In katere so te zavore, ki najbolj čvrsto oklepajo kolesja nadaljnjega razvoja storitvenih dejavnosti? Sindikati so odgovorili: predvsem sistem oblikovanja cen, kreditna politika in devizni režim.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE NAJ URAVNAVATA CENE
Čeprav je gospodarska reforma sprožila proces postopnega prehoda na svobodnejše oblikovanje cen. pa sindikati opo-
LOJZE FORTUNA:
zarjajo, da za zdaj le še ni prišlo do bistvenejših sprememb v sistemu oblikovanja cen za večji del prometa blaga in storitev. In tudi novi zakon o oblikovanju in družbeni kontroli cen uveljavlja za prehodno obdobje v nekaterih primerih bolj. v drugih manj odločilen, a vendarle administrativen vpliv na oblikovanje cen. Med storitvenimi 'delovnimi organizacijami le gostinske in turistične organizacije morejo svobodno oblikovati cene za svoje storitve.

Čedalje bolj odvisni
samj od sebe
V svojem referatu o bodočih nalogah je predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije podrobno opredelil vsa najpomembnejša področja dela sindikatov v prihodnjem obdobju. Zato tudi ni naključje, da je imel referat med delegati na II. občnem zboru tega sindikata izreden odmev in ga je zato občni zbor skupaj z zaključki sprejel kot akcijski program sindikatov. V našem listu pa posredujemo bralcem del referata predsednika Fortune, v katerem opredeljuje dosedanja prizadevanja 'in bodoče naloge pri gospodarjenju delovnih organizacij storitvenih dejavnosti.
V procesu izpopolnjevanja družbeno-ekonomskega sistema se bomo morali v sindikatih na osnovi konkretnih dognanj odločno zavzemati za nadaljnje sproščanje vseh admlnistrativ-nih spon bodisi na področju gospodarjenja bodisi samoupravljanja in delitve. In čeprav še niso v celqti razrešena vsa tista sistemska vprašanja — pa naj že bo na ravni federacije ali občine — se moramo vendarle zavedati, da so bili v zadnjih letih že uveljavljeni taki zakonski predpisi in ekonomski uldre-Pi, ki po eni strani vplivajo na stabilizacijo gospodarjenja, po drugi da zagotavljajo prav storitvenim dejavnostim ugodnejše Pogoje poslovanja, s tem da omogočajo uvajanje različnih hovih gospodarskih oblik, zagotavljajo enotnost tržišča; itd.
Namen družbeno ekonomske reforme je čedalje bolj obvladovati razmere na tržišču z ekonomskimi in ne z administrativnimi ukrepi. V pogojih svobodnejšega delovanja tržišča pa po-dfua .tudi ekonomski položaj devanja pa morajo biti prven orn°Vn’h organizacij vse bolj stveno usmerjena v povečevanj dni 1Sen oc* last™*1 rezultatov produktivnosti in v bolj ekono in vse manj od zunanjih mično poslovanje ter hkrati : Dm jV' ^ z dragimi, besedami tem jn na tej osnovi v žago-z„_.edano; °d delovnih organi- tavljanje sredstev ne le za oseb-v je prvenstveno odvisno, ne dohodke in standard delav-v - vse bodo ukrenile za čim
°-OIjše gospodarjenje. Ta priza- (Nadaljevanje na 2. strani)
čeprav tudi v tem primeru, nekatere spremembe v davčni politiki, najemninah in drugem maličijo oblikovanje cen, kot bi ga bržčas terjala ponudba in povpraševanje. Se posebej to velja za letos vnovič povečane stopnje prometnega • davka na posamezne alkoholne pijače ter na spremenjeni način obračunavanja tega davka, saj so občinske skupščine ponovno prešle na obračun od prodajne cene in ne od količine, kar pa je prizadelo zlasti tiste organizacije, ki zagotavljajo kvalitetno postrežbo.
Veljavni sistem družbene kontrole cen in marž v trgovini— zlasti v primerih, ko je stopnja marže določena po posameznih proizvodih — povzroča številne negativne posledice v poslovanju delovnih kolektivov: preprečuje delovanje tržišča, onemogoča prožnost v oblikovanju poslovnih odnosov, zaradi obsežne evidence — bistveno zvišuje poslovne stroške. Posledica tega pa je spet to, da se tako v proizvodnji kot v trgovini kopičijo zaloge blaga, po katerem je manjše povpraševanje, zamrznjene marže po drugi strani povzročajo desortira-nost blaga, hkrati pa usmerja-
(Nadaljevanje na 2. strani)
FROL E- TARČ
-j - ■
VSEH DEŽEL — Z D R L' :
SOBOTA, 27. MAJA 1967
Št. 20, leto XXIV
PO II. OBČNEM ZBORU SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
VSE ZAVORE NISO POPUSTILE
Ni dvoma, da je hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti v prihodnjem obdobju v marsičem odvisen od ukrepov ^elovnih kolektivov samih, kako intenzivirati gospodarjenje. In približno tako se glasi tudi prva od ugotovitev pravkar minulega II. občnega zbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Drugo ugotovitev sindikatov pa bi mogli strniti v tole misel: še vedno niso popustile vse zavore administrativnega sistema gospodarjenja, zato tudi z reformo sicer povečana akumulativnost storitvenih dejavnosti ne zagotavlja dovolj trdne materialne osnove za razširjeno reprodukcijo, ki pa jo je družba tako rekoč v celoti prenesla na delovne organizacije.
II. občili zbor sindikata delavcev sloritveniii delavnosti Slovenije
LJUBLJANA, 17. in 18. maja: V dvorani Doma JLA zasedajo delegati II. občnega zbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije (zgoraj levo, sredina levo). Občni zbor je v imenu delegacije delavcev trgovine, gostinstva in turizma pokrajinskega vodstva Konfederacije svobodnih italijanskih sindikatov (C.GIL) iz Torina pozdravila Carla Pignata (zgoraj desno). Po izčrpnem uvodnem referatu predsednika RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije se je razvila živahna razprava, v katero je posegel tudi predsednik CO tega sindikata Buško Šopot (spodaj levo desno od Mare Paolo in Carle Pignata, članic delegacije CGIL iz Torina) in podpredsednik US ZSS Andrej Verbič. Živahne razprave niso mogli prekiniti niti odmori (spodaj levo). Po občnem zboru se je konstituiral nov republiški odbor, na katerem so člani plenuma vnovič izvolili Lojzeta Fortuno za predsednika v prihodnjem mandatnem obdobju.
SESTI TEDEN BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA OBClN CAKOVEC,
ORMOŽ, PTUJ IN VARAŽDIN
PRIJATELJI Z OBEH STRANI -DRAV

|7
•ib
Med 13. in 21. majem je bil v občinah Čakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin že šesti teden bratstva in prijateljstva. V tednu je bilo v občinskih središčih in v okoliških krajih 29 srečanj in posvetov družbeno političnih, gospodarskih in drugih delavcev, kulturno umetniških in športnih prireditev, tekmovanj in razstav. V bogatem programu je sodelovalo več kot 5000 občanov iz vseh 4 občin, prireditve pa je obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev.
V nedeljo so teden zaključili v medjimurskem počitniškem središču Vučkovci. V dolgih kolonah so se že v zgodnjih dopoldanskih urah pripeljali na zaključno srečanje občani iz vseh štirih strani. V gosteh so imeli tudi predstavnike karlovške in črikveni-ške občine. Kot je videti, se bosta v kratkem štirim prijateljskim občinam pridružili še dve — crikveniška in karlovška.
fe V
R'
t -žf
£ V, '
Vy
S
i

S
I
A:
m
Leta 1960 so se odpeljali absolventi ptujske sindikalne politične šole v goste kolektivu/ ckstilne tovarne Varteks v Va— ■aždinu. Ob tej priložnosti se je porodila želja po skupnem trai--tem sodelovanju obeh občin. 2c '.aslednje leto uresničuje to za nisel ptujski sindikalni svet .Huj in Varaždin pripravita pr- -A teden bratstva in prijateljstva, v njem pa sodelujejo v» r;lavnem sindikati obeh občin. Iz leta v leto se pridružujejo sindikatom novi sodelavci. Sodelovanje se razširi na čakovško: in pozneje še na ormoško ko-
muno. Ob sindikatih pa se sestajajo tudi občinske skupščine, občinski odbori socialistične zveze, zveza borcev, zveza mladine, delavske univerze in gospodarske organizacije.
Ptujska komuna si zapiše že d ved leti v s\roj statut: »Občina Huj razvija sodelovanje s sosednimi občinami v socialistični republiki Hrvatski, . posebno z o-bčinama Čakovec in Varaždin, predvsem v izmenjavi izkušenj na področju gospodarstva in družbenih služb. Krepi medsebojne stike občinskih skupščin in njihovih organov
dejovnih in drugih samoupravnih organizacij ter 'družbenopolitičnih organizacij«. Podobno uzakonijo sodelovanje med občinami in sosednjima republikama tudi druge komune.
, TEDEN BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA POSTAJA DEL ŽIVLJENJA OBČANOV ŠTIRIH KOMUN
Zemljepisni položaj, gospodarske in druge skupne značilnosti povezujejo prebivalstvo to
(Nadaljevanje na 3. strani)
te
I-:
\ Ih
is
•7?’;

Sl

pB
-B?


1§;


