213
li
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič. Janko Kos. Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naragrav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc.
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1,
telefon: 711-433 in 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
Stroji se bodo zavrteli
»Do konca januarja bodo predvidoma zaključeni pogovori za odkup Likove tovarne v Šempetru. Ce se bodo s tem strinjali ie upniki, potem bo proizvodnja zopet stekla v mesecu marcu, prevzela pa jo bo Strojna Žalec. Ker bodo upniki dobili vrnjena posojena sredstva, ni več razlogov za zavlačevanje postopka. Z gozdarji so se dogovorili za dobavo lesa in tako bo najprej začela obratovati žaga. Strojna pa namerava obrat v Preboldu preseliti v Šempeter, iščejo pa še ustrezne dodatne programe.
ik
Celje - skladišče D-Per
III 5/1988
II
9880925 1
COBI SS ®
Leto XI številka 1 Januar 1988
HURA, POČITNICE!
Kam in kako, če bo sneg in če ga ne bo
Januar se počasi izteka in kar naenkrat bo tu naš kulturni praznik, dan, ko navadno polagamo račune o našem delu, o tem, kar smo in kar bi morali storiti, pa nismo. V času, v katerem živimo, so postale takšne bilance uspeha precej nehvaležno delo, najsi bo to na gospodarskem, političnem ali ne nazadnje tudi na kulturnem področju.
Kultura kot proces sprememb, ki nastajajo kot posledica materialne in duhovne intervencije človeške družbe, služi, da nam, posameznikom in družbenim skupinam, lajša obstoj in napredek v okviru družbenega življenja, zato je kot taka podvržena ekonomskim in političnim vplivom. Kultura je tako prava zrcalna podoba časa in naroda, v katerem nastaja, živi z njim v njegovih sončnih in senčnih dneh. Najbolj se navadno razcveti v obdobjih blagostanja in obratno, v najtežjih časih, ko pogosto postane sredstvo boja za samoobstoi nekega naroda.
Samo dober milijon nas je Slovencev in skozi zgodovino smo dolgo nosili pečat nesvobodnega, trpečega naroda, ki ni imel moči, da bi se proti nasilju branil z odločnim udarcem, ampak je v sebi zatiral svoje nemočno sovraštvo in sanjal o Petru Klepcu in kralju Matjažu. A takšne narodnostne razmere so rodile misli in sanje, ki jih po zaslugi prve tiskane besede Trubarja, s patriotizmom prepletenih del Vodnika, pa prebujene narodne zavesti Prešerna, Levstika, Cankarja in drugih velikanov svojega časa danes lahko imenujemo našo kulturno dediščino.
Dandanes je vse to dobilo drugo obeležje. Ni več sredstvo boja za neodvisnost, obstoj, ampak nekaj, kar plemeniti in bogati naše življenje. Kultura ni več samo krik poeta v Sonetih nesreče ali spev Soči, to je tudi naš odnos do soljudi, ki ob našem vsakdanu, zasičenem s problemi stabilizacije,
inflacije in še z marsičem, postaja čedalje manj topel, človeški. Ekonomska kriza, še posebej, če je povezana še s politično, pogosto privede ljudi v malodušje. Izgubljeno zaupanje v naš jutri povzroča vse večjo brezbrižnost, ko znanost, umetnost nista nikomur več mar, primarna je le materialna plat življenja.Nepravilna politika pušča tako svoje sledi tudi na kulturnem področju. Če še lahko govorimo o širjenju in razvoju umetnosti, velja to še le za ljudi, ki se s tem poklicno ukvarjajo. V ljubiteljski kulturi pa je slika povsem drugačna. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je vse večji problem dobiti strokovno dovolj usposobljene ka-
OMEJITVE
Konec januarja bo v Ljubljani zasedala skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije. Delegati bodo obravnavali predloženi program varčevalnih ukrepov. Če bo program sprejet, bodo bolniki v letošnjem letu morali marsikdaj globlje seči v žep.
predlog programa varčevalnih ukrepov predvideva, da bodo zdravstvene skupnosti poravnale potne stroške uporabniku, če bo ob uveljavljanju pravic zdravstvenega varstva potoval na razdalji, daljši kot 100 km, oziroma če bo potoval zaradi iste bolezni v istem mesecu večkrat na skupni razdalji 300 km. Znesek posmrtnine, pravi nadalje predlog, bo znižan na 80 odstotkov visine posmrtnine, določene s samoupravnim sporazumom o uresniceva-
dre, ki bi pritegnili množico v amatersko delovanje. Posledica tega je vse nižja raven kulturnih prireditev, kar pa čedalje bolj zahtevnega, z življenjsko situacijo nezadovoljnega in naveličanega občinstva vsekakor ne privablja.
Zdi se, kot da se vrtimo v začaranem krogu, iz katerega ni poti.
Pesimizem pa nas le ne sme prevzeti. Sredstva, s katerimi razpolagamo, so res zelo skromna, a s pravilno politiko lahko z njimi ohranjamo vsaj to. kar že imamo. Zakaj bi si postavljali nove spomenike, če še starih ne moremo vzdrževati?
NA RAČUN
nju zdravstvenega varstva. Začasno tudi ne bo mogoče na račun zdravstvene skupnosti uveljaviti pravice do mostičkov in delnih in totalnih snemnih zobnih protez, kot tudi ne ortodontskega zdravljenja pri osebah, starih 18 in več let. Zdravstvene skupnosti pa bodo poravnale pri zdravilih na recept za zdravljenje akutnih bolezni ceno zdravila, ki presega znesek 3000 dinrjev.
Nadalje, pravi predlog, bodo zdravstvene skupnosti pri prvih specialističnih pregledih (v specialistični ambulanti dejavnosti bolnišnic) poravnale znesek, ki presega 5000 dinarjev po pregledu. Začasno ne bo mogoče uveljavljati ria račun zdravstvenih skupnosti pravice do očal in očesnih pripomočkov, ta omejitev ne velja za očesne proteze in
Pomembno je, da kulture ne potisnemo na rob našega življenja, kot nekaj nezaželenega in nepotrebnega.
Težje kot bodo razmere, bolj bodo ljudje potrebni utehe v lepi besedi, verzu, saj jim bo to dalo moči, da se bodo laže spopadli z novim dnem. Hkrati pa bomo ohranili kulturno dediščino našim sinovom in hčeram, vzbudili in vzgojili v njih ljubezen in željo do nje, da jo bodo v ugodnejših pogojih znali razviti. Tako naš trud ne bo Sizifovo delo, ampak seme, ki je preživelo zimo in bo vzklilo s prvimi pomladanskimi žarki.
BOLNIKOV
za občane, ki imajo status slepih in slabovidnih oseb.
Vse te omejitve naj ne bi veljale za otroke, šolarje, ucence v srednjem usmerjenem izobraževanju, redne študente in za vse druge uporabnike, ki so v celoti oproščeni plačevanja participacije. Omejitve pri vrednosti zdravil in specialističnem pregledu naj ne bi veljale tudi za ženske pri uveljavljanju pravic o svobodnem odločanju o rojstvu otrok.
Če bodo predlagane omejitve sprejete, se nam torej letos obeta bistveno slabša raven zdravstvenega varstva kot lani. Program varčevalnih ukrepov je po zaključku redakcije obravnavala tudi žalska skupščina zdravstvene skupnosti, o čemer bomo poročali v naslednji številki.
Irena Jelen-Baša
Pa so le prišle. Počitnice. Letos sicer brez snega, toda čisto brez njega tudi ne bomo, obljubljajo vremenarji. Morda se bodo snežinke pokazale še pred koncem počitnic, potem pa, hajd na sneg, na sani in na smuči. Če pa snega le ne boste dočakali, pa tudi nič hudega. Povprašali smo malo naokrog, kje vse lahko preživite proste dni. Na občinski zvezi Društev prijateljev mladine smo izbrskali tole:
Na osnovni šoli v Grižah pripravljajo med počitnicami dan računalništva, streljanje z zračno puško, šahiranje in namizni tenis ter igre z žogo, peljali vas bodo na planinski pohod, čakajo vas kino predstave, zimovanje na Gozdniku, pa likovna kolonija in šaljive igre. Če pa bo sneg, potem bo tudi smučarski tečaj.
Na šolarje mislijo tudi v Občinski matični knjižnici. Tam vas vabijo na ure pravljic in poslušanje otroških pesmi, nekaj ur bodo namenili knjižnični vzgoji, od 25. januarja pa je v knjižnici odprta razstava znamk na temo zimske olimpijske igre od leta 1933 do 1984.
Na žalski osnovni šoli so se letos odločili za smučarsko šolo — če bo dovolj snega, seveda. V športnem parku se lahko udeležite šole z naslovom Tek na smučeh. Vsak dan bo na voljo telovadnica, kjer bodo z otroki vadili dijaki srednjih šol. Telovadnica bo odprta, če bo prišlo vsa; deset otrok.
Še iz Braslovč in Vinske gore so dobili podatke o počitniških aktivnostih na občinski zvezi. V Braslovčah načrtujejo smučarski tečaj in prosto smučanje na Dobrovljah. Šolarji bodo lahko igrali odbojko, badminton, prvi teden počitnic bo na voljo telovadnica, skušali bodo organizirati tudi dve kino predstavi. In še eno zanimivost ponujajo šolarjem: tečaj pletenja.
V Vinski gori pa ponujajo najmlajšim ure pravljic in smučarski tečaj.
To so podatki, ki so nam jih o organiziranju letošnjih počitnic posredovali na občinski zvezi Društev prijateljev mladine. Izberite, če vam je kaj po volji. Če se boste odločili drugače, pa tudi prav. Glavno je, da si naberete novih moči, dragi šolarji. Drugi polčas bo še napornejši!
Irena Jelen-Baša
V času počitnic lahko žolarji iz žalske občine izberejo tudi drsanje v celjskem mestnem parku ter plavanje in kegljanje v hali Golovec. Drsanje, plavanje in kegljanje je za tolarje organizirano brezplačno vsak dan od ponedeljka do petka, in sicer: drsanje od 10.00 ure do 11.30, plavanje in kegljanje pa od 10.00 do 13.00 ure.
Valerija Verdnik
Ljubljanski zmaj »Polzeli«
Prejšnji teden se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani končal sejem Moda 88. Iz naše občine so se na sejmu predstavili »Polzela«, Tovarna nogavic, MIK Prebold, Tekstilna tovarna Prebold in Zarja Petrovče. Najvišje priznanje Ljubljanski zmaj v kategoriji modni dodatki je prejela Tovarna nogavic s Polzele. Več o sejmu in nagrajencu »Polzeli« objavljamo na 7. .tr.nl,	TONE TAVČAR
P
V USTAVNIH SPREMEMBAH ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV
Javno razpravo o osnutku ustavnih sprememb je treba zasnovati in organizirati tako, da bo mobilizirala delovne ljudi in občane k odpravljanju slabosti na gospodarskem področju in h krepitvi učinkovitosti- političnega sistema. 4avna razprava je tudi pomembna priložnost za nadaljnjo utrditev političnega sistema na vseh ravneh, za okrepitev politične volje delovnih ljudi in občanov za spopad s slabim gospodarjenjem in inflacijo. Nosilno vlogo v javni razpravi morajo imeti družbenopolitične organizacije, ki so odgovorne za izvedbo in usmerjanje razprave. Kritična analiza politične-

ga sistema je opozorila, da številne slabosti v našem sistemu izhajajo iz nedoslednega uresničevanja ustavne vloge družbenopolitičnih organizacij in premajhne povezovalne vloge, zlasti na nižjih ravneh družbenega organiziranja. Iskanje novih in boljših rešitev na podlagi sprejetih kriterijev ustavnih sprememb mora biti vodilo javne razprave, je med drugim zapisano v programu politične aktivnosti RK SZDL Slovenije, v kateri morata - sodelovati znanost in stroka. Zapletene gospodarske razmere namreč ne dopuščajo več nestrokovnih rešitev. In ker bo dopolnjena
ustava v mnogočem določala naš obstoj, notranja razmerja in razvojne možnosti, se moramo razprave lotiti resno in z vso odgovornostjo. Odločno moramo stopiti na barikade boja za napredek in krepitev samoupravnega sistema. Pravica odločanja o novo ustvarjeni vrednosti mora biti v rokah delavca, pri čemer ga mora zaščititi tudi ustava, v javni razpravi ne bomo oblikovali zapletenih formulacij posameznih členov, bomo
K a jasno povedali, kaj hočemo.
ezaupanje v sprejemanje številnih dokumentov — od resolucij do interventnih ukrepov — gas ne sme odvrniti od razprave o tako pomembnem temelju našega dela in življenja, kot je ustava. Torej prihodnost mora biti v naših rokah.	jk
		KOMPAS JUGOSLAVIJA	f	"j
	ĆT\ Kg'		KOMPAS - VAŠ VODNIK PO SVETU	complete djfe tourist
k			Poslovalnica Žalec		"gii service (ob3)714-155
»Najprej je gospodarstvo«
Pogovor z novim predsednikom občinske konference socialistične zveze Milanom Zupancem.
V žalski občini imamo novega predsednika občinske konference socialistične zveze. Dosedanjega predsednika Janeza Megliča je zamenjal Milan Zupanc iz Griž. Ob izvolitvi smo ga povabili na klepfet in 9a najprej povprašali, kako s! zamišlja delo in sploh vlogo socialistične zveze v prihodnje.
M. Zupanc: »Doslej sem bil zaposlen v delovni organizaciji Minerva. Izhajam iz združenega dela, zato menim, da bomo morali vse sile usmeriti v dvig gospodarstva. V to, da se gospodarstvo izkoplje Iz sedanjih nemogočih razmer. Zavedati se namreč moramo, da bo potem tudi vse druge težave laže reševati.
