnica za 4000 kaznjencev. Da bi se ta obljuba le uresničila! Deželna razstava v Realki, katera se je o priliki prihoda cesarja otvorila, je vse hvale vredna. Gotovo se obiskovalec ni nadjal, najti v tej razstavi, katera se je napravila z primerno neznatnimi stroški, tolikanj lepega in zanimivega. Vidi se, daje tudi pri nas mogoče kaj prirediti, le treba resne volje in požrt ovalnosti. V denašnjem listu pričnemo objavljati 7. oddelek obrtne postave o zadrugah, in sicer, ker še slovenskega prevoda obrtne postave nimamo — v nemškem originalu. Kranjsko obrtno društvo bode imelo mesečni zbor v pondeljek G. avgusta zvečer ob 8. uri v gostilni „zur Bierquelle“. K prav obilnej udeležbi vabi vse ude Odbor. Krainischer (Jevverbeverein. Die Monatsversammlung findet Montag den 6. August Abends 8 Uhr im Gasthause „zur Bierquelle“ statt. Zu recht zahlreichem Erscheiuen ladet ein d er Ausschuss. Razne stvari. Štajerski deželni zbor sklenil je razširiti volilno pravico za deželni zbor na petakarje z večino glasov. Zanimiv je govor rektor magnifikusa graškega vseučilišča dr. Bidermanna o tej priliki. Omenjeni nemški učenjak je rekel mej drugim: „Pozornost moramo obračati na kvaliteto volilcev in izvoljenih. Volilec mora imeti nekako zrelost in gotovi posel in tu se stavi prašanje, imajo li ti, kojim se hoče zdaj volilna pravica podati, omenjene zmožnosti ali ne? Govornik se ne more pomiriti o tem, da bi imeli ti mali ljudje (petakarji) neodvisno razsodbo o rečeh, najmanj pa v sedanjem času. Isto tako tudi ni slišal, da bi kedo izmej ljudi, koji plačujejo 5 gld. davka, si želel volilne pravice, zato bode glasoval proti razširjenju.“ Ta gospod profesor more biti že sila zrel —! Dunajsko mesto praznovalo bode letos obletnico osvobodenja Dunaja od Turkov; a židovsko nemški mestni zastop je sklenil, da se pri tej priliki ne bode napravljalo javnih veselic zaradi neskončne žalosti Nemcev nad izgubo političnega gospodarstva. Da je ta sklep razburil dunajske kupčevalce in obrtnike, katerim se s tem odtegne zdaten zaslužek, jo o sebi umevno; a smešno, da bogati borzijanci, kojih življenje je neprestana veselost in gostija, menijo, da bodo zadušili ljudski čut. Ta sklep bode najbrže dunajskemu mestnemu zastopu začetek konca. Častnemu udu imenovan je grof Belkredi po centralnem obrtnem društvu na Moravskem. Pri oddaji dotične diplome v nedeljo 29. junija udeležile so se razne obrtna društva, tako da je število udeležencev pri gradu Losh 1V2 ure od Brna znašalo nad 3000 ljudi — obrtnikov in delavcev. Na nagovor steklarskega mojstra g. Skarda, kateri se je grofu zahvalil za njegov trud pri posvetovanju obrtne postave, rekel je grof Belkredi, da vsa hvala gre v tej zadevi le cesarju, na katerega posebno željo se je obrtna postava predložila deržavnemu zboru. Priznava, da postava ni popolna, a obrtnemu stanu bode podlaga k temu, da se mu pomaga, če bode tudi sam deloval. Potem se predstavi deputacija fabriških delavcev pod vodstvom tkalca Jaroscha, kateri je izrazil, da posebno §. 14. obrtne postave zadovoli delavce, ker so z njim obrtnikom približani. Tudi želijo delavci kmalo poskusiti, kako se bode izpeljala postava o obrtnih inšpektorjih, ker upajo, da se tem potom delavskemu stanu pomore. G. Belkredi je odgovoril, da mu ta postava ne ugaja po vsem, a da je glasoval zanjo, da se dobi vsaj neki pričetek reforme, po kojemu bode mogoče delati naprej. Naposled bavila se je ta ogromna deputacija v najlepšem redu v bližnjem gozdiču in se je še le zvečer vrnila zopet v mesto Brn. Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in KovaiS v Ljubljani.