Iz novinarjeve beležnice

TRIJE ODMORI -TRIJE ODGOVORI
Delegati na II. občnem zboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije tudi med odmori občnega zbora niso počivali.
Marsikdo je v nevezanem pogovoru poskušal razčistiti ta ali oni problem, o katerem je bilo govora na občnem zboru. Nekateri delegati pa so odmor izkoristili tudi za klepet o povsem vsakdanjih stvareh, za stisk roke s prijateljem — sindikalnim delavcem, znancem, ki ga že dlje niso videli.
Tudi novinar se je marsikje »vmešal« v te pogovore. Trem od njih prisluhnimo že tokrat.
MARA PELC — ČAFARIN
je bila na II. občnem, zboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti izvoljena v delovno predsedstvo. Zastopala pa je sindikalno podružnico trgovskega podjetja Tekstil iz Ljubljane. Njej smo namenili naslednje vprašanje:
• Kako ocenjujete delo II. občnega zbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije?
»Moram reči, da je današnji občni zbor zelo živahen. Tako po tehtnosti razprav posameznih delegatov kot tudi po raznovrstnosti problemov, ki jih delegati načenjajo. Posebej 'trii je všeč, da se Mariborčani za naše občne zbore, na katerih sama sodelujem že vrsto let, vedno zelo dobro pripravijo, da imajo povsem jasna stališča do problemov, ki jih obravnavajo. Toda žal skoraj na vseh
a
n
i
H
I
H
VSE ZAVORE NISO POPUSTILE
FRANCI
NOVAK
je predsednik ■ mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Ljubljani. Na II. občnem zboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije pa je zastopal sindikalno podružnico ljubljanskega trgovskega podjetja Avtocommerce.
• Na vprašanje, o čem namerava razpravljati na ooč-nem zboru, je odgovoril takole:
»Rad bi spregovoril o trgovini, ki v naši republiki zaposluje že več kot 45.000 delavcev. Predvsem pa bi hotel odgovoriti tistim., ki imajo na račun naše trgovine vedno kaj pripomniti, češ da je trgovina pri nas še zmeraj slabo organizirana, da trgovski lokali niso urejeni, da je založenost trgovine slaba in podobno. Zlasti se mi ne zdi prav, da tisti, ki imajo sicer toliko povedati o slabostih trgovine, sploh nočejo videti vendarle očitnega . napredka trgovine. Poglejmo, kaj smo samo v Ljubljani naredili za razvoj trgovine. Ali nismo zgradili že mnogo lepih in sodobnih trgovin, kot so NAMA, celo vrsto marketov in supermarketov ljubljanske Prehrane, potem različnih specializiranih trgovin s tekstilom? Vse te trgovine že dajejo Ljubljani videz evropskega mesta. Res ni vse tako slabo v naši trgovini, kot menijo nekateri... Tudi postrežba v teh trgovinah je zelo kvalitetna in upam si trditi,
JANEZU
POŽARU
e ki je na občnem zboru zastopal novomeško obrtno podjetje ELA, smo kar prepustili izbiro problema, ki ga najbolj »žuli«:
»Krivičen je odnos družbeno političnih skupnosti do vseh storitvenih dejavnosti, zlasti pa do obrti, o kateri želim tudi nekaj več povedati. Vsi naši družbeni načrti, od lokalnih pa do republiških in zveznih namreč preveč površno obravnavajo obrt in njen razvoj. Vem. da so v Sloveniji le redke občine, ki imajo izdelan program razvoja obrti za svoje področje. Prav to, da posamezne občine nimajo izdelanih programov razvoja obrti, pa je zame velika pomanjkljivost našega gospodarstva. Sodobne industrije si namreč sploh ne znam predstavljati brez dobro organizirane obrti, ki naj bi skrbela za vzdrževanje in popravila vse bolj zahtevnih industrijskih izdelkov od avtomobilov
pa do raznih gospodinjskih aparatov. Menim, da bi torej morali razvoju obrti v sleherni občini, tudi v novomeški, kjer probleme obrti najbolj poznam, posvetiti prav toliko pozornosti kot razvoju industrije. Zdaj pa se dogaja, da skoraj v vsaki družbeno politični skupnosti še zmeraj »skrbijo« le za razvoj dveh ali treh močnejših industrijskih podjetij, ki največkrat potem poberejo v bankah tudi vse razpoložljive kredite.«
MILAN ŽIVKOVIČ
B
■
H
zasedanjih premlevamo vedno iste probleme. Kot kaže, naše besede kaj malo zaležejo. Glejte, o pretirano visokih najemninah, ki jih. za naše poslovne prostore predpisujejo posamezna stanovanjska podjetja, govorimo že zelo dolgo, pa kljub vsemu govorjenju še ni bilo ničesar ukrenjenega. Vedno samo obljube, da se bodo »stvari uredile« ...!
n
a
M
M
s
e
da je na enaki ravni kot v katerikoli veleblagovnici onstran meje, denimo v tržaških STANDI, UPIMU, COINU ali pa v sosednji Avstriji in celo v Nemčiji... Tudi ne morem pritrditi potrošnikom, ki se spričo slabe založenosti v naši trgovini vedno jezijo samo na trgovce, nikoli pa ne pomislijo, da je mnogokrat temu kriva proizvodnja domače industrije. Hočem reči, da založenost naše trgovine ni zmeraj posledica samo tistih, ki trgovino vodijo, marveč je še zmeraj odvisna in po moj%m v pretežni meri od tega, kaj trgovini nudi naša proizvodnja in seveda (tudi od tega, koliko . blaga lahko, uvozimo za devize. Slednjič, kako naj bo, na primer ljubljanska Prehrana bolje založena, ko ima ob 80 milijardnem letnem prometu na voljo komaj milijardo in 400 milijonov S-din obratnih ’ sredstev, kar pa je mnogo pre-. malo, da bi si »privoščila« še boljšo izbiro blaga ...« .
B
■
■
M
■
■
■
n
m
Ri
■
B
B
a
m
B
n
6
B
B
B
B
B
B
n
a
B
(Nadaljevanje s 1. strani) jo trgovino, da s prodajo dražjega blaga — in ob manjšem prometu dosega enak, če ne celo večji dohodek.
Tudi cene v storitveni obrti se še vedno oblikujejo pod močnim administrativnim vplivom občinskih skupščin, saj je doslej v republiki le 17 občin sprostilo kontrolo nad cenami uslug v storitveni obrti. In čeprav bodo komunalne delovne organizacije bržčas tudi v prihodnje še vedno morale iskati soglasje k svojim cenam pri pristojnih družbeno-političnih skupnostih, nikakor ni mogoče upravičiti tega, da v strukturi cene za pre-nekatero 'storitev niso zajeti vsaj enostavna reprodukcija, razširjena reprodukcija delovnih sredstev in potrebna sredstva za naložbe v standard zaposlenih.
Spričo tega tudi tako odločno zahteva: čimprej omogočiti svobodno oblikovanje cen na osnovi ponudbe in povpraševanja za vse tiste proizvode, za katere so tržni odnesi že usklajeni. Za vse druge proizvode, z izjemo osnovnih prehrambenih artiklov, pa bi bilo potrebno trgovini omogočiti določanje povprečne marže za podjetje kot celoto. In' .prav tako terjata hitrejše .sproščanje cen izredna deficitarnost obrtnih storitev ter konkurenčnost na tržišču.
LINEARNA RESTRIKCIJA
NI EKONOMSKI UKREP
Kot že rečeno, gospodarska reforma je prenesla skrb za razširjeno reprodukcijo neposredno na delovne organizacije. Pri tem pa sindikati ugotavljajo, da banke vse prepočasi prevzemajo vlogo poslovnih organizacij, ki naj bi bile enakopraven partner z drugirpi delovnimi organizacijami. Zato se tudi vse prepočasi uveljavlja sistem kreditiranja na osnovi ekonomske zainteresiranosti tako bank kot delovnih organizacij.
Vse prej kot ekonomska pa je tudi linearna restrikcija kreditov za obratna sredstva, Ta ukrep se je doslej najbolj odrazil v trgovini in je bolj ali manj enako prizadel vse' trgovinske organizacije in ne glede na poslovni uspeh j n na razvojne potrebe posameznih strok. Restrikcija kreditov za obratna
sredstva pa sili trgovinske delovne organizacije, da veliko bolj kot doslej začenjajo oblikovati lastna obratna sredstva, kar pa v številnih delovnih or-^ gamizacijah zagotavljajo tudi s ' hitrejšim obračanjem zalog. Ti ukrepi so sicer s stališča rentabilnosti poslovanja pozitivni, vendar vrtoglavo povečevanje koeficientov obračanja že pomeni siromašenje izbire blaga in založenosti tržišča. Povrhu vse-
ga pa je linearna restrikcija kreditov prizadela zlasti tiste delovne organizacije, ki so doslej največ nalagale v svojo razširitev in modernizacijo.
Zato stališča sindikatov: za stabilizacijo gospodarstva je sicer nujen prehod na poslovanje z lastnimi obratnimi sredstvi — vendar mora biti ta prehod prilagojen realnim možnostim in potrebam razvoja posameznih dejavnosti. Spričo velike defici-
■■llllllElllllllllllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllilim
| KONSTITUIRAN JE RO SINDIKATA § J	DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI	|
SLOVENIJE	J
Drugega dne zasedanja so delegati II. občnega zbora	f§
1	sindikata delavcev storitvenih dejavnosti izvolili tudi 67	g
fj	članov novega plenuma republiškega odbora, petčlanski	1
E	nadzorni odbor ter formirali štiri pododbore. Za predsed- • j
jj	nika pododbora za komunalo je bil izmoljen SLAVKO	1
H	LAMBERGAR, za predsednika pododbora za trgovino	§=
1	PETER PUNGARTNIK, za predsednika pododbora za obrt	g
E	JANKO VELIKONJA ter za predsednika pododbora za	g
| gostinstvo RUDI ZUPANČIČ.
Na prvi seji plenuma, ki je bila neposredno po za-	E
g	ključku občnega zbora, je bil vnovič soglasno izvoljen za	jj
1	predsednika republiškega odbora LOJZE FORTUNA, za	jj
g	tajnika odbora pa FRANC MREVLJE. Poleg predsednika	|
B	in tajnika ter vseh štirih predsednikov pododborov pa	g
1	so člani plenuma izvolili v predsedstvo republiškega od-	1
1	bora naslednje tovariše: OLIVIJ DJURDJEVIČ, igralnica	1
g	Casino, Portorož, VILKO ES, Mladinski dom, Bohinj,	§
1	FRANC FIŠER, obrtno podjetje Kovinar, Maribor, MIRA	j
jj	KOROŠEC, Brivsko frizersko podjetje Ljubljana, BORIS	1
E	MATAJEC, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana. TINKA	■
|	MUHAR, trgovsko podjetje Astra, Ljubljana, FRANCI	§
E	NOVAK, trgovsko podjetje Avtocommerce, Ljubljana,	jf
g	FRANC PLAZAR, trgovsko podjetje Gramex, Ljubljana,	1
5	STANE POLAJNAR, Zavod za zaposlovanje delavcev,	jj
g	Celje, JANEZ POŽAR, obrtno podjetje Ela, Novo mesto,	1
| TOMO ZEVNIK, Kanalizacija, Ljubljana.
lillll[|llllllllllll!lllllllllll!llli!lll!llllilllllllllll!l!!!llllllllll!lll!lillllilllllllllll!iiilllllllli!!!lllllllllllllll|||||||!l!ll||||||!!l!ill|||||[[[|||il|||!llll|||||||||l]||||l||||||||!l||!||||||||||||[||||||l|||||li|
tarnosti obratnih sredstev bi bilo potrebno zagotoviti v trgovini veliko bolj prožno izkoriščanje sredstev obveznega rezervnega sklada, prav tako pa bi bilo potrebno zagotoviti, da bi sredstva od obresti na poslovni sklad, ki jih plačujejo gostinske organizacije in storitvena obrt, bila namensko uporabljena za kreditiranje razvoja teh dejavnosti.
UDELEŽBA
PO DEJANSKI REALIZACIJI
Decentralizacija zunanjetrgovinskega in deviznega režima je storitvenim delovnim organizacijam. prinesla znatnejšo udeležbo pri ustvarjenih deviznih sredstvih. Ni pa novi režim razrešil tudi vseh protislovij.
Osnova za devizno udeležbo je v gostinstvu število nočitev. To pa za Slovenijo kot izrazito tranzitno področje še zdaleč ni ugodno. Tako vsa gostinska podjetja, ki služijo tranzitnemu in izletnemu turizmu, sploh niso udeležena pri ustvarjenih deviznih sredstvih. Po izračunu naj bi v naši republiki — ob sedanjem določanju udeležbe pri devizah znašala retencijska kvota komaj petino dejansko ustvarjenega deviznega priliva. Tudi trgovini je po veljavnih predpisih priznana kot osnova za določitev retencijske kvote samo neposredna prodaja za devize, ne pa dejanski nakup tujih gostov. Tako nekatera podjetja v svojih poslovalnicah izpričujejo devizni nakup samo v višini 10 %, čeprav znaša dejanska realizacija prometa od tujcev kakih 60 odstotkov.	(
Stališče sindikatov k tem problemom pa je dobilo konkretno zahtevo: čimprej preiti na način ugotavljanja osnove za izračun retencijske kvote, ki bi zajel tudi tranzitni turizem. Nato: čimprej poenostaviti postopek za določanje osnove pri ’ udeležbi trgovine pri deviznih sredstvih, tako da se bo osnova kar najbolj približala dejan-sik devizni realizaciji. In slednjič:	tudi storitveni obrti bi
bilo treba priznati retencijsko kvoto vsaj od dejanskega plačila za opravljene storitve.
BOJAN SAMARIN
Čedalje bolj odvisni od sebe
Iz uvodnega referata predsednika RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije
Lojzeta Fortune na II. občnem zboru
(Nadaljevanje s 1. strani)
cev, temveč tudi v zagotavljanje potrebnih sredstev za razvoj. Delovne organizacije so tako pred izredno odgovornimi nalogami, odgovornimi predvsem zaradi tega, ker bo potrebno z boljšimi rezultati dela uresničevati z dolgdročnimi in kratkoročnimi programi začrtani razvoj, pri tem pa zagotavljati potrebna sredstva za osebne dohodke in za standard zaposlenih. Tudi srednjeročni program razvoja republike namreč temelji na osnovnem izhodišču gospodarske reforme, da so nosilci enostavne in razširjene reprodukcije delovne organizacije. Zato ta program predvideva, da stvoritvene dejavnosti z izjemo gostinstva in komunale sodelujejo pri razširjeni reprodukciji s 100 odstotki lastnih sredstev.
Med najpomembnejše ukrepe, ki so jih delovni kolektivi storitvenih organizacij v večini primerov že v pripravah na reformo — še bolj intenzivno pa v času uveljavljanja reforme — začeli uveljavljati, sodi investicijska politika. Mislim namreč na tako investicijsko politiko, ki pospešuje prehod na intenzivno gospodarjenje, večje in hitrejše aktiviranje notranjih rezerv s sodobno organizacijo dela in poslovanja, večje poslovno sodelovanje, stimulativnejšo in celovitejšo delitev po delu, ustreznejše prilagajanje delovnega časa — tako kar zadeva racionalnejše izkoriščanje obstoječih kapacitet kot potrebe potrošnikov — izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih, racionalnejše zaposlovanje delovne sile ter pestrejšo oskrbo tržišča, prilagojeno zahtevam domačega,in tujega potrošnika.
Seveda pa ob poudarjanju teh nalog ne smemo, prezreti tudi dosedanjih uspehov, saj so prav na tem področju v nekaterih delovnih organizacijah z večjo produktivnostjo in z večjo po-
slovnostjo že dosegli izredne ekonomske rezultate. Novi pogoji gospodarjenja in z njimi pogojena veliko jasnejša podoba prihodnjega razvoja so hkrati sprožili nov proces vse tesnejšega poslovnega sodelovanja in odvisnosti med posameznimi dejavnostmi in delovnimi organizacijami. Z uvajanjem novih oblik poslovanja pa so se začeli podirati tudi dosedanji klasični in avtarkični odnosi v poslovanju delovnih organizacij.
Na tem področju so dosegla največji napredek nekatera trgovska podjetja, ki se vse bolj povezujejo s proizvajalci, se vključujejo v turistično tržišče, širijo svojo dejavnost na širša gospodarska območja itd. Razen tega prihaja v nekaterih primerih -tudi do širjenja' predmeta poslovanja ali storitev, kot to zahtevata povečani obseg in spremenjena struktura potroš-f nje. Pomemben vir notranjih rezerv za vse storitvene organizacije pa tudi racionalna nabava trgovinskega blaga oziroma materiala. Zato nekatere delovne organizacije že iščejo možnosti za izboljšanje poslovnih uspehov tudi v racionalnejšem poslovanju komercialnih in nabavnih služb, v organizaciji skupnih finančnih služb in drugih podobnih ukrepih.
Tudi v storitveni obrti si nekatere delovne organizacije že 'prizadevajo zagotoviti racionalnejše gospodarjenje ter poiskati take prijeme pri delu. ki bodo v prihodnje zagotavljali večjo in trdnejšo materialno osnovo za hitrejši razvoj. In čeprav bi morali za zdaj govoriti le še o idejah, kako bi v storitveni obrti med drugim prešli na kategorizacijo kvalitete storitev in s tem na diferencirane cene. pa nedvomno prav ta prizadevanja že pomenijo korak naprej iz sedanjih razmer.
Podobna prizadevanja pa bi lahko zasledili tudi v komu-
nal nerri gospodarstvu. Zaradi težkega ekonomskega položaja so komunalne delovne organizacije poleg ustaljenih komunalnih uslug začele vključevati v obseg svojih storitev tudi nekatere druge rentabiinejše dejavnosti. V strukturi dohodka v nekaterih komunalnih organizacijah tako že predstavljajo te dodatne dejavnosti celo do 60 odstotkov.
Dosedanji rezultati storitvenih delovnih organizacij pri uresničevanju družbeno - eko nomske reforme so izredno pozitivni in hkrati pomenijo poroštvo za hitrejši razvoj v prihodnjem razdobju in za nadaljnjo krepitev samoupravnih odnosov. In lahko rečemo, da so prav prizadevanja subjektivnih sil doslej bistveno vplivala na hitro in večinoma konkretno obravnavanje ter razreševanje vseh osnovnih družbeno-eko-nomskih in samoupravnih problemov, s katerimi so se doslej kolektivi srečevali pri uresničevanju družbeno-ekonomske reforme. V svojih sedanjih prizadevanjih pa iščejo kolektivi storitvenih dejavnosti čedalje bolj take interne ukrepe, ki jim ne zagotavljajo le trenutne eksistence, temveč jim tudi pomenijo perspektivno rešitev. To nam dovoljuje oceno, da se v kolektivih polno zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli za razširjeno reprodukcijo in da zato zavračajo vsako ozkost, avtarkič-nost. tradicionalizem in primitivizem. kar pa je vse še do nedavnega bilo močno značilno za nekatere delovne organizacije. V kolektivih se v celoti zavedajo, da morajo perspektivno rešitev iskati — a ne samo iskati, temveč tudi najti! — v večji produktivnosti dela. v razvitejšem poslovnem sodelovanju, v ekonomski koncentraciji sredstev tako na ravni delovne organizacije. kot v skupnih na-
ložbah delovnih organizacij iste dejavnosti ali sorodnih dejavnosti.
V šndikatih moramo podpreti rea ta napredna prizadevanja delovnih kolektivov in njihovih samoupravnih vodstev. Hitrejši razvoj in s tem trdnejšo materialno . osnovo namreč lahko spričo močno razdrobljenih sredstev storitvenih dejavnosti zagotovi le ekonomska koncentracija sredstev. Prav to na bodo brez dvgma tudi v prihodnje še veliko bolj terjali zaostreni pogoji gospodarjenja. Večje materialne možnosti, ki jih prinaša s seboj ekonomska koncentracija sredstev, pa bodo nedvomno tudi zagotovile porast sredstev za osebne dohodke in hitrejši porast življenjske ravni proizvajalcev. Mimo tega zagotavlja poslovno sodelovanje in ekonomska koncentracija sredstev znatno ugodnejše možnosti za najemanje tako domačih kot tujih kreditov. Ne smemo na seveda ob vseh teh novih oblikah koncentracije sredstev na višji ravni pozabiti na prilaganje in razvijanje samoupravnih odnosov, da bodo tako tudi v teh novih pogojih dobivali neposredni proizvajalci čedalje vplivnejšo vlogo v gospodarjenju in upravljanju.
Potrebujemo
gospodinjo
v. družini s 4 otroki od 9— 19 let. Dobra plača, vse gospodinjske naprave zagotovljene, kakor tudi čistilka. Poleti 6 tednov na Thuner-see, pozimi pa 3 tedne v gorah.
Ponudbe s sliko. na: Dr. Grei-ser, Sulgenheimweg 11 —
3001, Bern (Schweiz)
Z OBČINSKIH SINDIKALNIH ■ ' SVETOV
• MARIBOR
Minuli ponedeljek je Občin-, ski sindikalni svet Maribor skupaj z iniciativnim odborom za pripravo konference samoupravljavcev v Mariboru organiziral razgovor o aktualnih problemih tovarniških glasil mariborskih delovnih kolektivov. Razgovor z.uredniki je razkril številne probleme tega novinarskega področja, zato je prav, če nekatere od njih na kratko omenimo.
Po besedah urednikov 15 glasil mariborskih kolektivov, toliko se jih je namreč odzvalo povabilu občinskega sindikalnega sveta, je najbolj pereč problem status urednikov tovarniških glasil. Razprave o statusu urednika tovarniškega lista se vlečejo že skoraj 10 let in videti je, da so se znašle v slepi ulici. Tako so se uredniki pritoževali, da imajo »nad seboj« mnogo ljudi, katerim so odgovorni za svoje novinarsko delo in o katerih delu ne smejo pisati. In namesto da bi bili za svoje delo neposredno odgovorni samoupravnim organom, se morajo podrejati širšemu ali ožjemu krogu vodilnih delavcev. Tako se uredniki tovarniških listov večkrat srečujejo z vprašanjem, ali naj se. zamerijo vodilnim uslužbencem, s tem da odkrito spregovore o napakah.
Na razgovoru smo slišali, da v kolektivih zadnje čase posvečajo več pokornosti informiranosti članov kolektiva, vendar pa so glavni pobudniki za boljšo informiranost uredniki listov, ne pa tisti, katerim je informiranost dejansko namenjena. Vendar tudi tega ne bi smeli posploševati. To dokazuje zahteva članov kolektiva Mariborske tekstilne tovarne, da žele biti infprmirani kot upravljavci podjetja in ne samo kot člani kolektiva, kajti samoupravljanje dejansko nalaga vsem dolžnost, da podpro in dopolnijo določene informacije, saj le z izmenjavo različnih mnenj in stališč lahko Poiščemo najboljše rešitve.
K reševanju vseh omenjenih problemov, s katerimi se danes srečujejo uredništva tovarniških listov, bodo gotovo pripomogli redni sestanki urednikov listov, ki bodo odslej Vsak mesec. Za boljše razumevanje vloge in mesta tovarniških listov pa bo občinski sin-d:kalni svet v Mariboru orga-niz'ral razgovor na to temo z vodilnimi delavci mariborskih kolektivov.
VILI GUČEK
PRIJATELJI
Z OBEH STRANI DRAVE
(Nadaljevanje s 1. strani)
in onstran Drave že dolga desetletja. Ožja navezanost, Iti jo izražajo občani 4 komun najmočneje v vsakoletnem tednu bratstva in prijateljstva, je potemtakem naravna posledica dolgoletnega sožitja dveh sosednih narodov. Zato postaja čedalje večja želja po. sodelovanju ne le v tednu, ampak preko vsega leta. Poleg sindikatov in gospodarskih organizacij, ki se medsebojno pogosto obiskujejo, izmenjujejo izkušnje, snujejo skupne načrte, se že pred leti vključijo v utrjevanje vezi lokalne radijske postaje in tisk. Uredništva pripravljajo skupne radijske oddaje, časopisi Medji-murje Čakovec, Varaždinske vijesti in Ptujski tednik prinašajo novice o delu in življenju sosednih komun. Izide tudi prva številka dvojezičnega .časnika Teden bratstva in prijateljstva, ki doživi do danes že več izdaj.
V sejnih dvoranah so vedno bolj pogosto ustvarjalne razpra-
ve o gospodarskih vprašanjih v skupnem gospodarskem prostoru, o poslovnem in tehničnem sodelovanju med delovnimi organizacijami, o skrajševanju delovnega časa, o delitvi dohodka, o sistemu nagrajevanja, ce-i nenem letovanju za delavce, o kmetijskih vprašanjih, 6 kooperaciji in davčni politiki, o skupnih prizadevanj ih - za razvoj turizma, o sodelovanju med občinskimi sindikalnimi vodstvi in čvrsti povezavi med. strokovnimi sindikati in sindikalnimi podružnicami itd. itd.
Ob pogovorih v sejnih dvoranah izmenjujejo gostovanja kulturno umetniška društva z vsemi svojimi skupinami, poklicna ih amaterska gledališča, na likovnih .razstavah se srečujejo umetniki amaterji 4 občin. Delavci ptujskih, varaždinskih, ormoških' in čakovških delovnih organizacij se merijo na športnih igriščih, prirejajo skupne izlete in jih povezujejo z ogledi zgodovinskih in turističnih znamenitosti, kulturnimi prireditvami in zabavo. '

■■■HeBHEe»»eeBaw*B**EaeeH*WBeBasB*eeBWHiBEeeenEeeEaEeaEeeBaeaaB
Pojasnilo k akciji »Zaposlovanje« v Novi Gorici
Pod naslovom v AKCIJI Razlogi za to. »izbiranje« so i »ZAPOSLOVANJE«« NOVA različni in jih sedaj ne bi na- ; GORICA je bil v 18. številki vajali, saj niso specifični za ■ »Delavske enotnosti« 13. maja naše območje. Ni pa res, da • 1967. objavljen razgovor no- se ženske ne bi hotele zapo- ; vinarja Milana Žinkoviča z šiiti v trafikah in trgovinah. ! delavci Komunalnega zavoda Nasprotno, prav na ta delov- I
za zaposlovanje Nova Gorica na mesta je velik pritisk, se o problematiki zaposlovanja, pa, predvsem za trgovino, za-predvsem žensk. Nekateri po- hteva ustrezna strokovna datki so netočno in poeno- izobrazba, večina tistih, ki pri
nas iščejo delo, pa je brez kvalifikacij, za priučitev pa
stavljeno prikazani, tako da bi se med bralci, predvsem
! tistimi, ki iščejo delo, lahko so možnosti majhne.
| ustvarilo mnenje, da pri zapo- Reči pa moramo, da delo i slovanju ni drugih problemov 'izbirajo tudi nekateri moški, : kot ta, kako prepričati ljudi, čeprav v manjšem številu kot i naj se vendar zaposlijo. So pa ženske, ker je za moške na ■ stvari precej drugačne.	razpolago več prostih delovnih
Kot drugod tudi pri nas mest in je zato tudi sorazmerji manjka prostih delovnih mest. no manj brezposelnih. j Še posebno težko je najti pri-i merno zaposlitev za ženske.
Pojav odklanjanja zaposlit- ; ve na našem območju torej ni j
j med drugim tudi zato, ker jih tako množičen, kot je bilo to ;
prikazano v članku, seveda pa kaže na to, da so tudi
| precej odklanja ponujeno za-; poslitev, vendar to ne »kar po ; vrsti« in »zanesljivo« vse, kot številke o prijavljenih brezpo-
■	piše v omenjenem članku, selnih relativne in da za ne-i Zenske odklanjajo DOLOČE- katere od teh vprašanje zapo-
■	NA dela, npr. za gospodinjske slitve še ni postalo vprašanje S pomočnice, nadalje matere, ki njih eksistence, pač pa se pri-! bi se najraje zaposlile v takih javijo
gospodarskih organizacijah, ki nimajo izmenskega dela, nekatere bi se rade zaposlile samo v določenih gospodarskih organizacijah (npr. »Iskra«).
zato, da čakajo ugodnejšo zaposlitev.
na
Komunalni zavod za zaposlovanje Nova Gorica