Glede same socialistične zveze pa menim tole: bolj se bo treba povezovati z društvi in krajevnimi skupnostmi, spremljati njihovo življenje in probleme. Socialistična zveza doslej ni stala ob strani, toda stvari je treba spremljati bolj tekoče.«
»Prej ste dejali, da morate v žalski občini izkopati iz sedanjega stanja predvsem gospodarstvo. Ste lahko bolj konkretni in poveste, na kakšen način, v čem vi vidite izhod?«
M. Zupanc: »Po moji oceni je v žalski občini pomembno zlasti kadrovanje. Kvalitetni kadri morajo ostajati v občini. Imamo dobre kadre, dobre strokovnjake, vendar nam odhajajo v druge občine. Tja, kjer dobijo za svoje delo več
Milan Zupanc
denarja, kjer imajo boljše pogoje in tudi vec politične podpore.«
»S kakšnimi izkušnjami prihajate na to delovno mesto?«
M. Zupanc: »Doslej sem bil podpredsednik socialistične zveze, zadolžen za krajevno samoupravo, precej izkušenj pa sem si nabral v domači krajevni skupnosti in v njenih organih. Kolikor poznam, lahko rečem, da imajo krajevne konference socialistične zveze dobre programe, vsaj v veliki večini, da aktivisti solidno delajo«
»Ker ste bili zadolženi za krajevno samoupravo, vam je verjetno dobro poznan problem, ki žuli naše krajevne skupnosti — to je večno pomanjkanje denarja. Kaj boste na svojem položaju naredili za rešitev tega problema?«
M. Zupanc: »Res, financiranje krajevnih skupnosti je rak rana v
žalski občini. Poskušali smo problem reševati na ravni republike. Vendar ima večina občin financiranje vsaj za silo urejeno, tako da ni bilo prevelikega interesa za skupno reševanje problemov. V žalski občini imamo dvajset krajevnih skupnosti, sedem jih ima poklicne tajnike. Krajevne skupnosti jih plačujejo iz lastnih sredstev. Koliko je teh sredstev, vemo: glavarina je predlani bila realizirana 60 %, lani verjetno še manj, drugih virov ni. Nič čudnega torej ni, če vsak mesec sproti pometajo drobtine za plačo tajnika. To bo treba rešiti in naša glavna skrb bo ta, da poiščemo stalen vir financiranja vsaj za poklicne tajnike.«
»Pri vašem delu vam bodo pomagali trije podpredsedniki in imate še okrog 25 najrazličnejših organov. Kako jih boste vključili v delo in kaj pričakujete od njih?«
M. Zupanc: »Imamo podpredsednike za družbenoekonomsko področje, družbene dejavnosti in Krajevno samoupravo. Trije so, morda bi bila dovolj samo dva, kot imajo to ponekod drugod. Vsekakor jih bomo vključili v delo in zahtevali od njjh določene rezultate. Sam si želim predvsem bolj odprtega dialoga z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in pa tesnejšega sodelovanja. Tega doslej ni bilo, čeprav na prvi pogled tega morda niti ni bilo opaziti. V resnici pa je vladala praznina.« Irena Jelen—Baša Foto: Ljubo Korber
DEWAR LE ZA TABLO IH KREDO
Izvršni svet je obravnaval uresničevanje vzgojnoizobraževalnega dela šol v žalski občini
V žalskih krajevnih skupnostih imamo letos v osnovnih šolah, skupno s šolo Ljube Mikuš. 193 oddelkov. V njih je 4441 učencev. Žalska občina se tako po številu učencev uvršča na tretje mesto na Celjskem. 12 oddelkov je kombiniranih, v drugo izmeno hodi 67 otrok. V celodnevno šolo je vključenih 17,8% otrok, v oddelke podaljšanega bivanja pa 443 otrok oziroma nekaj nad 10%.
To je le nekaj osnovnih podatkov iz poročila Zavoda za šolstvo oziroma njegove enote v Celju. Podrobneje so uresničevanje vzgojnoizobraževalnega dela obravnavali člani izvršnega sveta na svoji januarski seji.
lokrat so posebej opozorili na letni prirast učencev. Ta sicer v žalski občini po številu ni tako velik, le nekaj več kot sto učencev. V Titovem Velenju znaša letni prirast kar 600 učencev. Toda porast v žalski občini je zelo nesorazmeren, velik je na območju Velike Pirešice, Galicije in Žalca. Zato so v teh šolah praktično brez potrebnih prostorov. Prostorski pogoji tudi na drugih šolah niso rožnati, še slabše pa je pri zagotavljanju materialnih pogojev. Kopico denarja namreč zahteva vzdrževanje stavb, veliki so stroški ogrevanja; samo v Žalcu tolikšni kot pri vseh ostalih osnovnih šolah skupaj. Denar je treba odšteti za elektriko, za razne storitve, skratka, ni ga za ureditev specializiranih učilnic, nakup učne tehnologije, denar ostaja le V
še za tablo in kredo. »Trideset do petdeset let zaostajamo za učno tehnologijo zahodnega sveta, o sodobnem pouku res ne moremo govoriti,« je na seji menila predr stavnica zavoda za šolstvo.
Nadalje so obravnavali tudi kadrovske razmere v šolah. Sestava je bojda zadovoljiva, zaradi bolniških in porodniških dopustov ni zasedeno letno preko 6000 ur pouka v žalski občini. V prihodnje pa zaradi neustrezne štipendijske politike pričakujejo v občini in tudi drugod izredno pomanjkanje razrednih učiteljev.
Zelo pohvalna je bila ocena predstavnice zavoda za šolstvo o podružbljanju življenja in dela šol. Žalske sole pozitivno izstopajo na Celjskem, vse pa se bojijo, kako bo v prihodnje, saj se v delovnih organizacijah vse bolj ukvarjajo z lastnimi težavami.
Nad regijskim poprečjem je tudi učni uspeh učencev, bolj kvaliteten pa bi lahko bil dodatni pouk; tisti, ki je namenjen nadarjenim učencem.
Še na en problem so opozorili na tokratni seji. Na dejstvo, da se pojavljajo vedno večje težave pri poklicnem usposabljanju deklet. Čedalje več se jih zaposluje takoj po osnovni šoli — kar 4,4 % znaša zadnji podatek. Višje številke beležijo na Celjskem le v Šmarju in Šentjurju.
Ko so člani izvršnega sveta obravnavali razširjeni program dela šol, so ugotavljali, da v občini ni prevelikega interesa za celodnevne šole — v občini je samo še v Preboldu in Petrovčah. Potrebe pa se kažejo po ustanavljanju oddelkov podaljšanega bivanja. Predstavnica zavoda za šol-
stvo je spregovorila tudi o šoli v naravi. Ta je v občini v glavnem povsod zaživela. Zdaj sicer kaže, da bodo te šole spet zamenjali klasični tečaji, kar bo pomenilo neenotnost in ustvarjanje razlik med otroki
Na koncu so člani izvršnega sveta obravnavali posebej še delo v šoli Ljube Mikuš in v glasbeni šoli. Rezultati v obeh so dobri, pri šoli Ljube Mikuš pa so posebej opozorili na dejstvo, da so postopki razvrščanja otrok vsako leto zelo pozno končani, zaradi česar vse do konca avgusta ni znano število učencev. To pa pomeni, da skorajda na šoli ni možno načrtovanje organizacije dela in potrebnih kadrov. Pri' glasbeni soli pa so tokrat izpostavili težave s kadri, denarjem in prostori.
Člani izvršnega sveta so ob koncu sprejeli vrsto sklepov, eden izmed njih pa govori o tem, da bi v občini zaradi prostorske stiske morali razmišljati o spremembi šolskih okolišev.
Irena Jelen-Baša
■9
Matjaž Kmecl
Odprto o aktualnih družbenih vprašanjih
Štiriurni pogovor z dr. Matjažem Kmeclom, uglednim kulturnim delavcem in članom predsedstva CK ZKS, v prostorih občinske matične knjižnice o aktualnih družbenih razmerah je bil nepozaben dogodek za številne obiskovalce. Srečanje je organizirala komisija za idejno politično izobraževanje pri Občinskem komiteju ZK. Občinska matična knjižnica, ki pa je srečanje izvedla, tako postaja pomembno središče zanimivih srečanj.
»Pogovori, kakršen je tudi današnji v Žalcu, povsod privabljajo veliko obiskovalcev. Odprt, neomejen in svoboden pogovor, še zlasti pa možnost izražanja osebnega mnenja, je tisto, kar ljudje največkrat pogrešajo. In ker sestanki ne dajejo takšne možnosti, tudi niso vabljivi. Dialog, ki smo ga odprli v zvezi komunistov in socialistični zvezi, je dobra oblika tesnejše in globlje povezanosti z družbo, katere del smo. Predvsem pa je pomembno, da ljudje dejansko čutijo odgovornost za našo usodo. In če bomo znali izkoristiti pripravljenost ljudi za reševanje aktualnih družbenih problemov, bomo napravili nov korak v razvoju odnosov in medsebojnega zaupanja. To pa je med drugim bistveni pomen takšnih srečanj,« je po pogovoru dejal Matjaž Kmecl. Dodajmo le še to, da si takšnih srečanj še želimo.
jk
foto: L. Korber
Ko «o člani izvršnega avela obravnavali vzgojnoizobraie-valno delo v žalski občini, so poslušali tudi poročilo o delu delavske univerze. Tam je bilo delo doslej usmerjeno v izobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe, organizirali pa so tudi vrsto tečajev in seminarjev.
Predstavnica delavske univerze je tokrat povedala, da so zelo nezadovoljni zaradi podcenjevanja kvalitete in organizacije izobraževanja, na zelo odklonilen odnos so naleteli zlasti pri celjskih srednjih šolah. Tam jim očitajo, da »divje« izobražujejo in da izdajajo diplome brez pravega znanja slušateljev. Na delavski univerzi takšne trditve zanikajo predvsem z dvema argumentoma: izobraževanje pripravljajo v sodelovanju z matičnimi šolami, kljub zahtevam pa zavod za šolstvo ni poslal inšpektorja, ki bi ugotovil pomanjkljivosti ali pa ovrgel očitke.
Namesto opremljenih ambulant izhlapele milijarde
V Delavski enotnosti, ki je izšla 15. januarja letos, smo prebrali sestavek novinarja Janeza Severja o nemoralnem zapravljanju denarja, ki so ga prigarali delavci z delom ob prostih sobotah za novo celjsko bolnišnico. Takole je zapisal: »Danes vemo, zakaj vodstvo Zdravstvenega centra Celje lani v posodobitev bolnišnice ni vložilo niti dinarja. Še več, dipl. ekon. Alojz Žuntar, predsednik kolektivnega poslovodnega organa Zdravstvenega centra Celje, je denar, ki so ga prigarali delavci z delom ob prostih sobotah za posodobitev bolnišnice, v začetku leta porabil za plače, pozneje pa celo bianko in brez obresti posodil interni banki sozda Merx in Emu.
Do predlani, nadaljuje Janez Sever, so namreč fo denar zbirali na posebnem računu pri medobčinski zdravstveni skupnosti. Ta je bdela nad tem, da je bil vsak dinar namensko uporabljen. S spremenjeno zakonodajo bi Celjani morali spremeniti tudi način financiranja. Med dvema možno-
stima — imenovanje podjetja v izgradnji in prenos sredstev na Zdravstveni center kot investitorja, — je Žuntarju uspelo slednje. Tako se je denar stekal naravnost v Zdravstveni center.
Gradnja bolnišnice je obstala. V tem času ie prevladovala igLeja o velikih korakih, o tem, da bi se nateklo čimveč denarja, da bi gradnja potem stekla z velikimi koraki.
Dvanajstega maja 87, piše nadalje Janez Sever, je bila sedma seja izvršnega odbora podpisnic družbenega dogovora o modernizaciji bolnišnice, na kateri so Obravnavali poročila o združevanju sredstev za posodobitev bolnišnice za prvo tromesečje. Alojz Žuntar je takrat povedal, da je Zdravstveni center uporabil sredstva, ki so bila združena za modernizacijo v tem tromesečju, za redno dejavnost, v oklepaju: osebne dohodke'delavcev Zdravstvenega centra. Prisotni se nišo strinjali s tem in na koncu sprejeli sklep, da v bodoče le izvršilni odbor podpisnic odloča o uporabi namensko združenih sredstev, izjemoma jja se lahko, le z odobritvijo izvršilnega odbora, ta sredstva izločijo v druge namene.
Za transakcije Alojz Zunter ni bil deležen kritike, piše Janez Sever. Pred durmi je bila namreč obsežna politična akcija za referendum Čez štiri mesece, ko je ta akcija že stekla, se je na peti redni seji sestala posebna finančna komisija odbora podpisnic družbenega dogovora o modernizaciji in kot drugo točko obravnavala racionalno obračanje sredstev. Ugotovljeno je bilo, da so bila sredstva, posojena Emu, pre-nešena kot kratkoročni kredit interni banki Merx. Za to transakcijo ni bilo ustreznega sklepa niti finančne komisije niti izvršilnega odbora. Neverjetno, toda tudi zdaj ni nihče reagiral, meni novinar. Agitacija in propaganda se je stopnjevala za četrti samoprispevek Čeljanov. Tudi iz posebne številke INDOX pod naslovom Iz srca za zdravje, kjer je Žuntar pisal obširno poročilo, nihče ni ugotovil nekaj deset milijard starin dinarjev primanjkljaja, nihče ni bil pozoren, da se lani zbrani denar in okrog 70 milijard, ki so bile prenesene iz predlanskega leta, vrti neznano kje.
Referendum o samoprispevku je uspel, skrivnost o nenamenski

Savinjski občan v jubilejnem letu
Vsak jubilej je priložnost, da se ozremo na prehojeno pot in za kovanje novih načrtov. Deset let res ni kdo ve kako dolga doba, če pa upoštevamo, da gre za pionirsko delo na zahtevnem informativno propagandnem področju, ki je bilo prepleteno s sončnimi in tudi oblačnimi obdobji, potem nas jubilej navdaja s ponosom. Zaupanje in bral-nost, kar ste nam, dragi bralci, večkrat potrdili, nam je bila vedno največja nagrada. Sedaj, ko listamo po izdanih številkah Sa-' vinjskega občana, šele vidimo, kako uspešen je bil razvoj v teh letih in koliko zanimivih dogodkov smo ohranili pred pozabo. Morebitni kronist bo imel tako mnogo lažje delo, saj je zbranega in ohranjenega veliko, za zgodovino pa gotovo neprecenljivega gradiva. In če smo prispevali k boljšemu informiranju in s tem tudi k razvoju občine, potem smo poslanstvo tudi opravili. Dosedanje ocene organov izdajatelja so bile ugodne. Z optimizmom stopamo v jubilejno leto 1988. Naša prihodnost je potrjena s sklepom Občinske konference SZDL, zagotovljena pa so tudi finančna sredstva. Tudi anketa, ki smo jo objavili v decembrski številki, je potrdila naša prizadevanja in usmeritev. Za to se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo vsebina se bolj zanimiva in pestra. Novo in vsebinsko spremenjeno oblačilo Savinjskega občana, ki jo je ob jubileju sprejel izdajateljski svet, ste najbrž že opazili. Najbrž pa nič ne škodi, če nanj še posebej opozorimo. Najpomembnejšim dogodkom in temi meseca namenjamo naslovno stran, ki bo odslej tudi grafično spremenjena. Vec prostora bomo namenjali odločanju v skupščini, še zlasti sprejemanju
odlokov, in pa delegatskim vprašanjem in odgovorom. Na drugi strani bomo še naprej spremljali delo občinskih družbenopolitičnih organizacij pa tudi krajevnih. Tretja stran do namenjena gospodarstvu, četrta pa naši preteklosti. Varstvu okolja bomo odslej posvečali večjo skrb, z občinsko turistično zvezo pa pripravljamo akcijo, s katero bomo spodbujali prizadevanja za lepšo ureditev pročelij hiš, zelenih površin in organizacijo različnih prireditev. Na osrednjih straneh boste lahko prebirali reportaže, zanimivosti in dogodke. Športna stran bo odslej deseta, saj nam je za športne dogodke vedno primanjkovalo prostora. Več prostora pa bo tudi za pisma bralcev, kajti v uredništvo jih dobivamo vedno več. V anketi ste nas opozorili, da v Savinjskem občanu pogrešate humor, sedaj pa le korajžno pero v roke, da bo kotiček za humor in zanimive dogodivščine resnično zanimiv. Prometna varnost v občini se je lani zopet poslabšala. Vzrokov za to je več — tako objektivnih kot tudi subjektivnih. Prav na slednje želimo še posebej vplivati. Akcijo za večjo varnost v cestnem prometu bo spremljala tudi posebna komisija pri občinskem svetu, prihodnje leto januarja pa bomo razglasili rezultate akcije. Najuspešnejšim za odpravo napak bomo podelili posebna priznanja. Sicer pa bomo o tej akciji še pisali v naslednjih številkah. Razpise, objave in oglase bomo objavljali na predzadnji strani, zadnja pa bo ostala nespremenjena. Toliko o vsebinski zasnovi, spomniti pa vas želimo še na to, da redakcijo zaključujemo 15. v mesecu.
Odgovorni urednik
Krvodajalska akcija
2080 krvodajalcev darovalo 690 litrov krvi
V preteklem letu je občinski odbor Rdečega križa v Žalcu organiziral petnajst krvodajalskih akcij, ki se jih je udeležilo 2080 krvodajalcev, kar je za deset krvodajalcev manj kot v letu 1986. Zbrano je bilo 690 litrov krvi, iz česar sledi, da pride v naši občini letno na odvzem krvi 5,4 odstotkov prebivalcev. Rezultat je zadovoljiv, vendar bi se v letu 1988 z veliko truda, medsebojnega razumevanja in humanosti vseh dejavnikov odstotek lahko bistveno izboljšal.
Občinski odbor RK Žalec bo v letošnjem letu s transfuzijskim oddelkom Zdravstvenega centra Celje in Zavodom za transfuzijo krvi iz Ljubljane pripravil vrsto krvodajalskih akcij, od katerih bo prva v mesecu marcu na Polzeli, kjer se bo akcija ponovila še v septembru. V aprilu bo akcija na Vranskem, kjer bo tudi v oktobru, maja meseca bo v Šempetru, kjer se bo ponovila še v novembru, v Libojah bo v juniju, kjer bo še enkrat v novembru, v Petrovčah bo v juniju in novembru, v Preboldu bo julija in decembra, v Grižah bo oktobra, v Žalcu pa maja in decembra. To je le okvirni program predvidenih krvodajalskih akcij v naši občini, natančnejšega z datumom in krajem izvedbe akcij pa bomo v našem časopisu objavili tudi vsak mesec sproti, ko bomo prejeli podatke občinskega odbora RK.
V. Cerovšek
rabi denarja za posodobitev celjske bolnišnice je ostala skrivnost, jzničene so žrtve delavcev, Alojz Žuntar pa občinstvu razlaga, da se bo posodabljanje bolnišnice nadaljevalo z malimi koraki,« zaključuje prispevek Janez Sever.
Prispevek povzemamo zaradi tega, ker je tudi v žalski občini veliko delavcev garalo ob prostih sobotah za novo bolnišnico. Z upanjem, da im bo prišla prav v trenutku, to jo bodo potrebovali. Za takšno izigravanje zaupanja ljudi, kot so si ga privoščili vodilni v zdravstvenem centru tokrat, pravzaprav ni besed. Primer Žunter je po domačih peripetijah v zdravstvenem domu dokaz več, da v zdravstvu na Celjskem nekaj hudičevo škriplje. Morda bi teklo bolj gladko, če bi nekateri ljudje zapustili svoja mesta. In s čimbolj dolgimi, ne kratkimi koraki. Kajti zaradi posameznikov trpijo bolniki in vsi tisti zdravstveni delavci, ki z vsem ribarjenjem v kalnem nimajo nič skupnega.
Irena Jelen-Baša
Prispevek za posodobitev bolnišnice
Na žiro račun sklada za posodobitev regijske bolnišnice so do 15. decembra 1987 nakazali sredstva:
— HMEZAD — DO Kmetijstvo DSSS Žalec	308.881,-
— HMEZAD — TOZD Tovarna krmil Žalec	11.030,-
— HMEZAD, Kmetijstvo—TOZD Latkova vas	893.195,-
— HMEZAD, Kmetijstvo—TOZD Petrovče	1.987.981,-
— HMEZAD, Strojna, TOZD PKM Žalec	1.000.708,—
— HMEZAD, Strojna, TOZD DSSS Žalec	193.432,-
— HMEZAD, Strojna, TOZD Grames Žalec	1.031.912,-
— Tovarna nogavic Polzela	2.804.057,-
— Montana, PN KR Žalec	328.577,-
— HMEZAD, CMI, TOZD proizv. C.	1.337.565 —
— HMEZAD, CMI — Prodaja na veliko	332.710,-
— HMEZAD, CMI - DSSS	561.729:-
— HMEZAD, CMI - Maloprodaja	895.014 -
— HMEZAD, Kmetijstvo—TOZD Tovarna krmil	245.759.-
— IGM GRADNJA Žalec	1.937.189.-
— Ferralit, TOZD Livarna SSP	2.142.252,-
— KOMUNALA Žalec	674.831,—
— Ferralit, TOZD Modelarna SSP	207.053,-
— Ferralit, TOZD Strojni obrat SSP	963.205 -
— Ferralit, DSSS SSP	776.822 —
REKAPITULACIJA	
Celje	198.543.409 -
Sl. Konjice	47.775.479 -
Žalec	47.203.233.-
Laško	32.494.092 -
Šmarje	13.644.873,-
Šentjur	1.307.694,-
T. Velenje	4.034,-
Skupaj vplačano:	344.674.809,-
TT Prebold
Novi artikli in izvoz - alternativa gospodarjenja
NAPREDEK JE V NAŠIH ROKAH
PRIDOBIVANJE KADROV SE PRIČNE ŽE V OSNOVNI ŠOLI
Proizvodnja, usmerjena za znanega kupca
Približuje se čas, ko bomo morali potegniti črto pod gospodarjenje v minulem letu. Ta čas povsod potekajo aktivnosti za izdelavo zaključnih računov, ki bodo poka-! zali sliko uspešnosti ali neuspešnosti gospodarjenja. Že sedaj pa je jasno, da v občini ne moremo biti zadovoljni z rezultati, ki smo jim bili priča med periodičnimi obračuni. V delovni organizaciji TT Prebold računajo na ugoden rezultat, kakšen pa dejansko bo, pa je v tem trenutku težko reči.
Generalni direktor tov. Drago Pušnik je s tem v zvezi dejal: »Govoriti danes o zaključnem računu je verjetno zelo problematično. To pa zato, ker se nepretrgoma spreminjajo pogoji gospodarjenja. Zaradi izredno kompliciranega sistema izračunavanja v finančnih službah, ki se je spreminjal še do 28. decembra, je računovodskim delavcem izredno otežkočeno delo pri izračunu zaključnega računa. To pa tudi pomeni, da veliko pred 25. februarjem ne bomo vedeli, kakšen je dejanski rezultat. Računamo pa, da bi zaradi relativno dobre pro-cicje v lanskem letu in nepoveče-variju zalog bil rezultat ugoden. Kaj pa to pomeni, je v danem trenutku težko reči, saj ukrepi ZlS-a, po katerih smo morali vrniti cene na prejšnjo raven bistveno zmanjšujejo naš dohodek. Ob
V »Polzeli« tovarni nogavic imajo inovatorstvo že dalj časa samoupravno urejeno in ga spremlja posebna komisija. Vedno več je prijav inovacij, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Ivan Virant, ki je zaposlen kot mehanik v šivalnici, že vrsto let na različne načine z izvirnimi domislicami izboljšuje stroje v tem obratu. Zadnja inovacija, že četrta, je izvedba prenosnih vilic na strojih speedo-matic. Vzbudila je tudi pozornost komisije za podelitev nagrad Inovator tekstilne industrije Slovenije in prejela tretjo nagrado. Ideja in način izvedbe prenosnih vilic sta Virantovi, pri izdelavi in tehnični izvedbi pa je sodeloval tudi Andrej Serdoner. Z inovacijo se je poboljšala življenjska doba prenosnega sistema, s tem pa poskrbela za manj zastojev in lažje delo na stroju. Letni prihranek je 1.118.520 dinarjev. Za to izboljšavo se zanimajo tudi druge tekstilne delovne organizacije, ki imajo v proizvodnji stroje speedomatic in tudi eden največjih evropskih proizvajalcev nogavic — Brigitte iz ZR Nemčije.
Nagrado sta prejela minuli ponedeljek na seji skupščine Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije. Na sliki: Ivan Virant ob stroju.	T. TAVČAR
tem so se povečale še cene vhodnih surovin, kar je bila posledica enkratne devalvacije za 24,6 % in sprotne devalvacije že. pred tem. Zaradi vsega tega smo morali spremeniti asortiman proizvodnje in se prilagajati nastali situaciji ter razmeram na trgu. Zmanjšali smo tisto proizvodnjo ter asortiman, ki dohodkovno ni toliko zanimiv. Sedaj delamo tisto, kar gre za znanega kupca.«
Za nami je sejem mode v Ljubljani. Tako kot vedno ste na njem sodelovali tudi preboldski tekstilci. Kako ga ocenjujete?
»Glede sejma moram reči, da smo lahko zadovoljni, čeprav nismo med nagrajenci. Imeli smo velik obisk. Pri nas so bili zlasti vsi naši kupci iz Jugoslavije, s katerimi smo sklenili kar precej poslov. Zlasti z velikim zanimanjem so se obračali na nas v zvezi z novim asortimanom iz jeans programa, ki je zapolnil vse naše proizvodne kapacitete. Ta asortiman z imenom disco jeans je bil pred kratkim na vpogled na vseh svetovnih razstavah v inozemstvu. Le tega smo najprej prenesli v vzorčno proizvodnjo in sedaj tudi v redno. Kupci so to z navdušenjem sprejeli in upamo, da bomo lahko zadovoljili njihova povpraševanja in želje po novem asortimanu.
Prav tako smo napravili korak naprej v kvaliteti proizvodnje hlačnih nogavic. Gre za široko pale-
to izredno finih in tankih hlačnih nogavic, za katere je že veliko povpraševanje, saj se identificirajo z asortimanom, ki je danes v prodaji v Zahodni Nemčiji. Računamo, da bo tako kot ostali asortiman tudi ta v celoti prodan«.
V težkih pogojih gospodarjenja ostaja izvoz alternativa gospodarjenja vsega združenega dela. Tekstilna tovarna je vseskozi izvozno usmerjena, kakšni so načrti v zvezi s tem?
Povečevanje izvoza je naša prioritetna naloga. Trudimo se izvoz čimbolj povečati, čeprav je to v daljnih razmerah izredno težavno. V minulem letu smo imeli nekaj manj kot 7 milijonov $ izvoza. Želeli bi doseči vsaj 8 milijonov. V ta namen navezujemo stike z novimi strankami, česar doslej nismo imeli ter novimi kupci. Povečan izvoz je v letošnjem letu na področju nogavic kar izredno ugoden, vključiti pa se moramo še na področju tkanin in ga povečati vsaj za dvesto tisoč metrov mesečno več kot doslej. S tem bi lahko pokrivali vse obveznosti, ki jih imamo. Seveda, če sistem deviznega zakona ne bi toliko spremenili, da bi neugodno vplival na izvoz. Pomembno je, kakšna bo razpolagalna pravica izvoznikov. Doslej smo imeli 50 %, kako bo v bodoče pa lahko samo ugibamo. Od lega pa tudi zavisi, do kakšne meje bo potrebno izvoz povečevati.«	D. Naraglav
Nagrada za inovacijo

Savinjski magazin
■Letos brez večjih naložb
I I I
I I I
i
Za Savinjski magazin je bila gradnja nove blagovnice krepak zalogaj. Takšen, da še letos odplačujejo dolgove zanjo, zato v tem letu ne predvidevajo nobenih večjih naložb.
Letos nameravajo v Savinjskem magazinu zbirati le dokumentacijo za gradnjo nove trgovine na Vranskem. Kdaj jo bodo začeli graditi, pa v tem trenutku še ne vedo.
Sicer pa bodo letošnje leto v glavnem dopolnjevali in ponekod nadomestili staro tehnično opremo. Zaradi izgradnje Sa-vinjke bodo nekoliko spremenili ponudbo v žalskih trgovinah. To so predvidevali sicer že lani, vendar je bilo leto prehitro naokrog. Trenutno pripravljajo program ponudbe v Manufakturi in Kurivu, zatem pridejo na vrsto še ostale trgovine, zlasti tehnična in samopostrežba v Can-
karjevi ulici.
Glede preskrbe zaenkrat še nimajo večjih težav od tistih običajnih. Najhuje, so povedali, je bilo konec leta zaradi pralnih praškov. V Savinjskem magazinu ocenjujejo, da so se občinski in republiški možje tokrat izkazali in v pravem času dali v trgovine potrebne količine iz blagovnih rezerv. Iz rezerv občine so kupcem dali na voljo štiri tone pralnih praškov, nekaj so jih dobili tudi iz republiških rezerv.
Precej sivih las pa povzroča vodstvu Savinjskega magazina v tem trenutku, nič manj pa tudi kupcem, parkirni prostor pred blagovnico Savinjka v Žalcu.
Premajhen je, pa tudi dovoz nanj ni najbolj posrečeno urejen. Pogosti so prometni zamaški, zato v Savinjskem magazinu razmišljajo, da bi ga razširili in pridobili vsaj še petnajst par-
kirnih prostorov.
Irena Jelen-Baša
V Savinjko so sredi januarja pripeljali nekaj vozičkov, v katerih bodo kupci lahko poleg živil prevažali tudi najmlajše. Vse doslej so čakali na uvoz, mnogim staršem bo sedaj nakup lažji, najmlajši pa se v teh vozičkih tudi dobro počuti-jo.
Sicer pa imajo v tej blagovnici precej posluha za najmlajše. Pred novim letom jih je obiskal dedek Mraz, zdaj med počitnicami v Savinjskem magazinu obljubljajo, da si bodo lahko ogledovali risanke. Pa ne samo v Žalcu, temveč tudi v drugih krajih v trgovinah Savinjskega magazina. Poteza, zaradi katere si trgovci in njihovo vodstvo za služijo pohvalo.
I
I
I
I
I
I
I
□
Janez Meglič se je sredi decembra vrnil na delovno dolžnost, ki jo je opravljal pred prevzemom funkcije
Jiredsednika Občinske kon-erence SZDL. Vodenje vzgojno izobraževalne organizacije je v teh zapletenih družbenih razmerah zahtevna naloga, tej temi sva namenila najin razgovor, seveda pa so njegove misli še vedno živo povezane z delom v frontni organizaciji. Javna zahvala in priznanje je le skromna pozornost, ki jo izrekamo ob tej priložnosti prizadevnemu družbenopolitičnemu delavcu in predsedniku izdajateljskega sveta našega glasila Janezu Megliču. Aktivistom v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, organizacijah in društvom ter svojim najožjim sodelavcem pa se za sodelovanje in prispevek k razvoju občine zahvaljuje tudi Janez Meglič.
Kljub nekajletni odsotnosti iz vzgojnoizobraževalne organizacije vam razmere v tej pomembni družbeni dejavnosti niso neznane. Kateri problemi najbolj izstopajo?