BBBBBBBSHBBBBBBBEBBBBBBBBBSSSBBI
■BBBBBBBBBBBBBBl
SINDIKAT SPODBUJA DRUŽBENO IN
EKONOMSKO SODELOVANJE
Odnosi med komunami se čvrstijo in razvijajo iz leta v leto. Vsak teden bratstva in prijateljstva bogati te odnose, poglablja prijateljstvo, ki se je tako prizadevno skovalo v vseh teh letih, v skupni želji za iskrenim sožitjem dveh narodov na vseh področjih življenja in dela.
Letošnji teden bratstva in prijateljstva je povezal v enem samem tednu 20.000 občanov 4 komun. V prvem tednu pred šestimi leti hrani kronika podatek 500 sodelavcev. Tako je letošnji ■ teden po množičnosti udeležbe prekosil vse dosedanje. Nihče ni . posebej vabil v kulturne dvorane, galerije, na športna igrišča. Obiskovalci so polnili dvorane že iz navade, iz pozornosti do gostov in izvajalce toplo nagrajevali z aplavzom.
Sindikati pa so v zadnjem tednu zasnovali program za nadaljnje sodelovanje. Osnovno -pozornost bodo v prihodnje posvetili povezavi med sorodnimi sindikalnimi podružnicami iz gospodarskih delovnih kolektivov in družbenih dejavnosti. Takemu sodelovanju so že utrli pota nekateri strokovni; odbori. Med njimi je najbolj .delaven odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Mimo mnogih medobčinskih posvetov bo že v kratkem posvetovanje o trgovini in nagrajevanju trgovskih delavcev.
Podobno kot sindikati pa se bodo sestale občinske skupščine, strokovne službe skupščin, druž-beno-politične organizacije in društva. Rezultat nedavnega posveta turističnih delavcev je med drugim dogovor o izdaji skupnega prospekta, zamenjavi propagandnega gradiva in skupnega snovanja za razvoj turizma na tem področju.
Lani je bil osrednji organizator tedna Ormož; Prav v tistih dneh se je zrušil stari most čez Dravo. Tedaj so se domenili v Ormožu, da naj bo gradnja novega mostu prva večja skupna gospodarska naloga prijateljskih občin. Letos novembra se bodo na novozgrajenem mostu srečali prebivalci z obeh strani Drave. Vsak dan bo po njem steklo preko 100 hrvaških šolarjev v ormoške šole. Na letošnjem tednu so . dali mostu tudi ime. Imenoval se bo Most bratstva in prijateljstva. Z njim bodo prijatelji 4 občin kronali prve sadove gospodarskega in družbenega sodelovanja, ki temelji na iskreni želji po skupnem napredku.	,
I. VRHOVCAK
^v.\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\NW\\\\\\\\y
Pravna posvetovalnica PE
vXXXNX\>XXX>X>XX>X>XVSXSVVXX
e VPRAŠANJE:
Moj oče je bil samostojen obrtnik do 17. 10. 1962, ko je dopolnil 65 let starosti. Prej je bil zaposlen kot pomočnik 8 let in ® mesecev ter 25 dni. Njegova pokojninska doba, v katero mu ■ie všteta vojaška služba v prvi svetovni vojni in udeležba v ^OB, znaša skupno 14 let, 8 mesecev in 23. dni. Ker nima 15 let pokojninske dobe, ne izpolnjuje pogojaf iz 3. odstavka ‘0. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, žal o je bil zavrnjen njegov zahtevek za priznanje starostne Pokojnine.
Ker mu manjka do 15 let pokojninske dobe le 3 ■ mesece 'h 7 dni zavarovalne dobe. me zanima, ali lahko to dobo pridobi s tem. da vplača ustrezen zavarovalni prispevek kot nekdanji °brtnik ali pa bi se moral še zaposliti.
S. F. — TRŽIČ
Samostojni obrtniki so obvezno pokojninsko zavarovani šele °d l. 1. 1985 dalje. Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih obrtnikov in samostojnih gostincev predvideva možnost, da se zavarovanim obrtnikom Stoje v Pokojninsko dobo čas pred uvedbo zavarovanja, če vplačajo skladu invalidsko-pokojninskega zavarovanja ustrezen znesek, ki je potreben za kritje obveznosti sklada. Za vašega očeta to
pride v poštev, ker je že pred 1. 1. 1965 opustil obrt. Zatorej °i lahko pridobil potrebno zavarovalno dobo v primeru, če bi stopil v redno delovno razmerje.
/	M. VEHOVEC
e VPRAŠANJE:
, Naše podjetje ima v pravilniku o delovnih razmerjih določno, da komisija za izrekanje ukrepov lahko od delavca zah-teva povračilo stroškov postopka (plačilo zamujenega časa članov komisije), če je bila delavcu izrečena kazen. Meni je ta komisija določila, da moram plačati 19 N-din in je nato moj Igovor zoper tak sklep komisije zavrnil tudi upravni odbor kaše delovne organizacije. Zanima me. ali je določilo pravilna o delovnih razmerjih o povrnitvi stroškov postopka za ksotavljanie kršitev delovnih dolžnosti zakonito.
A. L. MARIBOR
Delovna organizacija v smislu člena 88 TZDR določa s sploš-ni*h. aktom dolžnosti in odgovornosti delavcev na' delu in v *Vezi z delom, nato kaj se šteje za hujšo kršitev delovne dolž-Dosti, kako se' ugotavljajo kršitve predpisanih dolžnosti, ukrepe, k* Se uporabljajo zoper delavca zaradi kršitve delovne dolžnosti,
'i1 organe, ki začnejo in vodijo postopek in izrekajo ukrepe S temi določbami v svojih splošnih aktih delovna skupnost kamreg zagotovi, uresničevanje delovnih in 'poslovnih nalog delovne organizacije in uresničevanja pravic, ki jih imaio de-kvcj na podlagi dela Ker mora delovna skupnost s splošnim kktom urediti ves ta postanek, moremo sklepati, da ie delovna ^Eanizaciia dolžna da sama nosi stroške postopka za ugo-v5vlianje kršitev delovnih dolžnosti, sat bi sicer, če bi tako predpisal’ sam zakon, da bi stroške postopka nosil dela-
vec. Ker pa bi ti stroški v marsikaterem primeru lahko predstavljali precejšnjo obremenitev za delavca, upoštevajoč nadomestilo osebnega dohodka članom komisije za izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih dolžnosti, to očitno ni bil namen zakonodajalca ob sprejemu temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Nejasnosti v razlagah tega vprašanja so nastale s sprejemom temeljnega zakona samo zpto. ker je -prejšnji zakon o delovnih razmerjih določal, da stroške disciplinskega postopka nesi delovna organizacija. Enako stališče kot omenjeno je zavzela tudi v celoti naša teorija in praksa v delovnih razmerjih.
A. POLJANŠEK
• VPRAŠANJE:
Do 1. marca 1967 sem prejemala otroški dodatek za štiri otroke v znižanem znesku 2610 starih dinarjev mesečno, ker imam 70 arov obdelovalne zemlje. Z možem sva v letu 1966 imela skupno 1,540.000 S-dinarjev osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
Čeprav znaša delež družinskega člana na osebnem dohodku manj kot 40.000 S-dinarjev mesečno, mi na občinski upravi za dohodke niso izdali zahtevanega potrdila o davku na dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Ali imam pravico do otroškega dodatke še naprej in kako naj jo uveljavim, ker ne morem dobiti potrebnega potrdila o višini davka? — M. C.
Po 5. členu zakona o višini dohodkov gospodinjstva za določitev pravice do otroškega dodatka (Ur. 1. SRS. št. 6(67), so morali upravičenci .do otroškega dodatka do 11. marca 1967 prijaviti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje oziroma delovni organizaciji, ki je izplačevala otroški dodatek, vsa dejstva, ki po novih predpisih vplivajo na pravico do otroškega dodatka, in sicer jim je bilo s 1. 3. 1967 ustavljeno izplačevanje otroškega dodatka.
Če ste vložili omenjeno prijavo, si bo komunalni zavod za socialno zavarovanje po uradni dolžnosti zagotovil potrdilo o davčni odmeri in odločil o. vašem zahtevku. V primeru, da je znašal v letu 1965 davek od kmetijstva na enega družinskega člana več kot 250 S-dinarjev letno, ne boste več upravičeni do otroškega dodatka.
M. VEHOVEC
DELAVSKA
ENOTNOST
V AKCIJI »ZAPOSLOVANJE«


8£
Novo mesto
Na novomeškem komunalnem zavodu za zaposlovanje, ki posluje za novomeško, trebanjsko, metliško, črnomaljsko, krško in ribniško občino, imajo zares vzorno urejeno evidenco o gibanju zaposlenih, brezposelnih delavcev, o potrebah delovnih organizacij po zaposlovanju, o kadrovski strukturi v delovnih organizacijah itd. V naši akciji »Zaposlovanje« pa bomo iz kopice teh podatkov, ki sta jih posredovala analitik Andrej Koce in zaposlovalec Jože Mrzlak, povzeli le najpomembnejše.
NAJPREJ: KOLIKO JE BREZPOSELNIH IN KDO SO BREZPOSELNI?
Na področju riovomeškega zavoda za zaposlovanje je bilo decembra lani 1046 brezposelnih delavcev, v marcu letos je število brezposelnih naraslo na 1202 delavca, v aprilu pa se je zmanjšalo na 1180 delavcev. Kdo pa so brezposelni delavci je pojasnil zaposlovalec Jože Mrzlak:
»Od skupnega števila brezposelnih je kar blizu 800 žensk. Če pa pogledamo, kakšna je struktura brezposelnih delavcev* potem je nedvomno zelo zgovoren podatek, da kar 46 strokovnjakov in 124 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev na našem območju ne dobi dela, medtem ko blizu 700 brezposelnih delavcev nima nobene strokovne izobrazbe.«
POTEM: MNOGO DELAVCEV JE V TUJINI
Zanimivi so tudi podatki; da je iz Dolenjske precej delavcev zaposlenih v tujini. O tem pripoveduje analitik Andrej Koce:
»Prej ko nismo imeli tako natančne evidence, koliko delavcev odhaja iz Dolenjske na delo v tujino, smo sodili, da je samo iz ribniške občine odšlo v Zahodno Nemčijo blizu 1000 delavcev. Zdaj ko vodimo evidenco o zaposlovanju delavcev v inozemstvu, lahko povem, da jih je iz Dolenjske na delu v drugih državah 514 delavcev, od tega 110 kmetov. Največ delavcev, to je 430, je zaposlenih v Zahodni Nemčiji. To so sami kvalificirani in visoko kvalificirani delavci. Moram pa kar takoj povedati, da so se ob zadnjem odpuščanju delavcev v zahodnonemških tovarnah vrnili le 4 delavci s področja našega zavoda, kar pomeni, da veljajo slovenski delavci v Nemčiji za pridne in prizadevne.«
IN: TUDI NA DOLENJSKEM BREZPOSELNI ODKLANJAJO DELO
V akciji »Zaposlovanje« znova in znova ugotavljamo, da brezposelni delavci precej množično zavračajo delo. Zato tudi za Dolenjsko 1180 brezposelnih delavcev ne predstavlja posebnega problema, kot lahko to sklepamo iz besed zaposloval c a Jožeta Mrzlaka:
»Vsi prijavljeni brezposelni delavci iz kmečkih predelov Dolenjske čakajo, da se bodo zaposlili v tovarnah. V Šentjerneju in njegovi okolici čaka približno 100 mladih deklet, da bi se zaposlile v tamkajšnji Iskri, tovarni elementov. Nobena od teh deklet, in nekaj podobnega velja za brezposelna dekleta tudi v drugih dolenjskih občinah, noče sprejeti druge zaposlitve, še posebej ne sezonske. Sezonskega dela, po katerem je na Dolenjskem kot pretežno kmečkem predelu veliko potreb, pa se ogibajo 'tudi fantje, včasih celo samo zato, da ne bi imeli v delovni knjižici zabeleženo, da so v enem podjetju delali le po tri ali štiri mesece.«
DELAVCE SO PRIPELJALI IZ DOBOJA
Novomeški zavod za zaposlovanje pa že nekaj let zelo uspešno sodeluje s sorodno ustanovo iz Doboja. S tem sodelovanjem so razrešili že marsikaterega od problemov. Nazadnje pa prav te dni. ko so iskali blizu 100 delavcev, da bi jih zaposlili v kmetijstvu in v lesno industrijskem podjetju Novoles iz Straže pri Novem mestu in ko kljub 1180 brezposelnim delavcem ha Dolenjskem zavod za zaposlovanje iz Novega mesta ni mogel zadovoljiti ootrebe po novih delavcih na domačem območju in je moral pripeljati 100 delavcev iz Doboja in bližnje okolice.
MLADINA PRITISKA
Tudi na novomeškem zavodu za zaposlovanje so zaskrbljeni spričo 2400 mladih ljudi, ki letos zaključujejo osnovno šolo. O tem je pripovedoval analitik Andrej Koce:
»Po anketi o tem, kam želi mladina po končani osnovni šoli, smo dobili odgovor, da jih bo 22 ostalo doma na kmetiji, da se jih 109 želi takoj zaposliti, da se jih 600 želi vpisati v različne poklicne šole, 507 učencev in učenk pa namerava no osnovni šoli nadaljevati študij na srednjih šolah. Lahko kar takoj povem, da bomo fantom lahko izpolnili skoraj vse želje. ker je učnih mest zanje še dovolj. Težave pa bodo z dekleti, saj nam ni znano, kam s približno 200 mladinkami, za kolikor nam trenutno primanjkuje učnih mest ali ponudb delovnih organizacij, da bi jih zaposlile «
REDKE SO DELOVNE ORGANIZACIJE...
Znano je, da je uspešnost delovanja vsakega zavoda za zaposlovanje pogojena tudi z dobrim sodelovanjem s kadrovskimi službami v podjetjih. Po besedah obeh sogovornikov, Andreja K očeta in Jožeta Mrzi aka. pa so na Dolenjskem redke delovne organizacije, ki imajo dobro organizirano kadrovsko službo, kaj šele da bi skupaj z zavodom razreševale svojo kadrovsko problematiko. Jože Mrzlak pravi ■
»Le v IM V, Pionirju, Krki, Labodu, bolnišnici, D juri Salaju v Krškem. Beti v Metliki. Inisu in Novoteksu imajo kolikor toliko vzorne kadrovsko socialne službe ki z nami tudi uspešno sodelujejo in tako načrtno zaposlujejo nove delavce. Povsod drugod pa živijo od danes do jutri in zaposlujejo nove delavce le po trenutnih potrebah, k, pa sc mnogokrat pokažejo za neutemeljene in tako že čez mesec ali dva spet odpuščajo delavce.«
MILAN 2IVKOVIC
PRIHODNJI
TEDEN:
Zaključek
akcije
»Zaposlovanje«
/
iz na Se družbe
KARO BI KOMENTIRALI VI?
er
JAVNO MNENJE:
Zakaj je vpliv zdravstvenih zavodov na ukrepe glede usmerjanja zdravstvene službe v Sloveniji tako minimalen?
Razvoj in usmerjanje zdravstvene službe v Sloveniji sta zelo konkretni nalogi danes, jutri in v bodoče in tesno povezani z razvojem celotne družbe. Pri reševanju teh nalog se nujno soočimo z zdravstvenimi in nezdravstvenimi dejstvi in okoliščinami, tako da le ob trezni in resni presoji le-teh lahko razvijamo in usmerjamo zdravstveno službo. Prav zaradi tega ne preseneča rezultat ankete, iz katerega vidimo, da je 25 % zdravstvenih delavcev odgovorilo, da zdravstveni zavodi nimajo
vpliva pri sprejemanju ukrepov in stališč glede usmerjanja zdravstvene službe', v Sloveniji in da je 26 °/o zdravstvenih delavcev odgovorilo »ne' vem«. Komentar o tem smo prepustili direktorju splošne bolnišnice Maribor, primariju dr. Zmagu SLOKANU.
Lahko bi se v celoti strinjal s 25 odstotki tistih anketirancev, ki so brez zadržkov odgovorili, da zdravstveni zavodi v dosedanjih razmerah niso imeli možnosti, da bi lahko bistveno vplivali na sprejemanje ukrepov in stališč glede razvoja in usmerjanja zdravstvene službe v Sloveniji.
V tem kratkem sestavku ne morem analizirati vzrokov teh negativnih odgovorov in jih z gotovostjo pravilno oceniti, ne samo. ker nimam na voljo anketnega gradiva, ampak tudi zato, ker ni to moja naloga. Omejil pa bi se vendarle na nekai misli ob zastavljenem vprašanju. Kakor na drugih področjih našega družbenega življenja, je tudi za zdravstvo značilno kampanjsko reševanje le določenega dela iz obsežne problematike zdravstvene službe, tako da smo večkrat izgubili pravilno perspektivno orientacijo, od samih dreves nismo več videli gozda. Z decentralizacijo družbeno političnih skupnosti se je še bolj pospešila bohotna ekstenzivnost zdravstvenih zavodov. Emisijskega dinarja je bilo dovolj, tako da je moglo vsako področje, vsaka komuna, vsak zdravstveni zavod razvijati vse, kar je le hotel, medtem ko danes gledamo na takšno razsežnost zdravstvenih delovnih organizacij z velikimi pomisleki in začenjamo ukrepati, da bi ato-mizirano zdravstveno službo združili v strokovno in družbeno politično smiselne, upravičene in dejanskim možnostim prilagojene enovite celote.
Postavljamo si vprašanje, kako je prišlo do tolikšnih anomalij, saj so vendar obstajali zdravstveni centri kot koordinatorji zdravstvene službe na določenem področju. Zdravstvene centre oziroma njegove svete od republiškega do občinskega so v večini sestavljali zdravstveni delavci, ki jim nihče ne more oporekati šibke razgledanosti tn primerne strokovnosti, tako da nemoč zdravstvenih centrov ni mogla biti subjektivna. Regulativna funkcija zdravstvenih centrov je odpovedala zaradi povsem neurejenega pravnega statusa. Urejanje medsebojnih odnosov zdravstvenih zavodov na nekem področju, njihova koordinacija teženj, usmerjanje in usklajevanje strokovnih in materialnih pogojev, vse. to in še več, zahteva določeno raven znanja in družbene zavesti. Samo s priporočili tudi' na drugih področjih družbenih služb ne dosegamo potrebnih učinkov, ali jih dosežemo šele z velikimi napori, s precejšnjo izgubo časa! ter denarja.
Odmiranje države ie proces, ne pa akt. Že Lenin je dejal, da je prehitevanje večja nevarnost kakor zaostajanje. Zaostalega »tepejo« sicer drugi, a prehitevajoči se »tepe« sam, kar je mnogo huje. Tudi mi mislimo, da že samo z uvedbo samoupravljanja ni zavest samoupravljavcev tako narasla, tako dozorela, da ne potrebujemo več nobenih normativnih urejanj, da zadostujejo samo še priporočila in resolucije. Kakor se pri osnovah in merilih za delitev dohodka po delu zdravstvo ne more enačiti z gospodarstvom, tako bi najverjetneje moralo tudi samoupravljanje v zdravstvu in družbenih službah dobiti sebi svojstveno vsebino, samoupravni organi pa temu primerne dolžnosti in pravice, področje dela.
Zdravstveni delavci laže ali teže, hitreje ali počasneje, toda vendarle spreminjajo svoje poglede in miselnost, tako da bodo kot člani delovne skupnosti zdravstvenih zavodov lahko učinkovito delovali tudi kot samoupravljavci v organih samoupravljanja v svoji delovni organizaciji, v organih občinskih skupščin in družbeno političnih organizacijah, v zdravstvenih centrih, republiški in zvezni skupščini in še drugod ter krojili svoje predloge in sklepe glede na raven samoupravnega organa v širših in širokih pogledih na aktualno zdravstveno problematiko in ne z ozkega zornega kota svojega delovnega mesta ali delovne enote. Na razvoj in usmerjanje zdravstvene službe bodo lahko bistveno vplivali, če bodo zavestno Izpolnjevali svoje dolžnosti in pravice kot samoupravljavci in kot družbeno politični delavci.
Z novim zakonom o organizaciji zdravstvene službe si tudi zdravstveni centri utirajo novo pot kot najvažnejši člnltelji pri usmerjanju zdravstvene politike na določenem področju. Če bi uspelo odpraviti še večtirnost pri reševanju zdravstvene problematike na raznih forumih in v raznih organizacijah in če bi bilo možno razprave o zdravstvu na vseh forumih in v vseh organizacijah koordinirati, bi dobili enotnejše, in pravilnejše zamisli o ukrepih in stališčih glede razvoja zdravstvene službe v Sloveniji in s tem bi zdravstveni delavci kot člani zdravstvenih zavodov in kot neposredni izvajalci zdravstvene službe morda le lahko imeli vpliv na ukrepe in stališča glede razvoja zdravstvene službe v Sloveniji.
il||||||||||||||!l|||||||!lllllill||lllllllllll!lllllllllllll!!llll!l!lllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