»Splošne družbene razmere in pa gospodarska kriza se odraža tudi v vzgoji in izobraževanju. Brez potrebnih materialnih pogojev ni mogoče uvajati novitet in s tem sodobnega učnovzgojnega procesa. Oblikovanje in pridobivanje strokovnih kadrov se namreč prične že v osnovni šoli. Brez strokovnih kadrov pa na-redka občine ni mogoče priča-ovati. Kadrovske razmere pa so v občini vse prej kot zadovoljive. Veliko odgovornost imamo prav delavci v vzgoji in izobraževanju, ki moramo napeti vse sile, da mladini zagotovimo lepšo prihodnost. V pripravljenost delavcev ne kaže dvomiti, ob ustreznih pogojih bomo tako kot v preteklosti vestno opravljali zaupano poslanstvo. Pri tem pa mislim predvsem na ustrezno nagrajevanje delavcev, odpravo nekaterih prostorskih problemov in obnovo obstoječih objektov. Bili bi slabi gospodarji, če bi objekte puščali propa-
Na Celjskem je bilo v minulih tednih vroče. Ne samo zaradi neobičajno toplih januarskih dni, temveč zaradi sporov o varstvu najmlajših.
V	lase so si namreč skočile skupnosti otroškega varstva.
V	CELJU 37 ŽALSKIH OTROK
Žačelo se je pred dobre pol leta. V borbi za vsakdanji kruh so v celjski skupnosti otroškega varstva odločili, da bodo začeli zaračunavati razliko med ekonomsko ceno in prispevkom staršev za otroke, ki jih v celjske vrtce vozijo iz drugih občin. Ekonomske cene so v celjskih vzgojnovarstvenih zavodih precej višje kot v žalskem, ker v Celju otrokom lahko tudi več ponudijo; npr. popoldansko varstvo, oblačila vrtca, drugačen poslovni čas. Imajo pa Celjani urejeno financiranje po otroku, v žalski občini pa po številu oddelkov.
Iz naše občine je v celjske vrtce zahajalo vsak dan 37 malčkov. So različne starosti, zelo malo pa je med njimi tistih, ki bi jih v žalskih vrtcih odklonili. Večina staršev namreč niti ni prosila za sprejem v žalski občini, vozili so jih v Celje, ker so tam starši zaposleni, ker jim bolj ustreza tamkajšni čas itd.
Za 37 otrok bi žalska skupnost otroškega varstva morala plačati mesečno okrog 1.700,000 dinarjev. O kakršnem koli poračunava-nju v skupnosti otroškega varstva niso prej bili obveščeni, niti se o njem niso dogovarjali. Skupnost otroškega varstva v Žalcu tolikšne denarne rezerve nima, tudi če bi jih o plačilu obvestili v času planiranja sredstev za leto 87, bi bila rešitev samo takšna: prispevek Celjanom bi lahko placali, če bi v žalski občini ukinili dva oddelka. Zato žalska skupnost na plačilo razlike ne pristaja, prav tako tudi ne šentjurska, od koder prihaja v Celje 34 otrok. Ostale občine imajo le po nekaj malčkov in so zaradi majhnih zneskov razliko v glavnem plačale.
»Z DENARJEM SE NAJ UBADAJO SKUPNOSTI«
Ker žalska skupnost otroškega varstva ne bo, vsaj tako kaže, plačala razlike med ekonomsko ceno in prispevkom staršev, so se v Celju odločili, da morajo malčki s prvim januarjem letos zapustiti celjske vzgoino-varstvene zavo-
Janez Meglič
dati. Nekatere je namreč že načel zob časa. Močno pogrešamo nekoč uspešno obliko solidarnosti, to je samoprispevek.«
Kaj pa bi lahko rekla o načrtih?
»Zbori občinske skupščine bodo na februarski seji obravnavali poročilo, problematiko in tudi načrte za leto 1988. Pričakujemo, da bodo delegati, tako kot v preteklosti, podprli naša prizadevanja. Mi pa prevzemamo svoj del odgovornosti. Zavedamo se, da v sedanjih razmerah ne bo lahko, prepričan pa sem, da zmoremo uresničiti zastavljene programe in cilje. Pripravljenost in sodelovanje vseh za to odgovornih dejavnikov je lahko že polovica opravljenega dela. Marsikaj pa bomo morali spremeniti tudi v naši miselnosti.«
Pet let ste bili na čelu frontne organizacije SZDL. To obdobje je bilo eno najtežjih, kajti gospodarske in družbene razmere so se vsako leto bolj zaostrovale. Kakšna je vaša ocena tega obdobja in pa uresničevanja nalog frontne organizacije?
»V telesih občinske organizacije smo se lotevali skladno s akcijskim programom in konkretnimi razmerami vseh najpomembnejših vprašanj. Po temeljiti obravna-
de. V Žalcu so potem te otroke že razporedili v posamezne vrtce; v Levec, Petrovče, Zabukovico, Veliko Pirešico, na Polzelo. Skratka, povsod, kjer so našli prosta mesta. V žalski občini je bilo lani sicer odklonjenih sto otrok, toda ta podatek velja za mesto Žalec, po ostalih krajevnih skupnostih pa se prosta mesta še vedno najdejo.
Odločnost celjskih vzgojiteljev in hud pritisk staršev sta preprečila, da bi otroci s prvim januarjem res zapustili celjske vrtce. »Naša skrb so otroci, z denarjem se naj ubadajo skupnosti,« je bila odločna ena izmed ravnateljic celjskega vrtca. Toda, kako bo v prihodnje? Na celjski skupnosti so namreč povedali, da aprila ne bodo vpisali v Celje nobenega otroka iz občin, ki zahtevanih razlik ne bodo poravnale.
Gledano s čisto človeške plati, brez lokalističnih teženj in ograjenosti v občinske plotove, bi rekli takole: razumljivo je, da se danes prav vsak bori za svoi dinar. V tem imajo Celjani, Žalčani pa Šentjurčani vsak svoj prav.
Toda delavcem v skupnosti otroškega varstva, zlasti celjski, ki je vse skupaj sprožila, bi očitali to, da se ne
vi problematike smo oblikovali ustrezna stališča in priporočila, jih seveda tudi uskladili, nato pa posredovali dejavnikom, ki so bili odgovorni za njihovo uresničevanje in razreševanje. Kasneje smo na delovnih ali programsko volilnih sejah ocenjevali uresničevanje sprejetih nalog. Z rezultati nismo bili vedno najbolj zadovoljni, saj marsikdo naših pobud ni sprejemal dovolj resno. Posledice so se kar hitro tudi pokazale. Včasih nam je zmanjkalo doslednosti, enotnosti in tudi odločnosti. Ker smo se morali lotevati praktično vseh problemov, nam je kdaj tudi zmanjkalo časa za temeljitejšo presojo in učinkovitejše reševanje. Vedno težje gospodarske razmere v občini so se odražale tudi v družbenih dejavnostih. Svoje so opravili številni sistemski ukrepi, ki so največkrat negativno vplivali na razmere tudi v občini, precej slabosti pa je bilo tudi subjektivnega značaja. Posledice nesposobnosti, premajhne skrbi in osebne angažiranosti odgovornih delavcev se kažejo v vsakdanjem življenju. Naša opozorila so pogosto padla na neplodna tla, ko pa so se problemi zaostrili do vrelišča, smo za njihovo reševanje bili odgovorni mi. Neodgovoren odnos do izpolnjevanja samoupravnih sporazumov, še zlasti za področje komunale, se nam že krepko maščuje. Tudi že dolgo znanega problema financiranja krajevnih skupnosti nismo premaknili z mrtve točke, zahteve oziroma potrebe občanov pa so v razkoraku z možnostmi. Žagamo si vejo, na kateri sloni tudi gospodarski razvoj občine. Sistemski ukrepi, ki so onemogočali in še onemogočajo zbiranje sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih za skupne potrebe, imajo negativne posledice. Za to bi se morali zavedati, da je izvajanje samoupravno dogovorjenih nalog edina možnost za napredek in da je ta predvsem v naših rokah. To smo v preteklosti mnogokrat tudi dokazali. Kljub težavam pa ne smemo prezreti na-redka, ki je bil dosežen v tem asu.«
jk
znajo ati pa nočejo Pogovoriti med seboj. Ni prav, da so spor razširili na izvajalce, na starše, predvsem pa na otroke. V spor bi starše upravičeno pritegnili, če svojih obveznosti ne bi redno plačevali.
Če bi se namreč hoteli vsi obnašati tako, kot se v celjski skupnosti otroškega varstva, potem bi lahko začeli oračunavati kar poprek: alčani Celjanom, ker se vozijo po žalskih cestah, Celjani Zalčanom, ker obiskujejo celjske kinodvorane, gledališče, ker hodijo v njihove srednje šole ...
In če pustimo ob strani normalno človeško razmišljanje — tudi pravne osnove za poračunavanje med skupnostmi ni. Vsaj tako trdijo predstavniki republiške skupnosti otroškega varstva. Hkrati pa so na enem zadnjih sestankov obljubili, da bo pravna komisija še enkrat proučila tolmačenje samoupravnega sporazuma o zagotavljanju socialnovarstvenih pravic, kajti to je doslej edini primer takšnega obnašanja neke skupnosti otroškega varstva v Sloveniji.
Irena Jelen-Baša
S tekočimi računi po novem
Imetniki tekočih računov po novem ne morejo več napisati čeka, na katerem je znesek nižji od 5.000 dinarjev. Zgornja meja gotovinskega dviga izven matične banke je po novem 50.000 din in ne več 20.000 din. Brezgotovinski dvig, to je plačilo s čeki v trgovinah se zvišuje od sedanjih 50.000 na 100.000 dinarjev. Med tem, ko bodo imetniki tekočih računov v matičnih bankah kot doslej lahko dvigovali neomejene zneske.
Novost pa je za vse tiste, ki jim je banka z limitom dovoljevala prekoračitev stanja do določenega zneska. Po novem jim dovoljenja ne bo treba podaljševati vsakih šest mesecev, saj bo le-to veljalo do preklica, če se seveda imetnik ne bo prekršil in prekoračil dovoljenega zneska, ki je trenutno 100.000 dinarjev. Spremenjeni zneski pa bodo za imetnike limita veljali avtomatsko.
V. Cerovšek
'mr ; Ci	iga	vi so otroci?
Boj med Žalcem in Celjem ne pojenja		
Franc Vidic:
Ob 115-letnici rojstva
31. januarja 1944 je bil v Begunjah ustreljen slovenski književnik Franc Vidic, rojen 30. novembra 1872 v Preboldu. Naš rojak je bil med najstarejšimi slovenskimi talci. Ko so ga ustrelili, potem ko se je razkrila njegova aktivna dejavnost za Osvobodilno fronto v Kamniku, je bil v dvainsedemdesetem letu.
Po končani osnovni šoli in srednji šoli (končal je gimnazijo v Celju) je odšel študirat slavistiko na Dunaj. Po promociji leta 1898 je dvajset let urejal slovensko izdajo Državnega zakonika. Leta 1918 je postal član likvidacijske komisije SHS na Dunaju. Od leta 1922 do upokojitve je služboval na banski upravi v Ljubljani. Med avstro-ogrsko monarhijo je bil iz-
redno aktiven informator o slovenskem slovstvu v nemških časopisih. Kot literarni zgodovinar je objavil monografijo o Valentinu Vodniku. V nemščini je pisal razprave o Vodniku, Kopitarju, Vuku in Prešernu. V nemščino je prevajal tudi sodobno slovensko poezijo in prozo (Kersnik, Tavčar, Aškerc, Govekar, Cankar), v samostojni knjigi je izdal Prešernove pesmi v nemškem prevodu.
Dušan Mevlja je v TV-15 zapisal, da sta mu literarna zgodovina in naša zavest ostali še marsikaj dolžni, zato je prav, da se ga spomnimo, saj kljub visokim letom ni zatajil slovenske zavesti in je moral pred okupatorjeve puške.
-fj
Pohod po poteh XIV. divizije
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bo tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije letos trajal le tri dni. Tako se bodo mladina in borci zbrali 6. februarja v Sedlarjevem, kjer bo srečanje z domačini in partizanski miting, nato
pa se bodo pohodniki podali na pot do Gračnice pri Rimskih Toplicah. Prijave zbira občinska konferenca ZSMS do 1. februarja, zanimanje za pohod pa je že sedaj precejšnje.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC
Razpis
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Žalec vabi krajevne organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije in društva v občini Žalec, da oblikujejo predloge za podelitev
Priznanj
Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Priznanja OF podeljuje organizacija SZDL posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena v razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti:
—	pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh,
—	za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
—	pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema ter uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Priznanja OF podeljujejo organizacije SZDL 27. aprila, ob obletnici ustanovitve ÖF slovenskega naroda. Izjemno je možno podeliti ta priznanja posameznikom tudi ob drugi priložnosti — ob življenjskih jubilejih, upokojitvah in podobno.
Letos bo Občinska konferenca SZDL Žalec podelila skupaj deset priznanj.
Predloge za srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje Občinska konferenca SZDL, naj pošljejo predlagatelji iz prvega odstavka tega razpisa najkasneje do 31. marca 1988 žiriji za podeljevanje priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Žalec.
Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 31. marca 1988 predsedstvu krajevne konference SZDL v tisti krajevni skupnosti, kjer predlagani kandidat deluje.
Žirija posebej opozarja krajevne konference SZDL, naj skladno z določili pravilnika o podeljevanju priznanj OF podeljujejo priznanja ob praznovanju obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda, to je na proslavah, ki jih prirejajo ob dnevu spomina na ta zgodovinski dogodek.
Predlogi morajo poleg nekaterih osnovnih podatkov vsebovati še utemeljitev, zato jih posredujte na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobite pri Občinski konferenci SZDL Žalec.
Žirija
za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Žalec
POHOD KRAJANOV V MARIJA REKO
Planinsko društvo Prebold je tudi letos pripravilo tradicionalni pohod krajanov v Marijo Reko. Letošnji je bil že deveti oziroma deseti. Udeležilo se ga je veliko ljubiteljev tovrstnih pohodov, rekreacije in planinstva. K veliki udeležbi pa je tokrat svoje prispevalo tudi vreme, ki je bilo kot nalašč za tovrstne planinske ture. Pohodniki so na štartu pri hotelu Prebold prejeli kontrolne izkaznice ter se podali preko Žvajge, Gradišča, do planinskega doma v Mariji Reki. Že vmes — na kontrolni točki pri Završnikovi domačiji — pa so bili deležni toplega gostoljubja. Tudi letos je bil najstarejši udeleženec Franc Zagožen, ki si je naložil že svoj 85. križ. Med okrog štiristo udeleženci tega pohoda, ki so bili vseh starostnih kategorij, smo jih nekaj že na štartu povprašali, kaj jih vodi na tovrstni pohod. Povedali so nam
BOŽO JORDAN — PD Oljka Polzela: »Današnji dan je kot nalašč za takšne in podobne planinske ture po niže ležečih hribih. Je možnost, da človek ohranja svojo kondicijo in se pripravlja s tem za težje planinske podvige. Tovrstni pohod, in v tem času, je
Ida Viđali
zato še kako dobrodošel. Vsi, ki se ga enkrat udeleže, bodo prav gotovo še prišli.«
BRANKO KAJTNA — Griže:
»Prijetno se je sprostiti v naravi in pozabiti na vsakdanje probleme. Danes sem z vso družino in prav gotovo ne zadnjič. Radi hodimo v naravo, v hribe in zato je ta pohod kot nalašč za potešitev naših planinskih ambicij in želja. Ker pa gre za množičnost in organiziran pristop, je vse skupaj še prijet-ngjšG.«
IDA VIĐALI - Šempeter:
»Smo planinci z dušo in telesom in pravi greh bi bilo izpustiti tako prijetno turo sredi januarja, ko so ponavadi pristopi v više ležeče predele otežkočeni. Ne nazadnje pa je prijetno hoditi po poteh, na katerih se srečuješ s prijatelji, znanci in je zvrhana mera družabnosti. Ob tem pa pogrešam mlade, ki pozabljajo na koristnost tovrstnega početja.«
SIMON PETROVIČ - Ptuj: »Sem velik ljubitelj narave in planin in skorajda ne zamudim nobenega takšnega ali podobnega pohoda. Prejšnjo nedeljo smo bili na Osankarici, danes smo tu. Na ta pohod že hodim več let in vedno znova me potegne v te reške hribe. Danes sem s seboj pripe-
Simon Petrovič
Anton Ajdič
Božo Jordan
Ijal še več drugih planinskih in osebnih prijateljev in mislim, da lahko že sedaj rečem: prihodnje leto — ponovno na svidenje.«
ANTON AJDIČ — predsednik PD Prebold: »Kaj naj rečem. Vesel sem, da je pohod ponovno tako dobro uspel. Ni bil obdarjen z zimsko idiliko, pa vendar zato ni bilo nič manj prijetno. Ljudje vedno bolj čutijo potrebo po rekreaciji in sprostitvi po na-tednu in zato
Branko Kajtna
je na dlani, da je potrebno še več takšnih organiziranih pohodov. S tovrstnim pa bomo vsekakor nadaljevali.«
D. Naraglav
n
Pohod na I Goro Oljko J
I
I I
I
I
Zbral: T. T.,
PD Polzela je minulo nedeljo pripravilo že šesti planinski pohod na Goro Oljko. Geslo pohoda je bilo Zdravju nasproti, pohod pa so pripravili v počastitev 95-letnice Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva in 85-letnice Kocbekovega vodnika Savinjske planine.
Zbral: T. T., J. G.
I
I
I
Da ne pozabimo
Tekmovanja, ki preveč tonejo v pozabo
Za šolo sem rabila podatke o že pozabljenih tekmovanjih, zato sem obiskala starega očeta. Pripovedoval mi je, da je bilo nekoč zelo priljubljeno tekmovanje s sanmi. Pripovedoval je, kako so se dogovorili mladi med sabo. Vsakdo je od doma pripeljal konja, vpreženega v sani. Običajna proga je bila: Griže— Matke—Šesče in nazaj v Griže. Vsakdo je vplačal delež in zbrano vsoto je dobil zmagovalec, ki je potem pogostil vso druščino s pijačo.
Pripovedoval mi je tudi o tekmah s kolesom. Ta tekmovanja je prirejalo Društvo kmečkih fantov in deklet, najbolj znana pa so bila tekmovanja v Orli vasi — Braslovče.
Koleselj je poseben voz, v katerega je bil vprežen konj. Na njem so se lahko peljali štirje, služil pa je tudi za prevoz zita v mlin, mesarji pa so z njim vozili teleta v klavnico. Na tekmovanju je moral konj teči v trop ne v galop. Vprege so tekmovale, katera bo hitrejša. Tekmovali so gospodarji, ki so sami vodili konja. Tekmovanje je bilo na ravnem, za to primernem travniku, in sicer v krogu, tako da je bil starter hkrati tudi sodnik na cilju. Hkrati so tekmovale tri vprege, tekmovali pa so na kvalifikacijo in na koncu so se pomerili zmagovalci posameznih tekem. Pri tekmovanju je bila pomembna le teža konja (400 do 600 kg), voz pa je bil poljubne oblike. Po končanem tekmovanju je bila vaška veselica.
V glasilu Gruda, ki ga je izdajalo pred vojno Društvo kmečkih fantov in deklet, sem zasledila obilo podatkov o različnih tekmovanjih, predvsem žanjic in koscev, ki so bila pred vojno v naši dolini. Posamezna društva so imela tudi kolesarske odseke. Tako je bilo 24. julija 1932 v Št. Jurju ob Taboru (danes Tabor) veliko tekmovanje kolesarjev in žanjic. Točno ob treh popoldne so startali kolesarji na progi Kapla—Ločica nad Vranskim in nazaj. Tekmovalce je bodrilo tisoč gledalcev. Med tem so se na dvorišču tov. Komarja zbirale žanjice — tekmovalke. Pripravljale so se za povorko, pred pričetkom katere so na cilj prišli že prvi dirkači. Tekmovalo je enajst kolesarjev, prvi pa je na cilj prišel v 27 minutah.
Povorka je bila zelo slikovita, žanjice so bile enotno oblečene, na čelu je stopala 75-letna Apotova Barba, ki je zbujala splošno pozornost. Tekmovalo je 15 žanjic. Sto kvadratnih metrov je prva požela v 35 minutah in s tem osvojila 43 točk, druga je bila hitrejša, požela je v 32 minutah, vendar je dosegla manj točk, le 41, in tako naprej. Najstarejša, 75-letna žanjica, je bila osma in pustila je za sabo sedem veliko mlajših žanjic.
To je bilo eno od tekmovanj, o katerih je bilo v Grudi leta 1933, ob ustanovitvi športnih odsekov po društvih, zapisano: »Tudi kmetski mladini je treba v obliki športnega užitka nuditi priliko, da se v primernem času izživlja. V to svrho se ji mora dati izbira samo v načinih, ki ji hkrati neprisiljeno vžigajo stanovsko samozavest, vsadijo borbenost, oplemenitijo čustva, ter dvigajo pomen telesnega in duševnega prizadevanja.
Zato ima ta odsek nalogo dajati iniciativo, pa tudi iz praktičnih izkušenj zbirati gradivo za najrazličnejše akcije, kakor pri-
B' i tekem v obliki kmečkih del, gospodarskih podvigov, po-metod, socialnih akcij in kulturnih smotrov . . .
... Izmed vseh športov, ki se gojijo in imajo izključno meščanski značaj, ni našel nobeden rodnih tal med kmečkim slojem. Za nogomet kmet nima časa, za turistiko nima časa in denarja. Kmetska mladina prihaja do spoznanja, da ji njena preprosta in naravna inteligenca zadostujeta za pravilno presojo življenjskih prilik. Tako je pred leti kmetska mladina spoznala potrebo do tekem koscev, žanjic, oračev, tesarjev. Zavedla se je pomembnosti in veličastnosti kmečkega dela.
Ob teh tekmah se veseli kmet, pa tudi meščan ponižno gleda in komentira tekme koscev in žanjic. To so kmečke olimpijade, kjer se kmečko delo poveličuje, kjer se krepi kmečka samozavest in tudi volja do kmetovanja, kjer se jača razredna zavednost in kjer se zbirajo nove sile za nadaljnjo borbo kmečke mladine.
Tekma mora biti pravo ljudsko slavje, kjer se bo slišala kmečka beseda, kmečka pesem in videla kmečka vzajemnost in sloga. Z vsem, kar je naše, krepimo sebe in druge. Z delom na polju pridelujemo vsakdanji kruh, z delom v društvu bistrimo svoje razmere, s kmečkim zanosom zidajmo naše domove v trdnem upanju in globoki veri za svojo boljšo bodočnost...«
Tako sem prebrala v Grudi iz leta 1933, besede zapisane pred 55 leti bi morale veljati še danes, kmečki stan mora imeti svoj pomen in svoj ponos.	Danica Turnšek
Griže
80 let Partizana Braslovče
Vodstvo društva je vsa leta poleg športne dejavnosti skrbelo tudi za napredek na gospodarskem področju. Zunanja igrišča so bila vsa povojna leta redno na dnevnih redih društvenih sej. V času atletskih aktivnosti so želeli urediti atletske naprave, predvsem želijo narediti stometrsko atletsko stezo, kasneje je bilo odbojkarsko igrišče tisto, ki ga je bilo treba zaradi tekem v ligi redno urejati, na asfaltna igrišča pa ni nihče niti pomišljal. Ko je bilo praznovanje občinskega praznika občine Žalec leta 1967 v Braslovčah, so bila opravljena tudi dela na odbojkarskem igrišču, zgrajeno pa je bilo tudi rokometno igrišče, prekrito z ugaski. Z njim je društvo veliko pridobilo, saj je služilo za igranje rokometa in malega nogometa. V letu 1971 pa je prišlo do realizacije dolgoletnih želja, to je do posodobitve zunanjih igrišč. Izgrajeno je bilo asfaltirano rokometno igrišče, odbojkarsko igrišče je bilo v celoti novo zgrajeno in prekrito s te-nisitom, zgrajena je bila 180 metrov dolga atletska steza okrog igrišč, zgrajeno je bilo skakališče za skok v daljavo, poleg tega pa je bil reguliran potok Trebnik in narejen obrambni nasip med potokom in igrišči, tako da od takrat ni več nevarnosti, da bi prišlo do poplav na igriščih. Obsežna dela, ki so bila opravljena, je opravil Nivo Celje, katerega direktor je bil takrat ing. Niko Rožic. Prav temu dejstvu gre zasluga, da je prišlo do realizacije del.
V	letu 1974 se je v Braslovčah pogosto omenjalo povečanje osnovne šole, zato ni čudno, da se je tudi vodstvo društva vključilo v ta prizadevanja. Ideje so bile, da bi prišlo do razširitve družbenega doma in s tem do pridobitve telovadnice, katere širina bi bila okoli 16 metrov. Celo iniciativni odbor v sestavi: Martin Marovt st., Lado Uratnik in Franc Kraljje bil ustanovljen, vendar do realizacije širitve doma ni prišlo. Prišlo pa je do gradnje nove šole v blizini telovadnega doma, tako da ni čudno, da je članstvo TVD Partizana želelo najti v novi lepi šolski telovadnici svoj prostor. Večji del aktivnosti se je prestavil v šolsko telovadnico, stara društvena telovadnica pa je vedno bolj samevala. Ne samo nova šolska telovadnica, bolj kot to je bilo krivo neurejeno ogrevanje, da je bila osnovna dejavnost prestavljena v šolsko telovadnico.
V	letu 1983 je bil narejen načrt vzdrževalnih del na telovadnem domu, ki je predvidel obnovitev ostrešja s prekrivanjem strehe, obnovitev žlebov, ureditev centralnega ogrevanja v telovadnih in ostalih prostorih, ureditev sanitarij in kanalizacije, obnovo fasade in ureditev notranjosti telovadnice. Ostalo m samo pri načrtih. Vsako leto je bil opravljen del planiranih del, tako da je članstvo v leto 1988 stopilo že s celotno obnovljenim ostrešjem, zamenjani so bili žlebovi, nabavljen nov dimnik, kupljena peč za centralno kurjavo, zamenjanih je bilo že nekaj oken. Tudi zunanja igrišča so spremenila svojo pdoobo. Odbojkarsko igrišče je bilo podaljšano, na obeh straneh rokometnega igrišča je bila za goli montirana zaščitna mreža. Vse opravljeno deloje zagotovilo, da se bo mladina ponovno zbirala v prostorih TVD Partizana Braslovče.
S tem zaključujem prikazovanje zgodovine TVD Partizana Braslovče, katerega predhodnik je bil ravno tako z dejavnostjo bogat Sokol Braslovče. Predstalvjen je bil samo del dejavnosti, saj niti prostor ni dovoljeval, da bi se spuščal v podrobnosti. Gotovo ni bilo predstavljenega marsikaj, kar bi širšo javnost zanimalo in kar bi po svoji pomembnosti zaslužilo, da bi se javnosti predstavilo. Te pomanjkljivosti bodo odpravljene v brošuri, ki bo izšla ob praznovanju 85-letnice društva ali pa v monografiji Braslovč, ki je tudi že v pripravi. Ob tej priliki bi se želel zahvaliti vsem tistim, ki so mi pomagali pri zbiranju gradiva, posebno pa se bi zahvalil Ladu Uratniku iz Braslovč, ki mi je nesebično pomagal pri delu.
Viri in literatura:
1.	Kronika Sokola Braslovče
2.	Sto let telesne kulture v Mozirju 1982, Mozirje 1982
3.	Sejni zapisniki in zapisniki občnih zborov
4.	Pogodbe in drugi pisani viri	Franc Kralj
Sparinovi iz Prekope: oče Janko, hči Jana, mama Pavla in najmlajša Mojca.
Zanos je vreden le, če sloni na trdnih računih_______________________
Pri Šporinovih v Prekopi
Prekopa je bila nekdaj tipična slovenska vas. Z lipo. Pa z vodnjakom sredi vasi. Stare košate lepotice danes ni več pa tudi vodnjak je svoje-že zdavnaj odslužil.
Tam, čisto na začetku asfaltirane poti, je domačija Šporinovih. Na eni strani ceste hiša, v nadstropje zidana, na drugi strani hlev, v družbi z dvema silosoma.
Vas je bila v tistem jutru videti dremava. A ta lenobna odsotnost je bila le navidezna, premor pred vsakdanjimi opravili.
Tu in tam si je gospodar dajal opravka okrog živine, drugi je nekaj brkljal okrog starega traktorja. Pri šporinovih so najnujnejše že postorili. Živina je dobila svoje, mleko je bilo že v zbiralnici, mama Pavla si je dajala opravka še v svinjaku. Oče Janko pa je še gladil in lepšal svoje ljubljenke v hlevu. Mlajši dve Šporinovi, Jana in Mojca, sta si privoščili zajtrk. Z njima je najprej stekel pogovor.
Jana nič več ni Šporinova. Jošt je zdaj zapisana v takšnih in drugačnih bukvah. Njej je bil pravzaprav namenjen obisk. A pogovor na tejle domačiji je kar stekel z vsemi. O izpitu, na katerega se je pripravljala Mojca, zatem o Janinem kmetovanju. Živahen, svetlolas je ta deklič, treh križev si še ni naložila na svoja ramena. »Oče
me je že zgodaj navajal na delo, na to, da bom prevzela kmetijo, zato tudi nisem razmišljala o ničemer drugem kot o kmetijski šoli. Žal je bila takrat samo dveletna,« je potožila. Tudi v teh dveh letih si je nabrala dovolj izkušenj za obdelovanje sedmih hektarov zemlje in rejo enajstih krav mlekaric, kolikor jih imajo trenutno na tej domačiji. Pa so jih imeli še več v svojem hlevu. »Okrog 60, 70 tisoč litrov mleka oddajamo na leto. Lani sicer ni bilo najboljše, ker smo imeli nekaj smole s kravami,« je razlagala Jana. Potem še to, da gojijo dva hektara hmelja, auroro in golding, vsakega polovico. In izkupiček? »Bomo videli, škafov je bilo veliko, ni pa hmelj imel teže,« je povedala.