;

KAKO SE BODO RAZPLETLE STVARI V HERMESU, SE NE VEMO, RAZPLESTI PA SE BODO MORALE
SAMOVOLJA POD NALEPKO
SAMOUPRAVLJANJA ?
Taisti delavci, ki so pred časom s tajnim glasovanjem izvolili samoupravno vodstvo ljubljanskega podjetja Hermes, so na zboru delovne skupnosti 31. marca po deveturni razpravi odpoklicali svoj delavski svet in upravni odbor s pavšalno motivacijo: »Politika, ki sta jo vodila, je bila v nasprotju z interesi delovnega kolektiva.«
Podrobnejša utemeljitev odpoklica samoupravnih organov govori o tendencioznem obravnavanju očitanih gospodarskih prestopkov, ki še niso dokazani, o obravnavanju dozdevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih naredili posamezni člani Hermesa, s čimer so zavajali delovni kolektiv in vzbujali nezaupanje v pravilnost poslovanja. Tako delavski svet kakor upravni odbor sta po obdolžitvah podpirala interese posameznikov ter pri tem obšla direktorja podjetja kot organa upravljanja.
Takoj nato je zbor delovne skupnosti izključil iz delovne organizacije predsednika delavskega sveta Vlada Kovačiča in predsednika upravnega odbora dr. Iga : Csernyja kot glavna krivca nepravilne politike samoupravnih organov.
Po tej »zmagi« so si zmagovalci privoščili skupno večerjo.
Toda |e čez nekaj dni je V
Se preden bi povedal nekaj osnovnih značilnosti osiješkega posvetovanja o zaščiti. pri delu v kmetijstvu, naj omenim, da smo se slovenski predstavnik) za to posvetovanje posebej pripravili. M^d drugim smo za posvetovanje, izdelali tudi poročil«? na temo: Izobraževanje in vzgoja kot preventivna ukrepa za varstvo pri delu...« so bile uvodne besede Julija Planinca.
»In sedaj, kakšne so osnovne ugotovitve osiješkega posvetovanja?«
»V Osijeku smo enotno ugotavljali, da je zaščita pri delu v vse bolj sodobni kmetijski proizvodnji pri nas z^lo slaba, predvsem1 zavoljo tega, ker je taka proizvodnja za nas še zelo mlada panoga. Znova in znova smo ugotavljali, da se veliko nesreč v > kmetijstvu zgodi prav zavoljo precejšnje nepoučenosti tako neposrednih proizvajalcev kot organizatorjev proizvodnje pri upravljanju z raznimi kmetijskimi-, st-roji. kot so traktorji in najrazličnejši priključki. Razen tega je v kmetijstvu vse več nesreč tudi zavoljo zastrupitev z raznimi kemičnimi sredstvi, ki
vso zadevo posegla upravno pravna služba skupščine občine Ljubijana-Center in zahtevala, da se izvršba o izključitvi Kovačiča in Csernyja odloži do pravnomočne sodbe. Takoj je bilo namreč očitno, da gre za grobe kršitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih pa tudi interne zakonodaje Hermesa, ki je .usklajena s splošno zakonodajo. Oba obtoženca se niste mogla niti zagovarjati zoper pavšalne očitke na zboru delovne skupnosti, njunih prekrškov disciplinska komisija ni obravnavala, niti jima ni dala priložnosti, da se pripravita na obrambo ter si po potrebi po-iščeta zagovornika.
Zbor delovne skupnosti je z odpoklicem samoupravnih organov kršil tudi vršto; določil iz temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov. Med dru-
‘ i?
jih kmetije! uporabljajo pri zaščiti sadja, vinogradov, povrt-nin itd.« '
»Kaj pa je bilo pri nas doslej^ sploh storjenega v zvezi z zaščito pri delu v -kmetijski proizvodnji?«
»Odkrito povecfe.no, simo doslej na tem področju zelo malo storili. Pomankijivost je zlasti v tem, da mladi kmetijski strokovnjaki znanja o zaščiti pri delu ne dobe v šoli. Zategadelj je tudi razumljivo, dati tisti, ki so v kmetijskih delovnih organizacijah zaposleni kot organizatorji proizvodnje, le v posameznih primerih zahtevajo uporabo zaščitnih sredstev na delovnih mestih, nevarnih za razna obolenja. Ker sami premalo poznajo sodobno mehanizacijo, tudi neposrednih proizvajalcev ne morejo dovolj poučiti, kako je treba ravnati s tem ali o-nim kmetijskim strojem.«
»Ste se v zvezi s tem na osiješkem posvetovanju dogovorili za konkretno akcijo?«
»Naš dogovor je konkreten. V prihodnje bodo morale vse naše nižje, srednje, višje in visoke šole. ki izobražujejo kme-
gim je bil odpoklic izglasovan z dviganjem rok ...
27. aprila je bil ponovno sklican zbor delovne skupnosti, na katerem je "direktor Hermesa objavil odločbo občinske skupščine Ljubijana-Center o nepravilnem odpoklicu samoupravnih organov in razsodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, da sta sklepa o izključitvi tov. Kovačiča, in dr. Csernyja nezakonita in neveljavna in da mora podjetje Hermes oba sprejeti nazaj najkasneje v osmih dneh ter poravnati obema pravdne stroške.
Zbor delovne skupnosti se je torej 31. marca zaletel. Toda, kdo v Hermesu bi bil dolžan opozoriti na nezakonitost postopka? Kdo bi moral vedeti, da pravice niso guma, ki jo lahko poljubno raztegneš in preoblikuješ? Kdo se je vprašal na zboru delovnega kolektiva, zakaj ni ožje upravno vodstvo, ki je prisostvovalo sejam samoupravnih organov — direktor je po zakonu član upravnega odbora! — že prej opozorilo delovnega kolektiva na morebitne »nepoštenost« samoupravnih predstavnikov?
In končno — kdo bo povrnil stroške, ki jih je povzročila ta
tijske strokovnjake, v svoj program čimprej vključiti zaščito pri delu v kmetijski proizvodnji. Če pa kmetijske izobraževalne ustanove v okvira svojega programa ne bodo mogle organizirati posebnega predmeta o tem, naj bi vsebino zaščite im 'sploh varstva pri delu vključile v ostale sorodne predmete, ki zadevajo organizacijo vse bolj sodobne in hkrati zahtevne kmetijske proizvodnje.«
»Slednjič bi bilo zanimivo slišati, kaj boste na sindikatih storili, da bi konkretno v slovenskih kmetijskih organizacijah še izboljšali zaščito pri delu?«
»Dejstvo, da se v Sloveniji na tisoč kmetijskih delavcev ponesreči letno na delu kar 115 in tudi več delavcev, resno opozarja, da moramo tudi v slovenskih sindikatih kmetijstva, živilske in tobačne industrije zavzeti povsem jasna stališča, kaj je treba storiti na tem področju.. V zvjfezi s tem smo se na republiškem odboru že dogovorili, da bomo v jeseni pripravili za našo republiko podobno posvetovanje. kot je bilo osiješko. Za to posvetovanje bomo pripravili obširne in tehtne materiale, na osrioVi katerih bomo lahko začrtali dokaj jasen program, kaj moramo najprej storiti glede boljšega varstva’ pri delu v kmetijski proizvodnji. Sploh pa se bomo na tem posvetovanju pogovorili tudi, kakšne so delovne razmere neposrednih kmetijskih proizvajalcev, kakšna je njihova prehrana, kje in v kakšnih razmerah stanujejo kmetijski delavci.«
M. Z
zaletava odločitev? Zastopstvo inozemskih tvrdk Hermes ima po vsej državi razpredeno mrežo servisov. Več kot polovica članov tega delovnega kolektiva je zaposlena izven Ljubljane. Vsem je podjetje moralo izplačati dnevnice in povrniti potne stroške. Za prvi zbor delovnega kolektiva. Za drugi zbor. In za napovedani tretji zbor.
Že večkrat je sodišče ugotovilo, da so v Hermesu sprti * predpisi o pravicah delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zadnji dogodki pa kažejo, da bistva samoupravljanja ne razumejo, kajti če je gospodarjenje domena samoupravnih organov kot pooblaščencev delovnega kolektiva, imajo ne samo pravico, ampak celo dolžnost med drugim zvedeti, ali je podjetje res napravilo devizni prekršek. kar je z dopisom sporočil devizni inšpektorat?
Večina Hermesovega kolektiva se gotovo zaveda, kaj je v interesu podjetja: ali pošteno poslovanje ob poštenih in pravičnih medsebojnih odnosih ali medsebojno preganjanje, ki negativno vpliva na poslovanje.
Ma- |
SIGNALI
Skupščina občine Koper je naročila občinski komisiji za prehod na skrajšani delovni čas, naj v sodelovanju z odgovornimi upravnimi službami ugotovi, zakaj delovne organizacije v koprski občini zaostajajo v pripravah programov za prehod na skrajšani delovni tednik. O svojih ugotovitvah naj bi komisija poročala odbornikom v mesecu juliju. Do takrat naj bi imele delovne organizacije še čas programe pripraviti, če pa tega ne bodo naredile, se bo skupščina poslužila sankcij, ki jih predvideva temeljni zakon o uvedbi 42-urnega delovnega tednika, to je uvedbe prisilne uprave. Programe za prehod na skrajšani tednik je v koprski občini doslej izdelalo le malo delovnih organizacij. Med njimi sta kolektiva Tomosa ip Primorskega tiska v Kopru. PAgrama teh dveh kolektivov ocenjujejo kot zelo do-. bra. Večina kolektivov pa : programov — tako vsaj kaže, nima. Zdi se tudi, da se kolektivi ne zavedajo dovolj pomembnosti programov. Tudi nekateri doslej predloženi elaborati opozarjajo na to. Komisija, ki jih pregleduje, namreč iz njihove vsebine ugotavlja, da kolektivi nimajo pred očmi dejstva, da gre Za programe čim boljšega gospodarjenja, za analizo izkoriščanja delovnega časa, za ugotavljanje možnosti za povečanje storilnosti in temu podobno. Mnogi kolektivi so, po ugotovitvah komisije, s predložitvijo programov skušali zgolj formalno zadostiti zahtevi zakona. Deklarativno so nakazali rešitve nekaterih problemov, kot na primer — izboljšali bomo produktivnost, poostrili disciplin0 itd. Manjka pa ukrepov ter zadolžitev za njihovo izvajanj^ Ko so odborniki P°' skušali ugotoviti, zakaj takšen odnos do programov in skrajšanja delovnega časa, so med drugim menili, da obstajajo v nekaterih manjših delovnih organizacijah
objektivne težave. V teh verjetno nimajo ustreznih kadrov, ki bi programe pripravili. Vprašanje pa J°: zakaj niso iskali pomoči pri kvalificiranih ljudeh v10 ustanovah. Kadrovske težave pa so bržkon' vzrok ?a zaostajanje v pripravljanj programov tudi v nekateri večjih delovnih organizac1 jah. Ko so odborniki ugotavljali, so hkrati izra ■Hi upanje, da bo njihove strožje stališče do tistih. ■ programov nimajo, re® , opozorilo delovnim kolek vom. da morajo vprašam primernih kadrov konen le že posvetiti večjo skrb-S.
JULIJ PLANINC, PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA. ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE NA TEMO:
ZAŠČITA PRT DELIT V KMETIJSKI PROIZVODNJI
Te dni je bilo v Osijeku prvo jugoslovansko posveto
vanje o zaščiti pri delu v kmetijski proizvodnji, ki ga je organiziral Center za napredek zaščite pri delu v kmetijstvu iz Osijeka. Na posvetovanju je bilo blizu 350 predstavnikov kmetijskih delovnih organizacij iz vse države, kot tudi predstavnikov sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. Med petnajstimi slovenskimi predstavniki je bil tudi Julij Planinc, predsednik RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije, katerega smo zaprosili, naj nam na kratko pove nekaj osnovnih značilnosti tegg posvetovanja.
MMIGRA BMOSNOST
St. 20
27* meja 1987
J
Doslej tudi premajhna zavzetost odbornikov
Občinske skupščine so se te dni konstituirale. Na prvih sejah so omenjali tudi že naloge, ki čakajo občinske skupščine, kakor tudi posamezne zbore v prihodnjem razdobju.
V Zasavju ugotavljajo, da predvsem dosedanje delo zborov delovnjh skupnosti ni bilo zadovoljivo. V Litiji, na primer, so ugotavljali, da so se odborniki zbora delovnih skupnosti doslej le v manjši meri angažirali v delu občinske skupščine, pa tudi udeležba odbornikov zbora delovnih skupnosti na sejah občinske skupščine je bila slaba. Litijska občinska skupščina je v zadnjem razdobju sprejela vrsto priporočil, vendar pa ugotavljajo, da jih v delovnih organizacijah niso uveljavljali, tudi zato, ker se za njihovo uveljavitev niso zavzemali niti odborniki zbora delovnih skupnosti. Premajhno skrb je zbor delovnih skupnosti litijske občinske skupščine namenjal pri dosedanjem delu uveljavljanju ter krepitvi samoupravnih odnosov.
Pogovori e upravljavci 0 Pogovori s upravljavci
»Nase se še najbolj zanesemo!«
Z Lovrom Gajgarjem, predsednikom delavskega sveta v medzadružnem lesno industrijskem podjetju ČEŠNJICA v Selški dolini, se pogovarjava o gospodarjenju v njihovi delovni organizaciji.
»Kaj bi povedali, če vas bi vprašal, kako dela in živi vaš kolektiv?«
"Čisto na kratko bi takole odgovoril: še kar gre, za zdaj mislim!« je začel Lovro Gaj-garz »Prebijamo se skozi iste težave kot vsa naša lesno predelovalna industrija, ki vedno teže najd^ pot do kupcev. Ni denarja, to vse pove ... Ampak je spet tako, da mi nekako še prodajamo, da omembe vrednih zalog nimamo. Najbrž pa bi jih imeli, če že od nekdaj ne bi bili prepričani, da se lahko zanesemo predvsem nase.«
»Kako to mislite?«
»Bi kar s številkami začel! Veste, pri nas bi najbrž lahko izplačevali precej višje osebne dohodke, kot pa jih in tudi lansko povprečje bi bilo lahko višje od 63.000S-din na mesec. Vendar smo kot podjetje zastran tega v nekoliko nerodnem položaju. Res je, da smo pred leti zgradili sodob-
no proizvodno halo za mizarV skl obrat, s čimer smo prišli vsaj do urejenih in nasploh za delo primernih prostorov. Kolektiv si je takrat in še potem pošteno zategoval paspve, da smo zbrali potrebna sredstva in kupili tudi nekaj najnujnejše opreme. Vseh tistih strojev, ki bi jih potrebovali, da bi. nadomestili drago in na-, p orno ročno delo povsod tam. kjer namesto človeških rok lahko delajo stroji, pa le še* nismo uspeli kupiti. Tako ima-i mo pri nas pravzaprav na pol izkoriščene investicije, ker nam pač novi obrat ne daje tega, kar bi moral dajati, če bi bil do kraja opremljen. Iz tega, izvirajo višji proizvodni stroški ...
Že sedaj in še bolj v prihodnje pa bo imel svoj prostor pod soncem samo tisti, ki bo proizvajal dobro in poceni. To "spet pomeni, da moramo čimprej dokončati tisto, kar smo začeli pred petimi, šestimi leti, ko smo se odločili za rekonstrukcijo. Naš sedanji proizvodni program in velikose-rijska; proizvodnja drobnega kosovnega pohištva ter radijskih -in televizijskih omaric nam za sedaj daje nekatere