Pogovor zasučemo drugam. Na smučanje, kajti Jana in Mojca sta navdušeni smučarki, veliko sta tekmovali za zadružne vrste. Potem teče kramelj o pevskem zboru, kjer je Jana prepevala, pa ga zdaj nič več ni na Vranskem, pa o možu, ki je zaposlen v Tekstilni tovarni Prebold in ga med obiskom ni bilo doma. Mimo gasilstva tudi nisva mogli, saj se je sogovornica zapisala tudi njemu. Pred leti je predsedovala še aktivu mladih zadružnikov na Vranskem, zdaj je članica živinorejskega odbora v zadrugi.
Pogovoru v veliki kmečki kuhinji sta se pridružila še mama Pav-
la in oče Janko. Mati, kar nekaj let manj bi ji jih prisodila, kot jih šteje v resnici. In gospodar, mož, ki mu življenje med kmeti ni odvzelo neke naravne uglajenosti. Sedel je za mizo, položil nanjo svoji roki. Za hip sta se mi zdeli kot dva čila konja, ki bosta zdaj zdaj spet potegnila. »Ja, pozimi je na kmetih malce več časa, čeprav dela nikoli ne zmanjka,« je povedal, vmes pa nalival prijetno dišečega domačega vina. Takšnega, kot so ga včasih pili kmečki očanci‘pod staro lipo. Tiste v Prekopi, na sredi vasi, se Janko še dobro spominja. »Ko so jo sekali, sem šel od doma, da mi ni bilo treba gledati,« se je spominjal. Najbrž še danes s težkim srcem.
Še smo se menili o kmetiji, o kmetovanju. Šporinovi so kmetje, ki neradi dopustijo, da jih čas prehiti. Založeni so s kmetijsko mehanizacijo. In veliko razmišljajo o tem, kaj bi bilo treba rediti, predvsem pa, kaj bi bilo vredno. Z romantiko na kmetih pač nimajo kaj početi, zanos je vreden le, če sloni na trdnih računih. Trdnih računov na kmetijah je danes bolj malo. Tudi na Šporinovi domačiji. Zato pa bo tudi zanosa verjetno vsak dan manj. Kmečki živelj je sicer trdoživ. Toda bo dovolj trdoživ, da bo prebolel vse grehe politike? Ali pa jih bo vsak dan manj? Tako kot starih slovenskih
lip!	Irena Jelen-Baša
»Vse preveč se pogovarjamo ..,«
... konkretnih sprememb v kmetijstvu pa nobenih«. Tako se jezi kmet Stane Veber iz Galicije.
Tokrat nas je pot vodila v krajevno skupnost Galicija. Ena največjih krajevnih skupnosti je to v žalski občini. 1863 ha meri, v šestih za« selkih pa živi preko 1500 ljudi.
Tam so v glavnem doma kmetje. Veliki in majhni, pa tisti, ki se s kmetijstvom ubadajo po končanem delu.
Mi smo se ustavili na Vebrovi domačiji, na klepet pa povabili gospodarja Staneta.
»Tukaj v naših krajih je pretežno mlečna, delno tudi hmeljarska proizvodnja. Kmetje redijo tudi prašiče in pitajo govedo,« je pojasnjeval. In še dodal, da so tam naokrog precej velike strojne skupnosti, zlasti v hmeljarstvu, kjer združujejo tudi po petnajst proizvajalcev. Potem imajo še strojne skupnosti za spravilo silaže. »Pa izkušnje s temi strojnimi skupnostmi,« ga povprašam? »Včasih so problemi. Vsi kmetje ne skrbijo enako za stroje, jih ne čuvajo dovolj, zato si vsak kupi svoj stroj, če je le mogoče,« je povedal Štane.
Mlad gospodar je tale Vebrov fant. 35 si jih še ni naložil na svoja ramena. A je umen kmet. Gospodar, ki času ne da, da bi ga užu-gal. Je največji kmet po količini
if
oddanega mleka v kraju in vsej temeljni zadružni organizaciji Petrovče, kamor sodi. Pa nov hlev ima, ki ga je veselje pogledati. O svoji domačiji in svoji zemlji se je takole razgovoril: »Kmetija ima devet in pol hektarov obdelovalne zemlje, od tega je travnatih površin štiri ha. Glavna usmeritev je mlečna proizvodnja in pitanje govedi, imamo pa tudi nekaj hmelja. Tega bomo opustili in povečali proizvodnjo mleka. Lani smo ga oddali okrog 65 000 litrov, v prihodnje bomo količino še povečali, če bo cena ustrezna «
Mimo novega hleva tudi nisva mogla. Ob našem obisku je bil že nared, le živino je bilo treba še prestaviti. Kako to, da se je sploh odločil za gradnjo in si upal najeti drage kredite? »Radi bi pocenili mlečno proizvodnjo, hmelj, kot sem že povedal, bomo opustili. V novem hlevu nimamo več stare, tako imenovane Grabnarjeve naveze, temveč prosto rejo živine. Imamo izmolzišče, mleko iz mle-kovoda teče naravnost v bazen. Tako odpade precej fizičnega dela in ker mleko odvažajo s kamionom, odpadejo tudi prevozni stroški,« je razlagal sogovornik.
Stane je kmet s telesom in dušo. A veliko je stvari, ki mu sivijo lase. »Vse preveč se dogovarjamo, pogovarjamo, konkretnih sprememb pa ni nobenih,« je bil hud. »Kolikokrat smo že slišali, da je odkupna cena mleka prenizka. Bo moralo mleko res izginiti s prodajnih polic, da bo dobilo pravo ceno,« se je spraševal.
Odgovora tudi mi ne vemo. A če bi sodili po izkušnjah, bodo naši vrli politiki rajši napolnili prazne police z uvoženim kot pa domačim mlekom. Laže jim gredo iz rok devize kot pa dinar ali dva več domačemu kmetu, ki bi, če bi ga malo bolj spodbujali, priredil toliko mleka, da ne bi bilo treba praznih polic. Irena Jelen-Baša
Stane Veber
Belo mleko — rdeče številke
Zadnja podražitev zadrgnila vrat mlekarjem, rejci pa bodo vsaj kakšen dan laže dihali.
»Zgodilo se je tisto, česar smo se bali. Zvezna vlada je povišala odkupne cene mleka na 99,20 din na tolščobno enoto, kar pomeni — uradnih podatkov ta prvi trenutek še nimamo — 370 dinarjev za liter odkupljenega mleka, podražili so mleko v trgovinah, še naprej pa ostajajo zamrznjene cene mlečnim proizvodom. To pomeni, da so vsi mlečni proizvodi v rdečih številkah. Dvanajst let že spremljam mlečno proizvodnjo, toda samo lani in letos se je v mlekarstvu nakopičilo toliko nesmislov kot prej dvanajst let skupaj.«
Tako je komentiral zadnje spremembe cen mleka predsednik poslovodnega organa Mlekarne v Arji vasi Andrej čulk.
Naši vladni možje se vse premalo zavedajo tega, kar bi jim znal povedati vsak najpreprostejši kmet — da si s takšno politiko, ki bolj spominja na barantanje kot pa na premišljeno kmetijsko politiko, žagamo vejo, na kateri sedimo. Kakšen smisel imajo namreč zadnje podražitve?
Se bolj je omajano zaupanje v vlado, ki nam je konec lanskega leta obljubljala, da cene ne bodo tako vrtoglavo bezljale. Kot po navadi so tudi tokrat snedli svojo obliubo.
Ža proizvajalce, kmete in družbena posestva je višja odkupna cena seveda dobrodošla. In prav je, da mleku končno damo ceno, ki jo kot eno osnovnih živil tudi zasluži. Vprašanje je sicer, če bo
Preskrba z mlekom in mlečnimi proizvodi je bila doslej na celjskem območju zadovoljiva. Po nekaterih večjih jugoslovanskih mestih je namreč mleko pošlo v dobre pol ure ali že v zgodnjih jutranjih urah, drugje so mleko prodajale mlekarne dražje, kot bi ga smele. Andrej Čulk je povedal, da je preskrba na Celjskem dobra tudi zaradi tega, ker so se v delovni organizaciji uspeli dogovoriti z izvršnimi sveti občin, ki so Mlekarni pokrivale delni izpad dohodka.
teh 100 dinarjev pokrilo vse stroške prireje. Na kmetijskem inštitutu Slovenije so namreč že novembra izračunali, da znaša proizvodna cena mleka v Sloveniji 377 dinarjev. Od novembra pa se je podražila električna energija, podražila so se močna krmila, dražji so prevozi. Zato je proizvodna cena gotovo spet višja. Ali, kot dejal ob povišanju cen nek primorski kmet: »Danes je podražitev še nekaj prinesla, jutri spet ne bo pomenila ničesar.«
Potrošnikom so sedanje podražitve gotovo manj všeč. Globlje bo treba seči v žep, poleg tega pa višja cena sama po sebi še ne zagotavlja potrebnih količin mleka na policah. Višje cene namreč ne bodo čez noč povečale odkupa mleka, ki je samo v decembru na Celjskem upadel za deset, ponekod v Sloveniji pa za 20 do 24 odstotkov. Višje cene tudi ne morejo čez noč oživiti poklanih krav ali vrniti v prazne hleve prodanih. Vsak dan pa primanjkuje v Jugoslaviji od 600 tisoč do milijon litrov mleka. Da ga bo dovolj in da bo kmetijstvo malo bolj zadihalo, bo treba kmetijsko politiko graditi od temeljev naprej; z drugačnimi obrestnimi merami, z drugačno, bolj spodbudno kreditno politiko, z načrtovanjem, ki ne bo veljalo le od danes do jutri.
In kaj pomeni podražitev za mlekarne? Tam so tokrat potegnili najkrajši konec. Povišale so se namreč odkupne cene mleka, cene mlečnih proizvodov, od katerih kane v malho največ denarja, pa so ostale zamrznjene. Mlekarji zato ne vidijo nobenega izhoda več. Ga bodo zaradi neumne kmetijske politike prisiljeni iskati v novih proizvodih, v dajanju novih imen starim proizvodom in s tem v umetnem zviševanju cen? Nihče jim tega ne more zameriti, kajti ob sedanjih cenah lahko samo životarijo.
Irena Jelen-Baša
Previsoko zastavljeni cilji?
Žalsko kmetijstvo v predlogu resolucije
Petnajstega februarja bodo zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Med drugim bodo obravnavali predlog resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine za leto 88. Sestavni del predloga resolucije sta tudi vprašanji: kakšna je bila kmetijska proizvodnja lani in kakšno si lahko obetamo letos?
Za lansko leto so sestavljalci resolucije zapisali, da je kmetijstvo odigravalo vlogo socialne, ne pa gospodarske dejavnosti, predvsem velja to za prirejo mleka in mesa. Zlasti je upadla proizvodnja mleka v zadnjih treh mesecih, pri mladopitanih govedih pa kmetje podaljšujejo dobo pitanja. V žalski občini so bili lani zadovoljni le s tržno prirejo prašičev pitancev. V zakol so do konca leta oddali okrog 2000 pitancev oziroma 230 ton svinjskega mesa. Zadnja leta narašča tudi proizvodnja piš-
čančjega mesa. V celoti pa je v občini zastala ovčjereja v hribovitih predelih.
Bolj so spodbudni rezultati na področju rastlinske proizvodnje, piše v predlogu resolucije, zlasti pri vodilni panogi — hmeljarstvu. Po grobih ocenah je lanski plan presežen za pet do deset odstotkov.
Uresničeni so tudi načrti sadjarjev, medtem ko zaradi pomanjkanja denarja in predragih kreditov zaostajajo za plani naložbe, usmerjene v izboljševanje zemljišč. Manj je bilo lani vlaganj v trajne nasade, živino in večje objekte. Urejanje kmetijskih zemljišč v žalski občini tudi ni steklo po načrtih. Namakanje je bilo doslej uresničeno le 33 % izsuševanje 50 %, agromelioracije 18 %, komasacije pa 20 %.
Kakšni so torej obeti za letošnje leto? V tistem delu, ki govori o kmetijstvu, izhajajo v občini iz predpostavke, da bo-
do rešena sistemska neskladja v primarni kmetijski proizvodnji. To so lahko računi brez krčmarja, zato se tudi štiri-do petodstotna rast fizičnega obsega kmetijske proizvodnje zdi preveč optimistična. Bolj realna je morda usmeritev, da si bodo v občini prizadevali za poenotenje stimulacij na celjskem območju, čeprav se tudi o tem že dolgo samo pogovarjajo. Še bolj vprašljivo je povečanje staleža živine, prav tako usmerjanje naložb v nasade, opremo in rekonstrukcijo objektov. Lanske izkušnje namreč kažejo, da se kmetje skorajda ne odločajo za investiranje. Lastnega denarja imajo premalo, krediti pa so tako dragi, da si jih ljudje ne upajo več najemati. Tako bodo kmetijci letos lahko zadovoljni, če bodo sploh ohranili sedanji položaj v kmetijstvu, visoko zastavljeni cilji pa bodo na uresničitev najbrže morali počakati.
Irena Jelen-Baša
Kviz Mladi in kmetijstvo
V soboto, 6. februarja, bo ob 19. uri v Hmezadovi dvorani v Žalcu kviz Mladi in kmetijstvo.
Pobudnika tekmovanj sta tudi letos republiška organizacija mladih in Zadružna zveza Slovenije. V Žalcu bodo kviz organizirali mladi iz občinske organizacije ZSMS ter kmetijska zadruga Savinjska dolina. Člani ekip osnovnih organizacij mladih in aktivov mladih zadružnikov bodo odgovarjali na zastavljena vprašanja s področja kmetijstva in družbenopolitične prakse. Prireditev pa bodo organizatorji prepletli z razvedrilnim programom.	I. Baša
Dela pri namakalnem sistemu Breg, ki jih izvaja Strojna Žalec, potekajo nemoteno. Pravijo, da bodo z deli, če bo vreme takšno kot do sedaj, zaključili sredi marca. Na sliki: Delavci Strojne delajo kljub mrazu.	TAVČAR
Kje si, avtobus?
Huda kri v Brodeh zaradi avtobusnega postajališča
Vse do lanskega leta je bilo na Vranskem mirno. Avtobusi so vozili skozi stari trg, lokalni avtobusi so se redno ustavljali v Brodeh, zaselku pred trgom Vransko. Potem so na Vranskem zgradili novo avtobusno postajališče, promet skozi trg je bil zaprt. In takrat je pričela vreti kri ljudem v Brodeh. Lokalni avtobusi namreč ne ustavljajo več na tamkajšnjem postajališču.
Predsednik vaškega sveta Brode Simon Zajec je problem takole opisal: »Lokalni avtobusi so v Brode prenehali voziti ob otvoritvi nove avtobusne postaje. Mi smo takrat sklicali zbor vaščanov, ker smo bili prisiljeni hoditi na staro avtobusno postajo v sam trg. V Brode so pripeljali le delavski avtobusi. Zakaj vsi ti problemi?
V križišču blizu bencinske črpalke stoji namreč prometni znak, ki zahteva 200 metrov obvezne vožnje naravnost. Delavci postaje milice na Vranskem so na našo prošnjo dovolili zavijanje v levo, v Brode, kljub temu prometnemu znaku. Slišali pa smo, da zavijanja na naše postajališče ne dovoli republiški inšpektor za promet — bojda sorodnik enega izmed šoferjev, ki jo je delavcem že večkrat zagodel. Na to smo se
pritožili in kasneje izvedeli, da lokalni avtobusi lahko zavijajo na postajališče v Brode. Vendar se Izletnikovi šoferji tega ne držijo.«
Tako so povedali v Brodeh. Na krajevni skupnosti Vransko je predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Dolinšek potrdil, da problem poznajo, da so težave, ker vpadnica še ni do kraja zgrajena, da so o problemu obvestili inšpektorje, cestno podjetje in Izletnik ter se dogovorili, da je zavijanje možno.
Ker so obtoženci v glavnem Izletnikovi šoferji, smo odgovor iskali v tej celjski delovni organizaciji. Vodja potniške operative Ivo Dolar je takole odgovarjal: »Na Vranskem delavci Izletnika nismo ničesar naredili po svoje. In tudi ne dovolimo, da nas blatijo in stresajo na nas slabo voljo.
Prvenstveno morajo stvari urediti v krajevni skupnosti. Po razkopani cesti ne moremo voziti, čez stoječo hišo in vrt tudi ne. Tudi ni prav, da nam očitajo nezainteresiranost za reševanje njihovih težav. Pred leti smo sofinancirali gradnjo nove avtobusne postaje, kar dokazuje, da nam ni vseeno, kaj in kako se stvari rešujejo.
Glede postajališča v Brodeh pa tole: ugotovili smo, da je prometna signalizacija tam napačna.
Kljub temu smo od voznikov terjali, da zavijajo v Brode. Vožnjo na tisto postajališče je prepovedal republiški inšpektor, s čimer se krajani niso strinjaii. Delavci postaje milice in cestnega podjetja so najprej prepovedali, potem pa spet dovolili zavijanje v Brode. Danes tja redno vozijo pogodbeni avtobusi, kaj bo, če bo počilo, ne vem. Problem pa so lokalni avtobusi, zlasti v smeri Vransko— Žalec. Naj povem, da nismo sodelovali pri reševanju zadev takrat z republiškim inšpektorjem, niti nas niso povabili. Prometno ureditev nam določajo drugi, zato na Izletniku ne bomo dajali nobenih odgovorov niti rešitev. Ne bomo razsodniki, nočemo biti obtoženi. Brode so v našem voznem redu, nismo jih izključili, čeprav je po besedah inšpektorja sporen tudi izhod na glavno cesto. Prvenstveno naj stvari razčistijo v krajevni skupnosti.«
Takšen je bil torej odgovor Izletnika. Mi smo želeli slišati še stališče republiškega inšpektorja, vendar je telefon nekajkrat zvonil v prazno.
Nimamo se pravice postavljati v vlogo razsodnika, nimamo pravice tožiti in obtožiti. Prav pa bi bilo, da bi ta prometni vozel čim-prej odvozljali. Tako, da bo volk sit in koza cela. Irena Jelen-Baša
Tile malčki so se pred avtobusno postajališče postavili na fotografovo željo. Drugače pa postajališče v Brodeh bolj sameva, saj morajo krajani lokalne avtobuse loviti na glavni postaji na Vranskem. Foto: J. Kroflič.
Nasmejte se
Griže
Po biblijski mitologiji za današnjo rabo
Ko je bog ustvarjal svet, je šest dni delal, sedmi dan počival. Mi šest dni filozofiramo, v nedeljo pa kritiziramo, kar so naredili drugi.
XXX
Ko je Eva zapeljala Adama, še jabolk niso škropili s pesticidi.
XXX
Bog je baje naredil človeka iz prsti. Nekateri še danes mislijo,- da zato toliko prenesemo.
XXX
Kača je premotila Evo. Nas so premotile parole.
XXX
Če bo beseda res kdaj meso postala, bo vsaj kruha za vse dovolj.
XXX
Na začetku je bila knjiga, zdaj samo na koncu in zato ni knjig.
XXX
Bog je rekel: »Bodi svetloba!« Krškega še takrat ni ustvaril, pa tudi drugih nukleark ni načrtoval brez vednosti ljudi, saj takrat še ni ustvaril ljudi.
XXX
Potem je ustvaril človeka. Po svoji podobi in liku. Kaj se potem čudite, od kod nam toliko bogov.
XXX
Preplonkani vici
Tujec spozna v nekem baru v Ameriki dekle.
Povabi jo v sobo, nakar jo vpraša:
»Koliko si pa stara?«
»Trinajst!«
»O, madona, potem se pa takoj obleci in ven iz sobe!« »Mladenka ga užaljeno pogledala in reče: »Praznoveren, a!«
XXX
Učitelj vpraša za šalo: »Ali si morate zamisliti kaj hujšega kot žirafo, ki jo boli vrat?«
Učenec pa: »Seveda, stonogo, ki ima kurja očesa!«
XXX
»Vi ste prvi moški, ki me je poljubil,« reče dekle fantu, ki ga je komaj spoznala.
»Potem ste se pa vse drugo zanesljivo naučili v dopisnem tečaju!«
XXX
Mihec je prvič v življenju videl ježa, pa je presenečen zaklical: »Mamica, poglej krtačo, ki hodi!«
XXX
Na vprašanje, ali bi bila resolucija, napisana v verzih, boljša, je pesnik Ervin Fritz odgovoril: »Slama je slama, pa četudi je narezana na drobno.«
Telefon v vsako drugo gospodinjstvo
Decembra so v griški krajevni skupnosti že priključili okrog 150 telefonskih naročnikov, 150 jih priključujejo še v teh dneh. Tako so uresničili eno največjih obvez,sprejeto v programu'krajevnega samoprispevka.
Telefonijo so v tej krajevni skupnosti reševali s krajevno skupnostjo Vrbje. Brez sporov in hude krvi sicer v griških zaselkih ni šlo, toda na koncu je obveljalo pravilo solidarnosti, naročniki pa so za primarni in sekundarni vod odšteli 800 000 dinarjev. Iz krajevnega samoprispevka so v griški krajevni skupnosti namenili za telefonijo 2 600 000 dinarjev, poleg krajanov pa sta denar prispevali še Sigma in Minerva.
V tej krajevni skupnosti imajo zdaj ali pa bodo imeli v teh dneh skupno 450 telefonskih naročnikov. Telefon ima tako vsako drugo gospodinjstvo.
Razen za telefonijo so denar iz krajevnega samoprispevka namenili še za ureditev križišča pri trgovini, del pločnika proti šoli-tega niso uredili v celoti, ker se v krajevni skupnosti ne morejo dogovoriti glede stare mrliške veže. Nadalje so denar iz samoprispevka namenili še vzdrževanju nekategoriziranih cest in objektov, ki so v lasti posameznih društev. V Grižah pa so tudi delno že odkupili zemljišče za razširitev pokopališča.
Denar bodo s krajevnim samoprispevkom zbirali tudi letos. Namenili ga bodo vzdrževanju cest in objektov, ki so v lasti društev, dokončali bi radi pločnik proti šoli, del zbranega denarja pa bodo verjetno namenili za razširitev tamkajšnje šole.
Irena Jelen-Baša
Pavla Kreže
Mačehovske pokojnine tekstilcev
Lovci ob kresu
Kot je v navadi, so se tudi konec decembra zbrali na zaključnem ali novoletnem lovu člani lovske družine in Žalca. Okoli šestdeset članov, gostov in Savinjski oktet so se zbrali tokrat v decembrskem nedeljskem jutru, ki zadnjemu lovu zaradi sivine ni dajal tistega žara kot sicer. Nekaj metrov visok kres je zagorel, lovci pa se ob njem niso greli, saj je bilo za ta čas toplo. Vsak je popil po skodelico ali dve čaja z rahlim okusom vina in čakal na povelje lovovodje Janeza Stebernaka.
Medtem ko so se lovci umirjeno pogovarjali o minulem letu in paberkovali o naših gozdovih in življu v njem, pa so se njihovi majhni štirinožci prav neusmiljeno obdelovali. Še dobro, da so bili na povodcih, kajti drugače bi prišlo do prave bratomorne vojne.
Predsednik LD Žalec Valter Vr-hovšek je pozdravil zbrane lovce, kaj in kako bodo lovili, pa je spregovoril lovovodja Janez Steber-nak. »Lovimo in streljamo zajca, lisico in divje ptice,« je bil odločen. »Po novem letu, 3. januarja, pa bomo že krenili na pravi lov divjega prašiča.« (Na lovu so bili, vendar o divjih prašičih nobene sledi — op. p.)
Odšli so v sosednji breg. Gonjači naprej, lovci za njimi, v upanju, da se bo kaj prikazalo pred njihovimi cevmi. Okoli 13. ure so se vrnili. Plen je bil tako kot vsa zadnja leta skromen. Padel je samo en zajec, pa še ta menda ne po lovčevi zaslugi, ampak ker je menda spal. Zajec namreč!
Člani Savinjskega okteta so ob kresu in zajcu v slovo zapeli nekaj lovskih, nato pa so vsi skupaj v dvorani lovskega doma na Rinki prisostvovali še lovskemu krstu, kjer so v vrste zelene bratovščine sprejeli tri mlade člane Janija Strahovnika, Uroša Sando in Nejca Nahtigala. Lovski rog pa je oznanil zaključek prijetnega novoletnega srečanja lovskih tovarišev.
TONE VRABL
Ko govorimo o tekstilni industriji v svetu, doma ali v svojem okolju, se morda premalo zavedamo, da gre za panogo, ki nosi zastavo napredka, skozi dolga zgodovinska obdobja — manufakturnih' delavnic do visoko razvite industrijske proizvodnje. Nesporno je, da je tekstilna industrija postavila na noge skoraj celotno narodno gospodarstvo, prav tako pa so jo v preteklosti hoteli zanemarjati in ji očitati nizko akumulativnost, a je v najtežjih kriznih trenutkih znova bila tista, ki je obvladovala situacijo in dokaj trdno stala na nogah. Premalo pa morda vemo, da ji je to uspevalo in ji še uspeva na račun skromnosti, odrekanj, nizkih osebnih dohodkov ter ob nenehnem prilagajanju situacije, iskanju novih proizvodnih programov in pridnih rokah številnih predic, tkalk, krojačic, barvark in drugih tekstilnih delavcev. Dolga leta odrekanj, skromnosti in tanjših plačilnih kuvert pa se rezultirajo v nizkih pokojninah. Žalostno, toda resnično!
Naključje je, da smo za podkrepitev teh dejstev izbrali Pavlo Kreže, upokojenko iz Prebolda. Prav gotovo pa je njej podobnih še veliko. Pavla se je upokojila pfj 57 letih starosti in ima nekaj manj kot 32 let delovne dobe. Je upokojenka Tekstilne tovarne Prebold, kjer je dolga leta delala kot tkalka. V pokoj je šla leta 1967 in sodi v generacijo, ki je morala prestajati tegobe delavstva v predvojni Jugoslaviji in težke čase obnove domovine.
Tudi sicer Pavlina pot ni bila postlala z rožami. Rodila se je v Svetem Juriju ob Ščavnici v delavski družini s sedmimi otroki. Od tam pa je njihova družina prišla v Prebold. Navajena je vseh tegob, ki jih prinaša življenje, zato je tudi danes kljub svojim 77 le-
Pavla Kreže
torn dokaj vitalna, čeprav jo pestijo zdravstvene nadloge. Je pa tudi invalid III. kategorije in zato dobiva trenutno 9370 dinarjev invalidnine. Za mesec januar je tako skupno z varstvenim dodatkom, ki ga ima v višini 13.236 dinarjev, in z omenjeno invalidnino prejela 168.700 dinarjev pokojnine. V času, ko nas pestita inflacija in z njo skokovita rast cen, ji to zagotavlja resnično le skromno življenje. »Špoštujem svojo pokojnino, čeprav moram pošteno paziti, kaj in kako jo trošim. Novih stvari si ne kupujem, obleke imam še od prej, tako da bom vse ponosila, kolikor se bo dalo,« je dejala naša sogovornica Pavla, ki gleda na vse skupaj z optimizmom. S tem pa je tudi njena jesen življenja prijetnejša. Tako kot večino tekstilnih upokojencev pa jo kljuva črv grenkobe ob spoznanju, da njihovo delo, njihova prizadevanja in odrekanja niso primerno ovrednotena in izenačena z upokojenci drugih panog.
Pavla Kreže je s svojimi 77 leti med upokojenci, ki ne čutijo toliko majhnih pokojnin, saj so tudi njihove potrebe manjše kot pri tistih, ki odhajajo, ali so odšli v pokoj pred kratkim, pa vendar bi bili veseli, ko bi kakšen dinar lahko porabili še za kaj drugega kot le za golo preživetje.
D. NARAGLAV
»Pobje direktorji, dekleta pa tajnice«
Z enajstletnim Šlogarjevim Da-nijem iz Vrbja lahko kramljaš kot z razgledanim odraslim. Česa vsega ne ve! Med pogovorom gleda sogovornika v oči, njegov besedni zaklad je izredno bogat, pester, ne ponavlja že povedanih besed, stavkov.
—	Moj hobi so knjige. Obiskujem, in to kar redno, tri knjižnice: šolsko, občinsko in v Vrbju. Veste, v našem Vrbju imamo pravzaprav vse, pa čeprav je bolj majhen kraj. Res, nikar me tako nezaupljivo ne glejte! Tudi hišo smo si v Vrbju pozidali. In smo kar srečna družina. Na sliki pa stojim ko kak general. Tukaj je mamica, ki že mnogo let dela na družbenem posestvu v Vrbju. Očka je šofer pri Savinjskem magazinu, sestra Valerija je končala ekonomsko, menda je tajnica. Veste, kaj mi je rekel njen direktor? Ko se bo upokojil, bom pa jaz namesto njega. Ha, ha, ha! se sproščeno nasmeje tale naš Dani, potem nadaljuje:
—	Obiskujem 5.e razred osnovne šole Peter Šprajc—Jur Žalec. Tovarišica nam je povedala, da je bil Šprajc zelo razgledan človek, v borbi pa velik junak. Imam dobro tovarišico, mogoče še preveč. Ko se stepemo, hočem biti vedno prvak. Pa mi včasih spodleti. V prvem polletju sem bil do-sedaj vedno prav dober, na koncu pa odličen. Potrudil se bom, da bo tudi letos tako. Čudim se, ko imam tako rad naravo, pa imam prav pri tem predmetu slabo oceno. Oprostite, ali preveč o sebi govorim?
—	Ah ne, ti kar govori, prijetno te je poslušati! ga bodrim. Povej, kaj bi rad postal. In se spet ljubko nasmehne.