prednosti v primerjavi s konkurenti. Vendar pa nimamo tolikšnega naskoka pred njimi, da bi se smeli uspavati. Zato »razpoložljiva sredstva vlagamo Iv modernizacijo in nakup ppre-!me in tudi v poslovni sklad za obratna sredstva. Obenem pa upamo, da bo le. prišel dan, ko bomo lahko poželi sadove našega, dolgoletnega odrekanja dela osebnih dohodkov, s či-1 mer smo samo utrjevali temelje podjetja, ki 430 druži-I nam daje kruh in delo! Če ne bi tako ravnali, bi si, nekaj časa lahko delili prav lepe dohodke, - potlej pa bi tse šlo pozlu .. . Tega se naši'ljudje dobro zavedajo.«
»Če prav razumem, gre za izraz in dokaz svojevrstne zrelosti vsega vašega kolektiva?«
»Mislim, da sem tri jasno povedal! Vseeno pa bi dodal še to, da je dandanes najbrž vsakomur bolj ali m ah j jasno, da so časi preveč resni, da bi se igrali z deldm in s kruhom. Pri nas v podjetju pa je tako, da želimo obdržati stoletno tradicijo žagarstva in lesno pred0'ovalne industrije v naši S"’ "ki doVni. Če so trenutni predpisi takšni, da bolje živijo tisti, ki samo žagajo hlo-
dovino in prodajajo rezan les, večno, tako ne more biti. Prihodnost ima po našem mnenju predvsem oplemeniteno delo, predelava, torej finalna proizvodnja. Zaradi tega tudi pri nas vedno bolj težimo k takšni usmeritvi. To velja tako za domači, kot za tuji trg. Zgovoren je primer, da se je struktura našega izvoza zadnja leta postopoma spreminjala v prid končnih izdelkov in da zdaj praktično izvažamo samo še finalne proizvode. Letos pa bomo izvozili četrtino proizvodnje, ki jo planiramo na dobri dve milijardi S"din.
Povedal pa bi še to, da z izvozom finalnih proizvodov zaslužimo manj, kot če bi prodajali žagani les, pri čemer bi bil potreben neprimerno manjši napor. Po pravici povedano si ob sedanji opremljenosti podjetja marsikdaj komaj komaj zagotovimo renta-bilnostni račun. Vendar pa je tako, da si z izvozom odpiramo vrata za naprej; da si zagotavljamo trg že zdaj, ko konkurenca še ni prevelika. Tako se varujemo pred tem. da bi zaostali za drugimi, ki marsikdaj poslujejo ob ugodnejših pogojih. Skratka —vse
naše misli so usmerjene v to, kako podjetju zagotoviti čimbolj zanesljivo perspektivo. Če bo uspevalo podjetje, bomo tu-
di mi dobro živeli! Za to menda delamo, mar ni tako?« je zaključil Lovro Gajgar.
-mG-
^^^y^yy^y^^yl^/^yys/\/\/VV^y\/Vv\/yVVAAAAAA/^AA/'v^AAAA/V\A/V^AAAAAAA/V^AAAA^vhAAAAAAAAAAA/^AAAA/V^A/^AAy'vVV^A/^/^AA/^AA/'v^AAA✓^^
Tudi v Trbovljah so večkrat govorili o tem, da je treba zagotoviti, da bo občinska skupščina, posebej pa še zbor delovnih skupnosti, tisti organ, v okviru katerega naj' bi reševali probleme, ki so skupnega pomena. Gospodarska reforma je spremenila poglede in stališča do marsikaterega vprašanja; zdaj bo treba ta spoznanja kar najbolj dosledno uveljavljati v vsakdanjem delu, predvsem pa pri vsakem odločanju upoštevati tudi dejanske realne materialne možnosti. Sicer pa bo potrebna v Trbovljah v prihodnje aktivnejša vloga občinske skupščine in zbora delovnih skupnosti pri razreševanju nekaterih perečih problemov v gospodarstvu, zlasti še pri uveljavljanju procesov Povezovanja med premogovniki ter med rudniki in termoelektrarnami, pri izvajanju politike komunalnega urejanja, pri nadaljnjem urejanju problemov v zdravstveni službi in pri postavitvi nove organizacije te službe, v zvezi z izobraževanjem itd.
-vš-
MAKAKSKI RIVIERA je tiha in zelena oaza srednje Dalmacije. Vzdolž obale je v skupni do zini 25 kilometrov 43 podobnih peščenih plaž, katerih eno vidimo na našem posnetku. Sonce sije na Makar-ski rivieri 2650 ur na leto, kar pa je samo Ed ur manj kot v znanem francoskem letovišču Nici. Kaj pa cene za letovanje? Tudi te so dostopne, toda ne v hotelih, marveč le v zasebnih turističnih sobah in campingih, kjer se da živeti na dan že za 1500 do 3090 starih dinarjev
KAJ POMAGAJO SODOBNI HOTELI BREZ SODOBNTH USLUG?
PRETIRANE CENE SO SLABA REKLAMA
Turistični novinarji Jugoslavije smo bili na 5. majskem zboru .gostje prav gotovo enega najlepšili hotelov A kategorije na Jadranu, in sicer »Maestrala« v Brelah na Makarski rivieri. Ljubeznivi domačini iz občinske turistične zveze Makarske so se na vsakem koraku trudili, da bi se novinarji kar najbolje počutili, skratka, da bi spoznali, kako so se Makarani pripravili na letošnjo turistično sezono.
Fedor Vrankovič je že star turistični delavec . v Makarski. Tako kot že mnogim, je tudi Pam na kratko opisal osnovne značilnosti Makarske riviere:
»V srednji Dalmaciji je in 2avzema prostor od znanega letovišča Brele pa vse do Živo-gošča v dolžini preko 40 kilometrov. Imamo kar 43 lepih peronih plaž v skupni dolžini 25 kilometrov... Po desetletnih ■meritvah klimatskih razmer «mo ugotovjji, da sonce sije na Makarski rivieri 2650 ur letno, ?ziroma 50 ur manj kot v Nici m 38o ved kot v Palermu. Se to bi dodal, da je Makarska ri-viera posebej privlačna za domače turiste, kar kažejo tudi podatki, da se je lani v primerjavi s Predlanskim letom število domačih turistov povečalo za blizu °/0, česar niso zabeležili nikjer drugje na Jadranu...«
vSe bi lahko govorili v prednikih o Makarski rivieri. To-vse to, kar je povedal tov. Jankovič, ni veljalo Makaranov ^°stej niti dinarja. »To nam je va!a narava,« je še menil bolj šali kot zares.
“■Ko bi mi v Portorožu Imeli
samo eno takšno plažo, kot jih je na Makarski rivieri 43,« je pripomnil Franček Kosovel, direktor hotela Lucija iz Portoroža, »bi prav gotovo naredili pravi ,raj na zemlji’. Veste, koliko smo vložili, da smo vsaj za silo uredili portoroško plažo? Nič manj kot sto milijonov starih dinarjev nas je veljala ...«
RES, KAJ POMAGAJO SODOBNI HOTELI?
Lepote Makarske riviere pa še niso vse.
Vsaj gostinci, s katerimi smo v hotelu »Maestral« prišli v stik, so že na začetku sezone »padli« na izpitu. To lahko upravičeno trdimo po vsem, kar smo novinarji bolj ali manj prizadeto doživeli v tem hotelu A kategorije, katerega gostje smo bili.
Samo dva dogodka opišimo.
Kolega Marjan Zaplatil iz Ljubljanskega dnevnika bi se rad odžejal. Všeč mu je bil oranžni sok, ki so ga deciliter vsako jutro servirali pri zajtrku. Za žejo si je naročil še »dva deci«. In kar za glavo se je prijel, ko je moral zanj odšteti 800 starih dinarjev
In druga, zgodbica: \ Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik Turistične zveze Jugoslavije, ki je tudi prisostvoval zboru turističnih novinarjev, bi v Maestralu skoraj ostal brež~kosila, ker je rednega menuja že ob pol treh popoldne preprosto zmanjkalo. Šel§ po enournem čakanju so mu servirali »š la carte« naročenega zobatca...
Se bi lahko naštevali, saj gostinskih spodrsljajev ni manjkalo. Vseskozi nam je prijetno počutje grenilo vprašanje, kaj nam pomagajo še tako lepi hoteli, če pa ljudje, ki z njimi upravljajo, niso pripravljeni nuditi vsaj približno tistega, kar lahko srečamo že pri Kopaču na Brezovici pri Ljubljani ali pri Cirmanu v Mednem. Podobno so se spraševali tudi tuji, sicer za zdaj še maloštevilni gostje na Makarski rivieri, kako je mogoče, da jim prvovrstni hotel, kot je »Maestral« v Brelah ob pretiranih cenah — mimogrede povedano je dnevna oskrba v tem hotelu Več kot 16.000 starih dinarjev *r- ne nudi več kot samo osnovno prehrano.
Nehote se vsiljuje vprašanje, ali niso pretirane« cene in po« manjkljive usluge slaba reklama za naš turizem prhv v med
TUDI CENEJŠE LETOVANJE
Turistični delavci iz Makarske so povedali, da Slovenci zelo radi letujemo prav na Makarski rivieri. Tudi letos bo marsikdo »zapregel« svojega fička ali pa se z avtobusom pa tudi z vlakom podal na 600 kilometrov dolgo pot do Makarske.
Predragi hoteli za letovanje ne bodo prišli v poštev, saj če bi hoteli letovati v kateremkoli hotelu na Makarski rivieri samo 7 dni, bi morali za to potrošiti najmanj 150 tisoč starih dinarjev.
Na Makarski rivieri pa se da letovati tudi za mnogo skromnejši denar. Privatnih ležišč vzdolž Makarske riviere v Brelah, Baškivodi, Promajni, Bratušu, Makarski, Tučepih, Podgo-ri, Drašnicah, Igranah in Živo-gošču je na voljo kar 13.500. Cene za dnevno oskrbo pa se gibljejo, če vštejemo še prehrano v restavracijah, od 2000 pa do 3 tisoč starih dinarjev, kar pa je sprejemljivo za marsikaterega, tudi neposrednega proizvajalca.
Se cenejše letovanje na za-rt*s prečudoviti Makarski rivieri pa si delovni ljudje lahko privoščijo v 16 lepo urejenih avto campingih, kjer se cene biva-
rivieri s taksnim ravnanjem, udobnih campingih živeti že za
:1500 starih dinarjev na dan„
Še privabili tudi tiste tujce,v ki so tako rekoč že naši stalni \ gostje v turistični sezoni, kaj; šele, da bi privabili nove inozemske goste.
M. 2.
PRIHODNJIČ:
ŠE CENEJŠE LETOVANJE NA OTOKU BRAČU
PORTRETI IN SREČANJA
/~le'vidite Korenčanov nasmeh, mu boste verjeli, da je vsak dan desetkrat srečen 1in desetkrat žalosten. Ta mešanica čustev je zapustila sledove na njegovem obrazu in v njegovem smehu.
»Veliko veselega in žalostnega je v mojem poklicu,-« mi je dejal ob najinem prvem srečanju ta šofer-reševalec, ki je od 1947. leta prevozil že kdove koliko kilometrov in pomagal rešiti kdove koliko življenj. Zveza med kilometri in življenji je nenavadna, vendar pri Korenčanu obstaja. Več kilometrov — več rešenih življenj. Dnevno jih prevozi 800 in še več.
Nekega poletnega dne (lahko bi bilo kateregakoli dne v letu) je v ljubljanski reševalni postaji zabrnel teleton:
»V Logatec! Nujno! Huda poškodba ... Čakamo pri Kramarju. Poškodovanka močno krvavi.«
Takoj nato je zatulila sirena rešilnega avtomobila, se prižgala modra lučka in vozile z majhnim rdečim križem in s Korenčanom za volanom se je kakor brezumno pognalo v dirko za življenje ..
»Dekle, ki je s šipo pod roko tako nesrečno padlo, da si je prerezalo žile, je bilo rešeno,« je z vedrim obrazom zaključil Korenčan,
Dekle ga ne pozna, nemara je tudi on ne bi več spoznal, toda med izsiljevanjem prednosti do Logatca je svoje življenje postavljal na nit za življenje lega neznanega dekleta.
In še za tisoče drugih življenj. V teh dvajsetih letih, odkar nosi belo haljo reševalca. Kdaj pa kdaj ga vidite tudi v modri halji, ko popravlja avto. V njegovem poklicu mora biti vozilo vedno brezhibno in nared ...
»Velikokrat sem prišel prepozno,« je po krajšem premolku nadaljeval Korenčan s tistim njegovim drugim obrazom, ki so ga oblikovale tuje solze, obup in groza .. . Mati z mrtvim otrokom v naročju . f. Otrok, ki zaripel od joka zaman stiska voščeno roko svoje matere ...
Dolgo je že tega, ko je Korenčan ravno tako izgubil svojo mater. Komaj dve leti i,e bil star takrat, toda ob vsaki takšni izgubi mu oživi spomin na mater in boli ...
»Se vam zdi reševalna služba dobro organizirana?« sem zavestno prekinil mučno temo razgovora.
»Marsikaj bi se dalo izboljšati, če bi imeli denar ... Nesrečni denar! S humanostjo si nista ravno na roke. Vem, da ni mogoče, ampak vseeno ml
velikokrat blodi po glavi, kako dobro bi bilo, če bi imeli reševalni helikopter.«
Neki Spanec si je v Splitu pri avtomobilski nesreči prerezal glavno žilo na nogi. Zdravniki so ugotovili, da ga lahko rešijo samo v ljubljanski bolnišnici. Če po dveh urah ne pride tja. so dejali, bo treba neprekrvavljeno nogo amputirati . . Toda, kako naj ga v dveh urah prepeljejo v Ljubljano? Korenčan je celih dvanajst ur čakal na brniškem letališču nanj...
»So ga vseeno rešili?« »Mhm, šlo je po sreči,« je zamišljeno odvrnil Korenčan, »vedno nc gre.«
Ob tisti hudi letalski nesreči lani bi kirurgična ekipa Hitreje, in. laže pomagala britanskim ranjencem, če iti ime-
Človek z žalostno vedrim nasmehom
la reševalna ^postaja avtomobilsko prikolico, opremljeno z najnujnejšimi pripomočki za operacije. Toda reševalci nimajo denarja za te regi. Drugi pa se nemara ne zavzemajo dovolj, čeprav vedo, da so potrebne in da denar manj pomeni , kot življenja.
»Prevoze bi več računali, pa bi sčasoma spravili skupaj denar za prikolico« sem Korenčana spodbodel kot upravljavca.
»Ja, eč bi vozil taksi 1 Tam samo vrata odpreš in vržeš - kufrček« v avto, pa dobiš 160 din za kilometer. Mi smemo računati samo 140 din. Včasih smo dohodek povečevali z večjo storilnostjo. Namesto da bi si povečevali zaslužke, sme kupovali rešilne avtomobile. Triindvajset jih že imamo, pred leti so bili pa štirje. Zdaj, ko se je gorivo podražilo, se ne da več veliko prihraniti. Toda, dopovejte to socialnemu ...«
Obmolknil je in nemara čakal, da mu karkoli porečem, kar bi obetalo izboljšanje finančnega položaja v reševalni službi. Jaz pa sem molčal in molče obsojal »varčevanje«, ki ni na mestu. Le s stiskom roke ob slovesu sem Korenčanu povedat, da ga razumem in spoštujem, kakor vsakogar, Ja je res človek.
JANEZ MLAKAR
Kako gospodarimo
Če pogosto sediš na sestankih in poslušaš, kako načelno govorijo, nekateri o reformi, se slej ko prej ne moreš ubraniti misli, da so mnogi že pozabili, kako smo reformo definirali pred pičlima dvema letoma, takrat ko smo se odločili 'za uravnovešenje gospodarstva, za ekonomsko umiritev naše preburne gospodarske rasti.
Dogovorili smo se: najprej zajeziti investicije, utrditi vrednost dinarja, nato pa — hitro naprej!
Zdaj pa pogosto govorimo, kakor da je reforma že sama po sebi cilj naših prizadevanj; enkratna akcija, ne pa dolgoročno, konkretno in poslovno-ekonom.sko prizadevanje za naš enakopraven gospodarsko konkurenčen boj na svetovnem (rgu. Dogovora zajeziti investicije se držimo kot pijanec plota, ne glede na rentabilnost investicij, razen tega pa še vedno vztrajamo pri rzamrznjenju cen-’-', namesto da bi se odločali z'a najbolj koristne ekonomske ukrepe. Stopicamo na mestu, namesto da bi odločno krenili naprej!
Statistiki ugotavljajo, da je nova delitev narodnega dohodka, ki smo jo zakoličili z reformnimi ukrepi, že obrodila
MALA TRIBUNA
PROIZVAJALCEV O PROBLEMIH VKLJUČEVANJA NA MEDNARODNI TRG
1

Zakaj
stopi-
■'§
prve sadove: perspektivnejše gospodarske ' panoge se razvijajo hitreje, precejšnje število delovnih kolektivov pa je že zbralo v sklade dovolj denarja za gospodarsko ekspanzijo. Slišali smo tudi že vesti, da v sosednjih državah kupujejo banke dinar po uradnem, tečaju, da naše devizne rezerve stalno naraščajo. Večja vrednost dinarja je začela ustvarjati in krepiti tudi občutek odgovornosti za poslovne odločitve in zastavljati vprašanja, kako razmejiti samoupravne in strokovne pristojnosti med zaposlenimi in, med delovnimi skupnostmi....
Vse to dokazuje, da smo prva hotemja reforme že v ve.-, liki meri uresničili, čaka pa nas še naloga: hitro naprej!-Toda pred to nalogo smo se začeli obotavljati. Namesto■ da bi pospeševali, in z ekonomskimi ukrepi spodbujali razvoj blagovno-denarnih odnosov, smo z nekaterimi ukrepi, sprejetimi v zadnjem času, ta razvoj celo nekoliko zavrti. Tako imajo gospodarske organizacije po pravkar sprejetih predpisih, pravico, da se po znižanih cenah otresejo zalog, ki so se jim v zaostrenih gospodarskih razmerah nakopir-čile v skladiščih — kar samo po sebi- nikakor- ne zagotavlja, da te gospodarske organizacije tudi v prihodnje ne bodo proizvajale svojih izdelkov za skladišča In še ena odločitev, ki ni povsem v skladu z nameni reforme: restrikcija potrošniških kreditov. Raje podražit jemo postopek pri najemanju kreditov »s pooblašča-njem večjega števila trgovskih podjetij za odobravanje kreditov«, kot da bi se držali dogovora, naj denarni zavodi sami odločajo o politiki odobravanja kreditov, na osnovi razmerja med vlogami varčevalcev in zaprošenimi posojili.
Priče smo tudi polžjega »od-mrzovanja cen«, čeprav vemo, da bi lahko le ekonomske cene izdelkov in uslug jasno pokazale, katera proizvodnja je perspektivna, katera ne in katere delovne skupnosti dobro gospodarijo, katere pa živijo tudi na račun presežnega dela sposobnejših gospodarskih organizacij!
Naš gospodarski korak -prilagajamo torej še vedno na različne načine tako, da to ustreza podjetjem, ki slabo poslujejo — s tem pa zaviramo razvoj vseh tistih delovnih kolektivov, ki z dobrim, perspektivnejšim poslovanjem edino lahko zagotovijo hiter napredek celotnega gospodarstva.
VINKO BLATNIK
Morje ni revno, ampak...
_______L__:_______________________"
Razpravlja inž. Bogomir Cotič, tehnični direktor Delamarisa v Izoli
Živilska industrija je v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami še vedno nizko akumulativna. Prav zaradi tega v svojem razvoju tudi zaostaja in ne razpolaga s sodobno mehanizacijo v tolikšni meri, da bi lahko uspešneje konkurirala na mednarodnem trgu.
Res pa sta se po eni plati precejšnje povpraševanje, po drugi pa možnost svobodnega oblikovanja cen v zadnjem času nekoliko izboljšala. Tako bo višja akumulacija že v kratkem omogočila nekaterim strokam živilske jndustrije, da se postopno mehanizirajo in si tako ustvarijo osnovne pogoje za prehod na specializirano, velikoserijsko proizvodnjo, hkrati s tem pa da si ustvarijo tudi širše možnosti za vključevanje na mednarodni trg.
Vse to je bila tudi vsebina našega razgovora z inž. Bogomirjem Cotičem, tehničnim direktorjem Delamarisa v Izoli.
»Prodaja izdelkov industrije < za predelavo rib je na domačih ; tleh omejena. Vaš interes je torej, da bi v prihodnje še več izvažali. Kakšne pa so realne možnosti za povečanje izvoza?«
»Res si prizadeva naša delovna skupnost, da bi kar naj-
»še več bi lahko izvažali v Delamarisu, kot pa izvažamo danes, če se seveda ne bi otepali z nekaterimi težavami. V mislih imam predvsem pomanjkanje reprodukcijskega materiala in njegovo visoko ceno. Tako končno ceno našim izdelkom dviguje tudi visoka cena pločevine, ki jo še vedno kupujemo na Zahodu in v 'Sovjetski zvezi. Pred leti je sicer poizkusila epa naših železarn s proizvodnjo pločevine za konzerviranje, vendar kvaliteta ni ustrezala sodobnim zahtevam.«
»Ali je res, da je kljub vsemu vaš letošnji proizvodni plan obsežnejši v primerjavi z lanskim?«	(
»V minulem letu je .znašal plan proizvodnje 11 milijard, letos pa je narasel za 600 mi-
ti
m
o
K
O t O
Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313'VI. telefon uredništva 316-672.	316-695.
112-402 ln 310-033, uprave 310-033 Račun pri ftarodnl banki v Ljubljani, št MB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni banki ln hranilnici Ljubljana. , št >01-620-7-32000-10-3204-466. — Posamezna številka stane 50 N-pai «r 50 S-dln.	Naročnina je
četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din ' •- polletna 13 N-dln — 1300 S-din in letna 26 N-din — 2600 S-dln
-	Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana' v gotovini
-	Tisk in kllšeli CZ P »Ljudska
pravica«. Liubliana
lijonov S-din. Povečanje plana pa gre predvsem na račun novih proizvodov, ki so že ali pa bodo prišli v najkrajšem času na trgL Vrednost našega izvoza pa dosega" dobra 2,5 milijona dolarjev ali blizu tretjino naše letne proizvodnje.«
»Dejali ste, da je tovarna v veliki meri vezana na uvoz reprodukcijskega materiala. Naj velja to tudi za osnovno surovino, to je za ribo?«
»V zveznem merilu ulovimo pri nas vsako leto blizu 25 tisoč ton rib. To je zelo malo, če pogledamo, ’ koliko potegnejo iz morja druge evropske države in smo tako !po ulovu rib na predzadnjem mestu v Evropi. Nekateri spričo tega trdijo, da je naše morje' revno. Res, da ni med najbogatejšimi na svetu, vendar pa samo s tem nikakor ne moremo opravičevati tako skromnega ulova. Italijani nam na priiner plačujejo na leto 800 milijonov lir, da smejo loviti V nekaterih predelih naših voda. To pa pomeni, da naše morje le ni tako revno ...«
»Ali naj to pomeni, da moramo ribe tudi uvažati?«
»Nekatere vrste, kot denimo tuno. Tu pa smo spet ob novem problemu. Cena uvožene tune je zelo visoka. Svetovni ulov tune je namreč nekoliko padel, ker je Atlantik že močno izropan. Zaradi tega smo primorani prodajati svoje izdelke na mednarodnem trgu le z minimalnim dobičkom. Ali pa celo pod lastno ceno. Ker pa moramo za vsako centi, obdržati svoje d ose-: danje partnerje, se moramo držati tudi . cen na svetovnih tržiščih. Prt tem je še posebej zanimive^ jda se cene naših artiklov na | "Vzhodu že zelo približujejo tistim na Zahodu.«
i.
: več svoje proizvodnje,: prodala s na mednarodnem trg£ in po možnosti seveda s čim . večjim dobičkom. Ker pa je Ceha uvo-. žene tune zelo visoka,;, si prizadevamo, da bi izvažali kar najmanj konzerv s čistijn mesom in čimveč takih, ki so, polnjene tudi z različnimi jzelenjava-mi. Tako ne znižujemo le cene naših proizvodov, temveč za devize izvažamo tudi znatne količine zelenjave. Znižanje cen pa si obetamo tudi odr reorganizacije proizvodnje in poslovanja v našem podjetju ter od uvedbe novih tehnoloških procesov. Industrija za predelavo rib je namreč še' vedno odvisna od razmeroma obsežnega ročnega : čiščenja rib. Novi stroji pa bodo nadomestili številne ' človeške roke in nam omogočili znatno povečanje produktivnosti. Pri operaciji čiščenja bomo tako zmanjšali število zaposlenih za približno tri četrtiAfev Seveda bo to zmanjšanje fizičnega dela vplivalo tudi na cene naših izdelkov, čeprav bo., seveda naš izvoz še vedno v veliki meri odvisen od cene uvožene tune in od ulova v našem morju...«
»Dejali ste, da boste potrebovali ob novem tehnološkem procesu bistveno manjše število delavcev...«
»To je sicer rps, vendar pa nisem rekel, da bo prišlo v Dev lamarisu do odvečnega števila zaposlenih. Naše strokovne službe namreč že iščejo nove artikle, ki' nam bodo omogočili, da obdržimo delavce v tovarni ne glede na modernizacijo proizvodnje. Računamo namreč, da" bomo povečali proizvodnjo samo pri predelavi plave ribe za 2,5 krat, pri predelavi slane ribe pa celo za 4 krat.«
»Načrti so lepi, še vedno pa ostaja osnovno vprašanje, to je problematika ulova v našem morju...?«
»Izhod iz današnjih težkih razmer vidim izključno v novih investicijah. Pomnožiti bomo morali število plovnih objektov, izdelati nove in večje hladilnice, okrepiti raziskovalno delo in končno preiti na sodobnejši način lova. Delamaris že gradi novo hladilnico. Treba pa bo misliti še na druge, saj včasih, ko je lov najboljši in so hladilnice polne, zaradi tega celo ne moremo na mor jej
A. ULAGA
,XXXXXXXXX\XX\XXXXX\XXX\XXXX\XXXXX\XXX\\XX\XXXXXXX\XX\\\XXXX\XXX\\XX\\X\XX\XX\\X'XX\XXX\\\X\\XXXXXXXXXXX\\XX\\X\\\XXX\XXXXXXX\\XXXX\\X\\XXXX'.X-
I
I
I
i
!
!
I .
Audi
Atito Union
0000
' ' '
■f	■	"
i
Priporočamo Vam, da se odločite za udobno in zanesljivo vozilo z edinstvenim 4-takt-nim Mercedes-Benz motorjem najnovejše konstrukcije.
'lll—ii g
Izredno ugodna cena za nakup avtomobila srednje kategorije, ki je zelo ekonomičen in
praktičen za vsako priložnost.
J
AUDI 72 KM, 2 vrat AUDI 80 KM, 2 vrat AUDI 80 KM, 4 vrata AUDI 80 KM, 2 vrat AUDI 90 KM, 4 vrata AUDI 80 VARIANT
DM 5.688,— in 10.507,95 N-din DM 6.000,— in 11.007,15 N-din DM 6.315,— in 11.511,13 N-din DM 6.583,— in 11.939,94 N-din DM 6.916,— iti' 12.472,74 N-din DM 6.382,— in 11.618,43 N-din
Servisna služba v vseh večjih krajih. — Rezervni deli na zalogi. Vabimo vas na preizkusno vožnjo!
I,o
t;0;
i3.
Informacije: AUTOCOMMERCE — Generalno zastopstvo, Ljubljana, Trdinova 4, tel. 313-580
PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Noyij;Sad, Rijeka, Split
fc. i
I
I
I
i
i
I
,X\XXXXXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXX\XXXXXV.XXXXXXXXXXV>\NSXX\X\NSXX\XX<XXXXVXN>WroN<W^N\VX>NNNN\VXVCi>W^.VMWC»XXXSNxXV<
NAMESTO JUBILEJNE REPORTAŽE O ALPINI
w T edeljsko jutro v Poljanski dolini. Zrak diši po pomladi, ki se v belih cvetnih listih usiplje v obcestni jarek.
” »Letos bo dosti sadja,« prerokuje kmet, ki je prisedel v Zmincu, »če bo kaj moče. Presuho je!«
»Imate dosti zemlje?«
»Deset glav živine redim,« je bahavo odvrnil, »preveč zame. Sin pa noče iz tovarne. Samo popoldne mi malo pomaga. Hčere ves dan ne vidim, prodajalka je...«
»Denarja pa je pri hiši. kajne?«
Kmet se namuzne:
»Lačni ravno nismo.«
Na sebi ima obleko iz svetlo sivega gaberdena. Hlačni robovi so ostri kot noževo rezilo.
/A d Trebije dalje se cesta, ki pelje v Žiri. stisne h M gozdnatemu pobočju. V sončnem jutru prodira skozi mlado bukovje svetlozelena svetloba.
Sedež ob meni je spet prazen. Spremljevalec me je zapustil v Gorenji vasi, kjer ima sorodnike. Vsekakor se bo bolje imel, kakor jaz, pomislim. Namenjena sem na konferenco samoupravljavcev v Zdreh, v dvorano, ki te s svojim hladom strezni.
Toda že pri vhodu v žirovski mladinski klub zvem, da se je moja službena pot spremenila v prijeten jutranji izlet. Konferenco samoupravljavcev so preložili zaradi slabe udeležbe.
POSVETNA
PROCESIJA
Nekateri so rekli, da so delavci prejšnjo noč pretirano proslavljali 20-letnico Alpine, po drugi razlagi pa da so raje odšli delat v tovarno kakor na konferenco. Nedeljsko delo sicer ni prijetno, ampak če delaš zato. da ustrežeš radovednosti svojcev in znancev, postane ta žrtev prijetna.
Tovarniška vrata so bila namreč to nedeljo za nekaj ur odprta vsem in vsakomur. Za Žiri in Žirovce redka priložnost.
T~7T družila sem prijetno s koristnim in utonila v pisani ff j posvetni procesiji, ki se je čez tovarniško dvorišče pomikala proti vhodu v Alpino. Starčki z zgubanimi lici in z drobnim nasmehom okoli bleščečih oči, sklonjeni, kakor da bi gornji del telesa prehiteval utrujene in počasne noge. Ob njih vznemirjeni otroci, ki si še nikdar niso napasli oči na notranjosti tovarne, v kateri služi oče kruh. Žene delavcev ...
»Ze ob sedmih zjutraj smo dobili prvi obisk,« mi je razlagal eden izmed redkih delavcev v obratu za lahko žensko obutev, »tako zgodaj nismo nikogar pričakovali. Zjutraj sem nejevoljno godrnjal, zakaj moram vstati, ko bi lahko še malo poležal Glejte, pa je bilo le prav.«
Prikupen fantek kakih petih let je radovedno in obenem začudeno ogledoval delavca v belem čevljarskem predpasniku.
»Takoj, ko si odšel z doma,« sem mimogrede ujela besede mlajše ženske, očitno otrokove matere, »me je začel priganjati. Strašno se mu je mudilo k tebi. zdaj se te pa boji.«
»Takega me ni navajen,« je odvrnil delavec in stegnil roke proti sinu, »pridi k meni.. .«
Tovarniški upokojenci pa so z občutki lastnikov ogledovali nove stroje in zadovoljno kimali predse. Kdo ve. če ne bi dali vsega svojega premoženja za povrnjeno mladost. Ko bi jo le mogli ktipiti. In z njo pravico, da se povrnejo semkaj
»Neke vrste delničarji Alpine so,« mi je o upokojencih dejal referent za osebne dohodke, »denar in delovna sredstva so ti nekdanji zasebni obrtniki prispevali za to, da imamo v Žireh tovarno čevljev.«
jTZ" akšni neki so osebni dohodki v Alpini, pomislim in že Pričnem anketirati delavke in delavce.
Petdeset. .., šestdeset.. ., sedemdeset starih tisočakov. Ne preveč, toda v čevljarski industriji si nasploh ne morejo veliko več privoščiti. Prevelike zmogljivosti . .ostra medsebojna konkurenca . ... skromni zaslužki.
Vodja obrata za težko obutev bi mi bil kmalu zameril, ker sem omenila, da bi se dalo mogoče še kaj primakniti, če bi nakupili nekaj strojev. Njegovi delavci, je rekel, zaslužijo tudi po 130.000 S-din na mesec. Kaki trije s takšnimi zaslužki da so še v obratu.
Težka obutev se ne dela več ročno. Toda vsak čevelj tehta približno kilogram, v eni izmeni pa jih delavec prime najmanj šeststo.
Obšla sva drugo vrsto modernih strojev in se bližala izhodu, ko sem obratovodjo vprašala, kje so tisti »njegovi« izjemniki. Začel se je pazljiveje ogledovati okoli sebe. iaz pa sem k iskanju pritegnila še gručo delavcev, ki se je zbrala pri umivalniku.
Delavci so se zahahljali:
»Obratovodja se je zmotil za dve nadstropji.«
V drugem nadstropju so upravni prostori.
Toda moj vodnik se je brž znašel:
»Gnile brusilec zasluži po devetdeset tisoč. Pojdiva k njemu.«
17 bližini Žirov je nekakšen kolektivni weekend. Med ted-Y nom zahajajo tja predvsem Žirovci. ki imajp avtomobile, ip radi obenem z naravnimi lepotami uživajo utekočinjeno sonce ali kaj drugega, kar teče in ni voda.
In tam sem po nedeljskem ogledu Alpine posedela z nekaterimi jubilanti.
1 »Napišite,« so mi švetovali, »o tej procesiji v tovarno. T° ni samo radovednost, to je ljubezen do naše tovarne. Glejte, zaslužki niso kdove kaj, ampak Alpina mnogim le reže kruh-Sploh pa v občinskem merilu nismo med zadnjimi v osebnih dohodkih. Občina Logatec je za 15 odstotkov pod republškim povprečjem.«
Moj delavnik je bil za to nedeljo končan. Zaključila sem ga z zdravico Alpini in vsem. ki jo imajo radi.
Dobra volja družbe se je razlila v pomladni dan Tam. v dolini pa so se v soncu kopale nove hiše žirovski h čevljarjev in njihova Alpina, ik jih je pomagala zgraditi.
ma—
Izobraževanje in hultura
-s- *	■
'1 S;
razločil slovenske in hrvaške otroke?
Srečanje pionirjev štirih prijateljskih občin: Varaždin, Ptuj, Ormož in Čakovec pred V. osnovno šolo v Varaždinu. Kdo bi med njimi
o h
Srečanje pionirjev prijateljskih občin: Ptuj, Ormož, Čakovec, Varaždin
TAKO SE RODI PRIJATELJSTVO
To sončno jutro nas je sprejel Varaždin slovesno Odet. Na cestah je bil pravi vrvež. Po naključju so Varaždinci poskrbeli *ta dan za tri dogodke: bil je semanji dan, opoldne je bila prisrčna slovesnost ob sprejemu in predaji lokalne Titove štafete in ta dan je bilo, po programu tedna bratstva in prijateljstva, srečanje pionirjev štirih prijateljskih občin.
Zaradi tega srečanja smo prišli v Varaždin s ptujskimi in ormoškimi pionirji. Doživeli smo prisrčen ■ sprejem, tak kot ga lahko pripravijo le dobri prijatelji.
Naši gostitelji v Varaždinu so bili šolarji in učitelji 5. osnovne šole. Na robu mesta, v Zelenju in tišini je ta skoraj 1200-članski kolektiv dobil pred bekaj leti novo moderno in lepo brejeno stavbo.
Skozi gost špalir 'nasmejanih obrazov, modrih titovk in rde-cki pionirskih rutic so nas gostitelji povabili v notranjost k Pogrnjenim mizam. Pionirji so sj izmenjali pozdravne govore, simbolična darila in cvetje. Prav nič ni bilo drugače kot ob srečanjih med odraslimi ljud-hii. Pač! Bilo je še bolj prisrčno, ganljivo zaradi iskrenih besed, ki so vrele iz otroških bst, zaradi stoterih pozornosti, 2aradi vsega tistega, kar so pripravili varaždinski, šolarji svo-lirn gostom pozneje v kulturnem Programu. Med mnogimi točkami, kjer so se zvrstili harmonikarji, folklorne skupine, je v dvorani zadonela iz ust varaždinskih pionirjev slovenska pe-:®ni. Z njo so mladi Varaždinci 6hko povedali. Zapeli so jo v .Poštovanju do našega jezika ;n ž pozornosti do svojih mladih pjateljev-gostov, da bi še laže šumeli, kako srečni so, d j so
? njimi.
j Tako še poraja prijateljstvo bratstvo dveh narodov. Sa-v šoli se vsega tega ne da Jdčiti. Vse to je treba videti, Jsniti roko, se pogovarjati, y*bpaj zaigrati, zaplesati, zapeti. ().Se to je potrebno, doživeti, da V Prav razumeli to in vsa po-v °na srečanja občanov štirih iških občin.
Otroci 5. osnovne šole vedo veliko. Poleg majhnega zgodovinarja je razlagal tudi biolog. Vsako drevo in grm je nadrobno poznal. Odkod vse to znanje? V šoli se vsega tega ne da naučiti. Učitelji povedo, da si učenci poglabljajo znanje pri svobodnih aktivnostih. Za 7. in 8. ražrede je delo v tej ali oni skupini obvezno, opisno jih ocenjujejo za to tudi v spričevalu na koncu leta. Sami izbirajo med kulturo, umetniškim, športnim društvom, ali tehničnim krožkom, zgodovinskimi, geološkimi itd., itd. Udeležba in sodelovanje sta obvezna. Obvezna pa sta tudi za učitelje.
TRAJNE VEZI
MED MARKOVCI IN VINICO
Iz občinskih središč se širijo vezi bratstva in prijateljstva v okoliške kraje. Popoldne smo gostje učiteljev in učencev osnovne šole v prijazni Vinici. Ob šolskem dvbrišču so zasajene pionirske zastave, na odru pa se vrstijo tamburaši, harmonikarji, pevci,1 folklorna skupina, recitatorji. Ne vemo, kdo je bolj srečen. Mi, ki smo spet deležni toplega sprejema ali naši gostitelji, ki ne vedo, s čim bi nam še lahko pripravili prisrč-nejše'srečanje.
Pred dnevi so dobili viniški šolarji pismo pionirjev in mladincev osnovne šole v Markovcih iz občine Ptuj. Ponujajo jim sodelovanje na vseh področjih šolskih in izvenšolskih dejavnosti. Viniški učenci m učitelji sprejemajo ponudbo z obema rokama. Poslej se bodo pogosto videli. Vezi bratstva in prijateljstva, ki jih sklepajo najbolj čvrsto v vsakoletnem tednu, se bodo prenesle na vse šolsko leto.
Tudi viniški šolarji nam pokažejo svoj kraj. Ne morejo nam pokazati muzeja, gledali-
šča in podobnih kulturnih spomenikov. V zameno zai vse to pa se postavljajo z znamenitostjo, ki je nima ne' Varaždin in najbrž noben kraji v naši domovini — edinstveni arboretum. Baje obsega približno 60 hektarov. Videli srno. ga le majhen del. V njem pa raste preko 450 eksotičnih dreves iz vsega sveta, nekatera, med njimi so edini primerki pli imajo po nekaj dvojnikov po svetu. O tem bogastvu ve . povedati vsak viniški otrok. Za nas, ki poznamo le po eno vrsto smreke, ciprese, bora, tise je marsikaj tu »španska vas«. Vidimo le ogromna drevesa, ki bi jih moglo objeti nekaj mož, oči se pasejo na čudovitem cvetočem grmičevju in redkem cvetju.
Mrak je legal, ko smo se poslavljali. Nihče ni mogel prvi stisniti roke. Zdaj, ko smo se spoznali, ko nismo več vedeli, kdo govori slovensko in kdo hrvaško, zdaj bi si lahko največ povedali. Vendar le nekaj kilometrov ne more biti ovira, da si vsega tega, kar nosimo v srcu, ne bi mogli spet in spet pripovedovati.
I. VRHOVCAK
Pomenek ob Goriških srečanjih in o obveščanju
KAJ IN KOLIKO ČITAMO?
2000 IZVODOV RAZPRODANIH
na S! Ppllateljs
/j
GORIŠKA SREČANJA, revija za družbeno politična, ekonomska in kulturna vprašanja, ki izhaja v Novi Gorici, je »stopila« že v drugo leto izhajanja. Ob tem smo navezali razgovor s Cvetom Nanutom, glavnim in odgovornim urednikom revije. Prvo vprašanje se je nanašalo na to, zakaj so se sploh odločili na Goriškem izdajati revijo, kakršna so Goriška srečanja.
i Za DOTO — ZN AN JR
11, Polovica Varaždincev je šo-jlev, dijakov in študentov. ®°lariev in učiteljev nam So2kazuje svoje mesto. Ponosni Vj na njegovo kulturno zgodo-t) ®ko dediščino, na -znamenito m^PPališče, grad z muzejem, flj~ališče s čudovito koncertno r?no> na baročne portale in e vzdolž starih ulic in na it! Moderno, kar se šele poraja ž80il ° nagl° spreminja staro kovinsko podobo mesta.
kraji so med najgosteje 8ta~fbenimi, razlaga nekdo . od JttJTjših. Za uk in zaposlitev je k- ° možnosti pri nas. Zato dati^0 našim otrokom za doto k kar moremo dati — to banje. Z izobrazbo bodo do-zaposlitev kjer koli. loj tujski in ormoški otroci ^rn° poslušajo varaždinske-švj/bstnika. Pod roko ima sicer St^ mristični vodič Varaždina, u*r varaždinsko zgodovino W burne znamenitosti svojega hoa« Fresa iz rokava. Pri tem Pokopališče deli na tako kot so ga razdelili h tako kot je to videti v SQ6p*ttvi. Nejevoljen je. Za-
?Uje“vi Potrebni razredi, se sprali	na pokopališču se ne
Vetkla,	razlikovati, saj smo
r vsi ljudje ..,
»Dejstvo, da je tisk na Goriškem zelo malo razširjen, saj pride komaj 36 izvodov dnevnika na tisoč prebivalcev in pa to, da na Goriškem nimamo nobenega centra, ki bi združeval družbeno politične delavce, gospodarstvenike in kulturnike, nas je skoraj prisililo, da smo se odločili za izdajanje omenjene revije,« je pojasnil glavni in odgovorni urednik.
Goriška srečanja izhajajo v 2000 izvodih in je doslej izšio že 6 številk, v katerih se je pojavilo s svojimi prispevki že nad 40 kvalitetnih sodelavcev, - ki so objavili predvsem prispevke iz družbeno političnega, gospodarskega in kulturnega življenja na Goriškem.
»Moram reči,» je nadaljeval Cveto Nanut, »da revija iz dneva v dan postaja vse bolj primorska, zlasti še, ko smo v zadnjem času začeli objavljati pikre glose in kritične članke na račun gospodarjenja, pa tudi kulturnega življenja vse Primorske. Zanimanje za tovrstne prispevke je tolikšno, da je vsaka številka revije povsem razprodana. Več kot 120 izvodov pa. pošljemo tudi našim stalnim naročnikom v sosednjo Italijo, kjer revijo z zanimanjem prebirajo.«
Cveto Nanut je, ne da bi mu zastavili novo vprašanje, načel
problem obveščanja na Goriškem in razgovor o tem, kakšne so možnosti o izdajanju novega lokalnega tednika, ki naj bi izhajal za Goriško:
»Kot sem že rekel, v novogoriški občini, ki je v severni Primorški najbolj razvita, pride komaj 36 izvodov dnevnika na 1000 prebivalcev, medtem ko je lani prišlo v Sloveniji 98, v Jugoslaviji pa 66 izvodov na 1000 prebivalcev. Po podatkih UNESCO je znašalo svetovno povprečje pred šestimi leti 97 izvodov na 1000 prebivalcev, v Angliji 506. Italiji 166 itd. V novogoriški občini pa je lani prišlo komaj 80,6 vseh publikacij na 1000 prebivalcev.«
Problem je sam po sebi dovolj očiten, zato ga ne bi pose-bej komentirali. Raje prisluhnimo še naslednjim besedam Cvete Nanuta:
»Zanimivo je tudi, da ie znašalo število prodanih izvodov Primorskih novic v novogoriški občini pred njihovo združitvijo s koprskim Jadranom okrog 6000 izvodov, v letu 1965 pa je že padlo na 4700; letos po nepopolnih podatkih pa znaša okrog 4300 izvodov.
V omenjeni sociološki analizi, ki jo je pripravila skupina strokovnjakov^ najdemo tudi podati vira- zbrali ke. da kar 38 % Novogoričanov nik.
s srednjo izobrazbo ni zadovoljnih s sedanjo vsebino Primorskih novic, tistih z višjo in visoko izobrazbo pa jih je kar 79 %, ki tudi niso zadovoljni z vsebino Primorskih .novic.■ Novi tednik, ki naj bi ga začeli izdajati za Goriško, pa bi s’Svojo zanimivo in polemično vsebino lahko prišel v vsako hišo na Goriškem. Razen drugega pa bi vzbujal tudi ljubezen do branja. To pa toliko bolj, ker večina dnevnih časopisov in zahtevnejših publikacij ostaja v večjih centrih Goriške, medtem ko prebivalci na podeželju prebirajo v glavnem le lokalni časopis, a še tega zdaj bolj malo.«
POGODBENA SKUPNOST ZA IZDAJANJE NOVEGA TEDNIKA
»Kako pa boste uredili: financiranje omenjenega tednika če bi v resnici začel izhajati?«
»Po nekaterih izračunih naj bi novi tednik veljal letno blizu 50 milijonov S-din. Seveda pa finančne plati novega časnika ne bo moč rešiti le s sredstv občinskih proračunov. Zato se mi'zdi zelo sprejemljiva pobuda, da bi ustanovili posebn" pogodbeno skupnost za izdajanje. novega tednika, v katero bi se včlanile delovne in druge organizacije na Goriškem ter prispevale svoj delež glede : na gospodarsko moč in število za poslenih. Treba je namreč ve-deti, da so lani podjetja na Goriškem prispevala Primorskim novicam za oglase in plačane reportaže blizu 18 milijonov S-din, kar skoraj odtehta sredstva, ki naj bi jih iz teg' letno za no.vi čas M. Z.
KAKO SPOŠTUJEMO DOGOVOR
DE PO SLEDOVIH PRIPOROČILA IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE O FINANCIRANJU DRUGOSTOPENJSKEGA ŠOLSTVA
V Ljubljani pod planom!
Ne glede na dokončno izglasovani zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR
Sloveniji, bodo morale delovne organizacije v skladu s priporočilom Izvršnega sveta tudi v letu 1967 prostovoljno prispevati 1 % od bruto osebnih dohodkov za financiranje srednjih šol, kar v prehodnih določbah tudi omenjeni novi zakon predvideva.
Večletno prizadevanje Izvršnega sveta, da bi zvezni organi dovolili predpisati zbiranje teh sredstev, je bilo torej neuspešno. In v tem pogledu je novi zakon marsikoga razočaral. Upravičeno. Zato bo Izvršni svet Slovenije ponovno zahteval od Zveznega izvršnega sveta, da dovoli Sloveniji po zakoniti poti zbirati 1 % od bruto osebnih dohodkov, če bi se več kot polovica delovnih organizacij za to izrekla.
Znano je namreč, da je prispevalo prav gospodarstvo Slovenije v minulem letu blizu 6 milijard starih dinarjev za osnovno dejavnost šol druge stopnje. Upravičeno se torej vsiljuje vprašanje, zakaj bi bile šole druge stopnje še vnaprej prepuščene le razpoloženju in uvidevnosti posameznih delavskih svetov?
Verjetno iz tega ne bi nihče delal problema, če... Ce ne bi prav v tem času, ko je naše šolstvo že samo po sebi v dokaj nezavidljivem položaju, močno zaškripalo pri medobčinskih skladih za financiranje srednjih šol.
Upravni odbori skladov celo predvidevajo, da bo škripanje v kratkem še glasnejše...
KAJ BO KONEC MESECA?
»Z občin namreč prihajajo signali, da delovne organizacije slabo izpolnjujejo republiško priporočilo o prostovoljnem prispevku za šole druge stopnje,« pravi Janez Lužnik, tajnik ljubljanskega medobčinskega sklada, za financiranje drugostopenjskih šol. »O tem še zgovorneje pričajo naši podatki, ‘ki pravijo, da je realizacija sklada ka prve štiri mesece letošnjega leta komaj 64-odstotna. V sklad se je namreč nateklo komaj nekaj več kot 7 milijonov N-dinarjev, proračun pa je predvideval za prve štiri mesece 11,6 milijona N-dinarjev.«
Na vprašanje, kaj torej čaka šole v naslednjih mesecih, odgovarja Janez Lužnik takole:
»Doslej smo delili šolam 80 % potrebnih sredstev. Imeli smo še določene rezerve. No, ker pa omenjenih rezerv danes ni več, vse kaže, da bodo prišle šole še v hujše škripce. Vprašanje, kaj bo konec meseca...«
»NE BOMO ODPOVEDALI«
V	želji, da bi zvedeli kaj več,- zakaj nekatere delovne organizacije v letošnjem letu niso še ničesar prispevale v medobčinski sklad za financiranje drugostopenjskega šolstva, smo povprašali v Papirnici Količevo in dveh ljubljanskih podjetjih, Metalki in Indosu. Kakšno stališče so zavzeli njihovi delavski sveti do tega vprašanja?
V	Papirnici Količevo, ki je v minulem letu prispevala v sklad 80 tisoč N-dinarjev, letos pa še ničesar ni nakazala, komentira vprašanje Marjan Černe, šef kadrovskega sektorja, takole:
»Za šolstvo je dala naša delovna organizacija v minulem letu precej več, kot pa je znašal sam prispevek medobčinskemu skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva.
Vseskozi si prizadevamo, da omogočamo normalno delo našemu šolskemu centru, istočasno pa tudi težimo za tem, da se držimo republiških priporočil. Naš delavski svet je letos že razpravljal o vprašanju prispevka in ni spremenil svojega dosedanjega gledanja na problem financiranja šolstva. To pomeni, da nameravamo tudi v letošnjem letu izpolniti svoje obveznosti.. .*
Miro Avbelj, predsednik sindikalne podružnice v Papirnici, pa dodaja k besedam Marjana Černeta tole:
»Trenutna situacija našega podjetja ni najbolj rožnata. Nekoliko nas je prizadel uvoz, poleg tega pa imamo opravka s številnimi dolžniki, kar še bolj otežkoča naš položaj. Svoje obveznosti nameravamo izpolniti, čeprav morda z zamudo ...«
Papirničarjev iz Količevega pravzaprav ni težko razumeti. Dejstvo pa je — in tega ne bi bilo lahko izpodbiti — da šole potrebujejo vsak mesec denar in da si le z razumevanjem ne morejo kaj dosti pomagati.
DOBRA VOLJA JE SPLAHNELA
Tudi ljubljansko podjetje Indos v letošnjem letu še ničesar ni prispevalo v medobčinski sklad za financiranje drugostopenjskega šolstva, medtem ko je v minulem letu dalo 77 tisoč N-dinarjev v korist omenjenega sklada.
»Smo v razmeroma zelo težki finančni situaciji, zato tudi nismo ničesar nakazali skladu'...,« razlaga Milan Sirla, predsednik delavskega sveta. »Ne vem pa natančno, ali smo vprašanje le preložili, ali smo pomoč povsem odrekli...«
Ker je vsekakor bistvena razlika med »pozno« in »nikoli«, smo vprašanje zastavili tudi Leonu Fridlu, sekretarju podjetja, ki pravi takole:
»Glede na slabe izkušnje iz preteklih let, ko smo mi ob vsaki priložnosti segli v svoj žep in so istočasno druge delovne organizacije stale ob strani, češ da nimajo sredstev, smo še letos odločili, da borno poravnali samo tiste obveznosti, ki nam jih nalaga zakon. Glede na ta sklep ne bomo ničesar prispevali v omenjeni sklad. Čemu bi bili vedno prav mi zastavonoše?...«
»ČAKAMO PREDPIS«
Ob koncu naše tokratne akcije »DE po sledovih priporočila Izvršnega šv«ta SR Slovenije o financiranju drugostopenjskega šolstva- smo obiskali še ljubljansko Metalko. Tudi to podjetje namreč v letošnjem letu ni prispevalo še niti dinarja v medobčinski sklad, čeprav je lani dalo v ta namen le malo manj kot 150 tisoč N-dinarjev.
»Vsekakor smo zagovorniki sodobno organiziranega šolstva. Menimo pa, da je potrebno urediti vprašanje po zakoniti'poti...,« komentira Stane Merjasec, predsednik delavskega sveta v ljubljanski Metalki. »Zato je naš delavski svet sklenil, da bo delovna skupnost poravnala v letošnjem letu le obveznosti, ki nam jih nalaga zakon. V tem smislu smo tudi odgovorili občinski skupščini glede prispevka v medobčinski sklad za financiranje drugostopenjskega šolstva. Dobro se zavedamo, da bodo gospodarski reformi kos le izobraženi ljudje, zato menimo, da je omenjeno vprašanje zelo pomembno. čakamo na predpis, ki bo normaliziral današnjo situacijo v šolstvu .. .-
Delovni kolektiv ljubljanske Metalke je le eden izmed mnogih na območju ljubljanskega medobčinskega sklada za financiranje drugostopenjskega šolstva, ki načelno sicer ne odklanja pomoči našim šolam, noče pa, da bi bilo vprašanje odvisno od posameznih delovnih organizacij, oziroma uvidevnosti delavskih svetov, in čaka ustrezen zakon.
Vprašanje, ki ostaja ob tem še vedno odprto, pa je. kaj pomeni v današnji situaciji (maja 1967!) večji prispevek k reševanju problema financiranja drugostopenjskega šolstva: konkretna pomoč ali čakanje na zakonsko določilo?	A vlaga
Maj kaiž BMEiI§s5lg©i$iie ©iSnese w dedtiviii skupnosti grosupeljskega »Kovinostroja«
-llllli
liiiiiiiiiiiiiEislHg
lllll!llll!lll!l!ll!l!!.!!!l!|l

rih vodilnih ljudi, ki povzročajo trenja in slabe odnose v kolektivu, temveč za mnogo več. Kajti tako pri 'odločitvah za prestavitev bivšega skladiščnika -kot pri prestavitvi bivše tajnice so dali svoj podpis naj višji samoupravni organi v podjetju, to je, delavski svet in upravni odbor. Gre za nekatera načelna vprašanja. Zgodba se je začela sredi poletja 19(15,
Zidarji vedo, da morajo biti temelji trdni, če hočejo sezidati hišo. Če so dobri zidarji, tudi vedo, kako je treba zastaviti gradnjo, da se jim ne bo podirala in podrla. Samo drug dragemu prilagajajoči se in med seboj trdno povezani zidaki zagotavljajo uspešnost in varnost tega, kar nastaja pod njihovimi rokami.
Ali ni podjetje podobno hiši? Dan za dnem zidajo člani delovne skupnosti svojo hišo — podjetje. Trdnost njenih temeljev je vsekakor odvisna od dobrih samoupravnih odnosov, prizadevnosti in vzajemnega spoštovanja pravic in dolžnosti.
lliiiillllllillllllllii

Dva dogodka sta se odigrala okrog prvega letošnjega maja v »Kovinostroju« v Grosupljem. Dogodka, ki sta! pomembna za delovni kolektiv tega podjetja, za nadaljnje medsebojne odnose in končno tudi za prihodnost podjetja. Teden pred prvim majem je bil napovedan sestanek delavskega sveta podjetja »Ko-vinostroj« Grosuplje. Na tem sestanku bi morali razpravljati o gospodarskem položaju podjetja. Predsednik delavskega sveta je odklonil sestanek. Naslednjega dne je sestanek delavskega sveta sklical njegov namestnik in tretji dan je bil sestanek kolektiva. Resna točka tega sestanka: izključitev bivšega skladiščnika Drobniča iz delovne skupnosti. In takoj po prvem maju se je nenadoma znašle na delovnem mestu pomožnega delavca v montažni hali dotedanja talnica glavnega direktorja. Tudi tp je bil pomemben dogodek. Zakaj ?
kovnih sposobnostih. Tajnica je imela samo končano osemletko in hitri strojepisni tečaj, ni ustrezala na mestu tajnice, zato smo jo prestavili v montažno halo.«
Vprašanje direktorju: »Nič drugega?« — Molk.
Bivši skladiščnik Drobnič je na ista vprašanja odgovoril tole: »Izgubil sem mesto skladiščnika kljub temu, da sem 9 let uspešno opravljal to delo in bil zanj tudi kvalificiran. Mesto sem izgubil na zahtevo direktorja. ker sem bil z njim v sporu. Najin spor ni bil oseben. Kritiziral sem nekatere nezakonitosti in slabosti v poslovanju«
Vprašali smo direktorja: »Zakaj naj bi izključili bivšega skladiščnika Drobnica - iz delovne skupnosti?. Zakaj je bilo potrebno prestaviti tainico v mos, lažno halo na delovno mesto pomožnega delavca?« — Direktor: »Prestavitev bivšega skladiščnika na novo delovno mesto ■ je b;la v skladu z, reorganizacijo podjetja in s težnjo, da v našem podjetju pride vsak na svoje ni"sto po svojih strokovnih s "'osebnostih. Bivši skladiščnik Drobnič je kvalificiran čevljar, torej za naše podjetje nekvalificiran in popolnoma ustreza na delovnem mestu pomožnega delavca. Izključitev so predlagali drugi, in sicer zato, ker s svojo kritiko vznemirja delovni kolektiv in ga razbija. Tudi prestavitev mene tajnice v montažno- halo ie v skladu z razvrščanjem kadra po njegovih stro-
Tajnica je na naše vprašanje odgovorila .naslednje: »Kot perspektivni mlad kader so me vzeli iz proizvodnje in postavili na delovno mesto' direktorjeve tajnice. Takrat so vsi govorili, da sem postala tajnica zato, ker sem mlada in »luštna«. Z uspehom sem končala hitri strojepisni tečaj in se tudi vpisala na dvoletno dopisno administrativno šolo. Imam občutek, da sem strokovno ustrezala. Toda, ker sem se sporekla s sekretarjem podjetja, sem izgubila delovno mesto in bila prestavljena nazaj v proizvodnjo, na mesto pomožnega delavca. Zakaj ^em se sporekla 5 sekretarjem, naj vam pove on.«
Delovni kolektiv o Drobničevi prestavitvi in nato o predlogu, da bi bil izključen iz kolektiva, pa o prestavitvi tajnice, pove tole: da se bo podobno zgodilo vsakomur, ki bo kritiziral vodstvo!
Zakaj tako?
V »Kovinostroju« Grosuplje ne gre le za samovoljo nekate-
i‘J!::nia:!:,i!ifiiiiiiii!i!g3iiiiiiEiiii
lll!!:!!illi;ill!lllll!l!lll!ll!lillllllll!lllll!llllllll!!llli
llillllliiilli
ZA VAŠ OKUS LE
Zahtevajte jo v vaši trgovini!
Illll!lllllll||l!!!!!!l!l!llll!ll!l!lllllllilllllllllllllllll|lll
Direktor »Kovinostroja« je bi tako kot ostali direktorji čestokrat kritiziran od forumov. To je pač tžeždel direktorjeve službe. Teda'ob'neki priložnosti sredi poletja..1935, ko je tajništvo za notranje zadeve raziskovalo primer Izdelave mlekarni c. pri .katerih ie podjetne utrpelo okrog 20 - milijonov" izgube, in ko so ga prijemaU tudi zaradi pokvarjenega diferenciala pri službenem avtomobilu in ,š° za neka i drugih stvari, je de rektor izgubil živce in dal ednovcef m svoj, položaj. Ob tisti priložnosti je delavski svet svojega direktorja pregovarjal, naj odpoved opusti’ da to nima nobenega smisla. Toda direktor je vztrajal prt svoji odločitvi in tako ie bil dekTksH svet pri si V en ob-ir?v’ti iRvpi r^.7.r>is za dpi r>vro mesto direktorte. tovarne »TCovi -nostroig v Grosupljem. Do tod je vse v redu in vse prav.
Občinska politika in ...
V to razdobje je prišla likvidacija »Grosupeljske livarne«, pravzaprav prisilna uprava nad njo. Občinska skupščina je za prisilnega upravitelja določila direktorja »Kovinostroja«. Delavski svet »Kovinostroja« je v tem imenovanju svojega direktorja v odpovedi videl znamenje njegove sposobnosti in velikega zaupanja s strani občine, kajt; hkrati z imenovanjem je dala občina tudi sanacijski kredit najprej v višini 35 milijonov starih dinarjev, nato pa še nadaljnjih 35 milijonov. Kako so ta kredit uporabili, je stvar zase. Menda sta ob takšni odločitvi občine, ki je bila seznanjena s takratnimi razmerami v
»Kovinostroju« in tudi z dejstvom, da je direktor odpovedal ter da je delavski svet razpisal •tri natečaje za delovno mesto direktorja, delavski svet in upravni "odbor klecnila. Razdelila sta se, izgubila notranjo trdnost. Na občini so namreč trdili, da je njihov bivši direktor gospodarsko sposoben mož, zato so ga tudi postavili za prisilnega upravitelja v podjetju, ki ga je vodstvo spravilo na kolena. In veliki načrti okrog starega in novega podjetja so dvignili ugled direktorju v odoove-di.
Ni pdbolnoma jasno, . zakaj so ponovili prvi razpis z. drugim. Na drugi razpis še je javilo več iTjajjfjirletov. med katerimi je bil tudi inženir iz Litostroja. Po mnenju večine članov delavskega sveta. bi ta iitostrojski inženir utegnil biti resen kandidat za razpisano direktorsko mesto, kajti podjetje je potrebovalo voditelja 's fakultetno izobrazbo. Stari direktor v odpovedi je bil namreč po poklicu strojni ključavničar, v Kranju pa ie obiskoval višjo kadrovsko šolo. Je direktor Predalič s svojo odpovedjo mislil resno ali ne? Dejstvo je, da je potem, ko je videl, da gre zares, dal predlog delavskemu svetu za podaljšanje njegove odpovedne dobe. Delavski svet. je njegov predlog sprejel, podaljšal je njegovo odpovedno'dobo še za tri meseče S tem si ie delavski svet zagotovil možnost večje izbire novega direktorja. Med tem časom pa je direktor v odpovedi »nekako« dosegel, da so dali treti i razpis, na katerega, se je iavil zopet ,en inženir iz Maribora. Ta ie svojo kandidaturo umaknil že po nekaj dneh. Takrat je' nastopil direktor v odpovedi in razglasil vse tri- razoise za neuspešne in » tem tudi hotel odpisati vse prijavljene kandidate. Delavski svet jd takrat odločno vztrajal pri kandidatu iz Litostroja in ga tudi povabil na razgovor v podjetje.

nama
V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, WOLFOVA 1 NA IZBIRO
V I. NADSTROPJU:
posteljno perilo, prešite In volnene odeje dekorativno blago serviete, prti, brisače preproge, tekači, obloge tal. zavese gospodinjski aparati, hladilniki, štedilniki, sesalci, loščil ei, mešalci, bojlerjl
radio aparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, tran-
sistorji, radijske In TV antene
svetilke: stropne, stenske, namizne, stoječe
S Nakup pohištva tn gospodinjskih aparatov tudi na pptrošni-ž ški kredit — 10-odstotni popust pri plačilu z devizami.
LJUBLJANA
nama
katero bi si pridobil višjo izobrazbo, da bi bil kot tak usposobljen sprejeti konkurenčni boj na petem javnem razpisu za delovno mesto direktorja »Kovinostroja« v Grosupljem. Menda bi bil peti razpis »zaresen«.
Reakcija na kritiko
Litostrojski inženir je na vabilo prišel v podjetje na razgovor. Takrat so bile stvari" v kolektivu že tako omajane, da ga je predsednik delavskega sveta sprejel takole:
»Zdaj ie pa naš direktor poslal prisilni upravitelj livarne. Kot vse kaže, ima občina namen livarno združiti z mašim podjetjem, toda za to je potreben čas. Sklenili smo. da vas spreimemo za direktorja, toda šele čez eno leto. ko bomo videli, kaj bo iz tega nastalo...« Nato. predlog litestrojcu:	...-,
»Lahko se takoj zaposlite v našem podjetju, če ste v Litostroju morda že Odpovedali. Toda na položaj direktorja vas pred enim letom - ne moremo postaviti.« — Litbstrojec je bil presenečen. Ponudbo je odklonil. češ: »Javil sem se na razpis za delovno mesto direktorja. V
pogojih ni bilo zapisano, naj čakam eno leto, niti ne, naj bom eno leto zaposlen na kakšnem drugem delovnem mestu.« Iri litostrojec je odšel. Kmalu nato je sledil še en, četrti razpis, toda kandidate so sproti odpravljali in tako je direktor v odpovedi ostal po sklepu delavskega sveta kot vršilec dolžnosti direktorja.
Bivša grosupeljska livarna se je uradno združila s podjetjem »Kovinostfoj«: Ob tej priložnosti bi moral biti ponovno razpisan natečaj za mesto direktorja. Toda občina je starega direktorja, ki je bil hkrati v livarni prisilni upravitelj, imenovala za v. d. direktorja, in sicer za šest mesecev. Ko je čas potekel, je dal delavski svet odobritev za nadaljnjih šest mesecev in ko je zopet čas potekel, ,ie delavski svet sklenil podaljšati dobo v. d. direktorju za nadaljnjih šest mesecev, kar vse je občinska skupščina tudi odobrila. Zlobni jeziki so govorili in še danes govore, da bi dobo v. d. direktorju podaljševali toliko časa, doklei* ta ne bi v Kranju uspešno končal šole, s
njegovih dokazov niso upoštCj vali. Delavski svet je odobfl njegovo kazen in premestite1'-čeprav so vsi člani delovne))8 kolektiva vedeli, da se je bivše' mu skladiščniku zgodila krivic8 in da je bil kaznovan zato, ke1 se je upiral direktorju.
Zgodbe še ni konec. Že ta del pa odkriva klavrno vlogo tako razpisne kpmisije kot upravnega odbora in delavskega sveta. — Takrat se v zgodbi nenadoma- pojavi nova oseba — skladiščnik. Zanimivo je, da je ta skladiščnik doma iz iste vasi kot direktor. V ilustracijo še to, da je skladiščnik izučen čevljar, direktor pa izučen ključavničar. Torej ista rojstna vas, različna poklica, ista izobrazba, različen položaj. Skladiščnik prida na sejo delavskega sveta in javno, iz oči v oči pove, da ja. objavljanje razpisa za razpisom, enkrat odklanjanje delovnega' mesta direktorja, nato zopet prošnje za podaljševanje odpovednega roka smešno in celo nezakonito. To ni samo norčevanje’ iz kandidatov, ki upravičeno računajo na to, da so razpisi resni. Je tudi norčevanje iz samoupravnih organov in iz kolektiva, ki je zmeden in v stba-hu,- kaj bo jutri, pojutrišnjem ... Beseda je dala besedo; direktor se je branil v zelo ostrem in glasnem tonu. Skladiščnik ni utišal glasu in pravijo, da je bi-
Sklepi,
ki ne zagotavljajo zboljšanja razmer
Bivši skladiščnik se je priW' žil pa delavski svet zaradi nfj zakonite prestavitve. DelavsP svet je o njegovi pritožbi ra*' pravijal. Trikrat so glasoval1; Zakaj trikrat? Prvič so glasovat v njegov prid. Po ponori" obrazložitvi so glasovanje pon"' vili. Tokrat so se člani DS ra*’ delili na enaki polovici. §elč tretjič je bila skladiščnikov8 pritožba odbita z enim glasoi" več. Direktor je naslednji da" dal ostavko na položaj v. d. d>' rektorja in celo na službeno ra*' merje, češ da je bila s taki"1 izidom glasovanja njemu oseb' no izrečena nezaupnica. Opo#' cija je prevelika. Direktor r namreč hotel, da kolektiv enot no obsodi delo in ravnanje bi1" šega skladiščnika. Čez noč se r direktor glede obeh ostavk prf t mislil in ju naslednji dan uma"' nil. Seveda na prošnjo podre)6' nih vodilnih in nekaterih čl®' nov delavskega sveta.
Na sestanku kolektiva pre^ prvim majem, kjer naj bi z8' ključili s primerom »bivši skl8' diščnik Drobnič«, je bilo navzd čih 60 članov kolektiva. Za i*' ključitev je glasovalo 26 čl8' nov. To je razmeroma kar pr8' cejšnje število, zlasti ob de)' stvu, da so bili prejšnja leta J večini vsi za Drobniča. Dire" tor je videl v tem glasovanj" prelomnico, in sicer, da ljudi8 vidiio, da skladiščnik nima pr8’ in da povzroča s svojim dej8'
njem podjetju škodo. Toda
svojih zaključkih je direkt® ubral napačno smer. Njegov" samozadovoljstvo je grajeno n' trhlih temeljih. Dogodki, ki s, se v zadnjem času zvrstili, v*1' ljujeio . namreč drugačne *8' ključke. Če se število delavce1'-ki se odvračajo od bivšega skl8) diščnika. veča. je to po vs® verjetnosti dokaz, da so ljudi utrujeni in da bi radi mir, hkr8' ti pa je tudi dokaz, da so ra*'
ta to silno zanimiva seja delavskega sveta. Bila je zgodovinska. Tako za direktorja kot za skladiščnika.
Ker se je skladiščnik zaradi ostre kritike zameril direktorju, je marsikaj doživel. Ob združitvi Kovinostroja in livarne in reorganizaciji podjetja je skladiščnik izgubil svoje delovno mesto. Direktor oziroma upravni odbor ga je prestavil na delovno mesto pomožnega delavca. S tem je bivši skladiščnik izgubil mesečno pri osebnih dohodkih nad 20,000 starih dinarjev. Še pred tem pa je na predlog direktorja delavski svet skladiščnika kaznoval z javnim opominom zato, ker se je ta nenehno mimo uprave,. zdaj za to, zdaj za drugo, pritoževal na občinsko skupščino in celo na komisijo za družbeni nadzor. Skladiščnik ni tajil, da se je obračal celo na republiško zvezo sindikatov, da ie pisal celo na maršalat v Beograd, toda zatrjeval in dokazoval je, da se je prej vedno obračal s pritožbami, s kritiko in predlogi na samoupravne organe v podjetju in na upravo. Pri kaznovanju z javnim opominom
mere v podjetju takšne, da 8
mnogi boje za kruh.
Tu se naša zoedba ko11' ča ... Se bo končala dud1
v »Kovinostroju«?
Zakaj smo napisali zaodb°j grosupeljskega »Kovinostroja V zolji, da bi, se odnosi v
lektivu popravili, hkrati pa
di v poduk drugim, ki mA
prav tako iščejo poti in
napake Največja napaka fr -j, direktorja kot samouprav11 ■ organov v »Kovinostroju« Grosuvliem je. da so upraVf^ no kritiko jemati osebno iv ", mesto da bi reševali vroblt^.'„ so zaradi osebna užaljenosti
takšne mere skalili notranje noše, da sta obstoi in delovni podjetja na tehtnici. Seveda. krivde za razmere nosi tudi n čina. ki je v trenutni gosprf^ ski aktivi podjetja, videla vse p šla mimo ostalih problemov- ,fj so se v podjetju kopičili. ^m če bi jih kolektivu pomad sproti reševati., ne bi prišlo sedanjega stanja,.
LOJZE JAKOPI^
leeeeaeeeeeeeeBceeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeei
e—****
Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga
modna hiša
LJUBLJANA - M A R I B O *
PRODAJNI SERVIS
•ut