— Mi, pobje, bi radi bili direktorji, punce pa tajnice ali pa filmske igralke. Nimam rad, da mi kdo ukazuje. Šola je naša prva skrb. Da bi se brez dela z limuzino vozil, to pa ne. Vsi naši so pridni delavci: mamica, očka, sestra, brat — ja, njega pa ni na sliki. Ima sinka in jaz sem mu stric. Tako mlad, pa že stric, ha, ha! Mamica in očka sta blizu Kumrovca doma. O Titu sem veliko prebral. Vsi bi morali poznati njegovo življenje. Mi doma o Titu večkrat govorimo. Pa tudi narodne pesmi radi pojemo. Jaz pa, kadar sem Židane volje, zaigram na harmoniko. Čeprav sem mlad, vem, kako danes mnogi živijo. Berem, poslušam, vidim. Jaz bi vsakomur rad pomagal. Očka in mamica vedno pravita: Brez dela ni jela. Mnogi bi radi delali, pa dela ne dobijo. Jaz že sedaj včasih razmišljam, kako bo takrat, ko bom končal šole, Če ne bom direktor,
bom pa kmet. Ko grem na očkov ali mamin dom, rad pomagam kjerkoli: v hlevu, na njivi, travniku, v gozdu. Ne vem, zakaj nekateri delo sovražijo. Brez znanja pa danes tudi ne gre. Jaz sem hodil v vrtec, ko smo stanovali v Goto-vljah, sem bil pri Jevšenakovi stari mami in starem atu, ki sta me tudi veliko naučila. Zdaj je na vrsti osnovna, potem pa . .. (lv)alo se zamisli.) No ja, bo že nekako, samo da ne bi kake vojne skuhali. In kar bojim se biti star, ko pa je tako lepo biti mlad in zdrav. Že v vrtcu, v prvem razredu smo velikokrat zapeli: Lepo je v naši domovini biti mlad . ..
Nekako tako je potekal razgovor s Šlogarjevim Danijem iz Vrbja, ki se je tako ljubko nasmehnil, ko je dejal: Pobje direktorji, dekleta pa tajnice, ha, ha! In če med zimskimi počitnicami ne bo snega, bo bral in bral, tudi romane.
Drago Kumer
Veliko želja, pa prazna malha
V krajevni skupnosti Tabor so si za letošnje leto zastaviji kar nekaj ciljev. Njihova uresničitev pa zaenkrat še visi v zraku.
Spomladi nameravajo obnavljati večnamenski dom Partizana. Sedanji je v nemogočem stanju, zato je v teh krajih skoraj onemogočeno vsakršno športno in kulturno delovanje. Dom bodo obna-
vljali z zbranim denarjem iz krajevnega samoprispevka, računajo pa tudi na kakšen dinar iz združenih sredstev.
Na prvih mestih v vseh planih je tudi telefonija. 250 naročnikov potrpežljivo čaka, kdaj bodo delavci PTT podjetja začeli napeljevati telefon v njihove zaselke. Danes pride v Taboru en telefon na
34 prebivalcev. »480 naših delavcev pa v zadnjih letih združuje sredstva za razvoj telefonije v občini,« se jezijo Taborčani. • Precej več upanja kot za telefonijo imajo za otvoritev gasilskega tovornjaka s cisterno, kar so si letos kot glavno nalogo zastavili člani gasilskega društva Oj-striška vas-Tabor.
I. J. Baša
Letošnji sejem Mode je za nami. Na njem so se predstavili jugoslovanski konfekcionarji s svojimi najboljšimi izdelki, ki bolj ali manj uspešno sledijo ukazom evropske mode. Podelili so tudi vrsto zlatih ljubljanskih zmajev, ki so bili podeljeni po posameznih kategorijah. »Polzela« tovarna nogavic je prejela to najvišje priznanje v kategoriji modnih dodatkov.
O tem, kako se taki uspehi dosegajo, nam je direktor »Polzele« dipl. ing. Alojz Došler povedal:
»Živimo v času, ko se težka gospodarska situacija iz dneva v dan slabša, to se kaže v dinarski in devizni nelekvidnosti, v težavah pri nabavi surovin in v padanju kupne moči oziroma plasmaja na domačem trgu. Vsega tega se v naši tovarni dobro zavedamo, zato nas sedanja situacija ni presenetila. Izhod iz težav vidimo v povečanju izvoza na 50 odstotkov celotne proizvodnje in v boljši po-
nudbi izdelkov na domačem trgu glede na kvaliteto, kreacije in ekskluzivnost. Zato smo ob samoupravni organizaciji v letu 1986 okrepili razvojno-kreativni team, da lahko sledi modnim trendom v svetu in zahtevam domačih in tujih potrošnikov. Rezultat dela ni izostal, saj smo na letošnjem sejmu Moda 88 prejeli za izvirnost in posebne nove kreacije nogavičarskih izdelkov statuo Ljubljanski zmaj. Uspeh razvojne skupine in celotnega kolektiva je toliko večji, ker se težke gospodarske situacije zavedajo tudi drugi proizvajalci tekstilnih izdelkov.
Za naše potrošnice in potrošnike pa je pomembno tudi to, da je 80 odstotkov razstavljene kolekcije že vključeno v redni proizvodni program in tako rekoč na trgovskih policah. Trenutna moda priporoča nošenje kratkih krilc, pri čemer pa je zelo izbirčna pri nogavicah, tako da imajo naši
izdelki še več možnosti, da pridejo do izraza.
V kolekciji naših nagrajenih nogavic posebno izstopajo vzorčne nogavice s pikami, nogavice s črto, nogavice s posebno izvedbo v hlačnem delu tanga tropic, nogavice iz lumi preje za svečane priložnosti, svilene nogavice — satin sheers z lycro ter nogavice z majhnimi ornamenti in kristali. V moški in otroški kolekciji iz bombaža in volne prevladujejo karo vzorci in popularni mornariški.«
Nogavice sicer že dolgo niso samo tiste kožne barve, bolj ali manj prosojne, »Polzela« pa je letos vendarle vse presenetila z raznovrstnostjo materialov, barv in kreacij. Posebno razveseljivo pa je zagotovilo, da je večino teh lepih izdelkov mogoče že tudi kupiti.
Besedilo in slike: TONE TAVČAR.
Zenska jeklenih rok in trdne volje
Poljska delavka, kurjačica, viličaristka, gospodinja ...
Vsako delo je častno, dela, ki jih opravlja naša današnja sogovornica Helena Talan iz
pot samostojnosti in neodvisnosti. Delo ji je zlezlo pod kožo in s tem tudi zavest, da le to vodi k
ustvarjanju lepših pogojev življenja. Mnogo tega se ji je že uresničilo, vendar pa ji njene delovne navade in socialni položaj ne pustita lagodnejšega življenja. Ima stanovanje, ki si ga je kupila z velikimi odrekanji in pregaranimi urami, meseci, leti; hčerko, ki zahteva svoje, ima takorekoč vse, razen počitka. Kljub vsemu je dobrovoljna in zadovoljna ženska, ki ji je godrnjanje tuje. Zadovoljna je z delom v tovarni, kjer opravlja dela skladiščnega delavca in je viličaristka obenem, zadovoljna in sproščena je ob delu na polju, kamor jo vodi popoldanski prepotrebni zaslužek ali pa kar solidarnostna pomoč znankam in prijateljicam. Kot kurjačica centralne kurjave pa že nekaj sezon skrbi za ogrevanje v dveh blokih etažnih lastnikov. Skozi njene roke gre letno tudi 120 ton premoga. Z denarjem, ki ga dobi za to težko delo, pa zagotavlja večjo socialno varnost zase in svoji hčerki. S plačo, ki znaša okrog 250.000 dinarjev, in 50.000 dinarji, ki jih prejme za kurjenje, je ob sedanjih življenjskih stroških to še vedno težko. Ker pa je skromna in nezahtevna, uspeva stakniti oba konca.
Takšna je Helena Talan, njej podobnih je brez dvoma bolj malo. Njena trdna volja, delo in odnos do dela jo nedvomno plemeniti in postavlja v ospredje med sebi enake. Njen optimizem tudi v teh kriznih časih ne pojenja, ampak z vero in upanjem zre v prihodnost.
Darko Naraglav
Helena Talan
Prebolela, pa niso samo častna, ampak kar nevsakdanja za žensko. Pa ne da bi kdo mislil, da smo nasprotniki enakovrednosti spolov, ampak preprosto zato, ker gre za garaška opravila, ki jim marsikdaj niso kos niti moški.
Nedelja je. Megla, ki je nekaj dni ležala nad dolino, se je začu-da razkadila in oznanjal se je lep dan. Na platoju Prebolda, med Zdravstveno postajo in stanovanjskim blokom pa je bila zaverovana v delo s spravilom premoga v kotlovnico, žena jeklenih rok in trdne volje: Helena Talan. Le kdo ne pozna te delovne ženske, ki poprime za vsako delo, pa naj je še tako težko, umazano ali nenavadno. Že dolgo je v Preboldu. Pot za zaslužkom jo je pred 25 leti iz rojstnega kraja Kolarevci — občina Varaždin pripeljala na kmetijsko posestvo Latkova vas, kjer je delala do leta 1971. Od takrat dalje pa je zaposlena v Tekstilni tovarni Prebold.
Njeno življenje ni postlano z rožicami. Že v rani mladosti je okusila mnogo grenkega. S tem pa se je tudi kalila in pripravljala na
Ivanka Debelak s sodelavkami urno postreže stranke, le takrat, ko peki ne morejo dovolj hitro speči zadostnih količin kruha, je treba malo počakati.
Tekstilna tovarna Prebold se je na letošnjem sejmu Moda predstavila z novo kvaliteto jeansa v raznih modnih barvah in izvedbah ter z ženskimi nogavicami z več vzorci. Kot je povedal vodja prodaje tovariš Gaberšek, so bili z letošnjim sejmom zadovoljni.
Zarja Petrovče se je na letošnjem sejmu predstavila z modnimi otroškimi, moškimi in ženskimi hlačami. Vodja prodaje Stana Vidrih je povedala, da je bila prodaja na sejmu kljub težki situaciji dobra. Na posnetku pa vidimo del razstavnega prostora Zarje Petrovče.
Direktor MIK-a Prebold Andrej Šepec o sejmu: »Mi smo letos na sejmu predstavili kolekcijo, v katero smo uvrstili modo za mlade. Poudarek smo dali mini krilom, izdelanim iz aktualnih modnih materialov.«
Pravi Ivanka Debelak iz žalske pekarne
Avtobus pripelje na avtobusno postajo Žalec zjutraj ob pol šestih. Z njim pride s Pirešice Ivanka Debelak, in tako že celih osemindvajset let. Zaposlena je V Merxovi prodajalni kruha na Šlan-drovem trgu. Na poti z avtobusne postaje do svojega delovnega mesta pa ni nikoli sama. Vedno je v prijetni klepetavi druščini delavcev, ki hitijo na delovna mesta. Vendar vselej pred pričetkom svojega dela stopijo z Ivanko do prodajalne kruha, saj vedo, da jim bo prijazna in vedno nasmejanih ust postregla s svežimi, še topli-
mi žemljami, ki so ravno prišle iz peči. Marsikomu pomeni to zajtrk pred pričetkom novega delovnega dne. Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da se Ivankin delovnik prične dobre pol ure za njihovim. Ivanka tako že leta pred pričetkom svojega pravega delovnika proda skoraj dvajset ducatov toplih žemljic, takrat, ko je čas šolskih izletov, pa še znatno več. Le kako bi morala dopustiti, da bi morali šolarji na izlet z žemljami iz prejšnjega dne, ko pa tako sveže in hrustljave še polepšajo že tako in tako pomemben
dan. Vsake štirinajst dni se ji pri jutranji neobvezni, prodaji pridruži še sodelavka, drugače pa je Ivanka nadrejena trem sodelavkam v prodaji.
Res, rad moraš imeti svoje delo, da tako prostovoljno, leto za letom za debelo uro prehitevaš odpiralni čas svoje delovne organizacije, ko pa smo v večini primerov navajeni, da je treba pred zaprtimi vrati čakati še takrat, ko bi le-ta morala biti že odprta. Že tako in tako pridnim prodajalkam v žalski pekarni pa je Ivanka kot nadrejena delavka svetal primer.
L. Korber
Tjaša Jakob je ob spremljavi Irene Kralj navdušila s svojim violinskim nastopom.
9. srečanje glasbenih šol
V dvorani Kulturnega doma v Žalcu so delavci Glasbene šole pripravili 9. srečanje glasbenih šol celjske regije. Gojenci glasbenih šol Skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju, Šmarja pri Jelšah, Slovenske Konjice, Radeče, Celje, Frana Koruna-Koželjske-ga Titovo Velenje in pa gostitelja Glasbene šole Risto Savin so pripravili bogat in pester umetniški program, zaključil pa ga je Mladinski pihalni orkester iz Žalca.
»Že prvi vtis, ko sem prišel v dvorano, je bil prijeten, saj je bila ureditev odra lepa in razgibana. Otroška likovna in glasbena ustvarjalnost sta si podali roki in tako je tudi prav. Organizatorji, delavci Glasbene šole Risto Savin in vodstvo te šole si zaslužijo oceno odlično. Že dolgo spremljam ta srečanja in tudi tokratno je bilo na višini. Nastopi gojencev višjih razredov so bili na ravni srednje glasbene šole. Igranje je bilo muzikalno. Ansambelska igra je dobila še vidnejše mesto, kar je zelo pohvalno. Žal pa glasbenim šolam zanje primanjkuje
sredstev. Osmišljanje individualnega pouka se mora uveljavljati v ansambelski in orkestrski igri. Naša želja pa je, da bi bilo poleg pihalnih orkestrov več malih simfoničnih sestavov, ki imajo neslu-ten pomen za razvoj kulture. To ugotovitev nam potrjuje podatek, da simfonične koncerte posluša več poslušalcev kot je obiskovalcev nogometnih tekem. Za kaj pa namenjamo več sredstev, pa nam je najbrž jasno. Zanimiv in hkrati razveseljiv pa je podatek, da ima-fno v Sloveniji vedno več glasbenih šol, velja pa spomniti, da je bila žalska prva. Napredujemo počasi, a napredujemo le. Veča se število učencev in za pouk glasbe usposobljenih učiteljev. Skupno pa prispevajo veliko k uveljavljanju glasbenega šolstva, kar pa ima velike zasluge pri oblikovanju delovnih navad učencev in koristne izrabe njihovega prostega časa. Kot podmladek pa so pomemben člen kulturnih društev.« Tako je na kratko ocenil in strnil vtise Matija Terčelj, svetovalec za glasbeno šolstvo.
jk
foto: L. Korber
Izšla je nova Fritzova zbirka
Občinska matična knjižnica in MIK Prebold sta ljubiteljem literarnih večerov podarila predstavitev najnovejše pesniške zbirke Ervina Fritza Slehernik.
Večer, na katerem sta poezijo iz najnovejše zbirke predstavila Teo Bostič in Vojko Zupanc, v duetu pa prepletala rogista Ivan Zalokar in Andrej Žgank, je bil osvežitev, saj Preboldčan Ervin Fritz po mnenju nekaterih literarnih kritikov sòdi v sam vrh sodobne slovenske poezije. Pesmi v zbirki izpovedujejo prastare teme iz življenja, izpovedane na Fritzov način pa ostajajo globoke, pretresljive, ponekod ironično zafrkljive, vsem pa se pozna, da so izpoved zrelega človeka in pesnika.
Navzoče je pesnik zabaval tudi z odgovori na novoletno anketo, saj so bili niegovi odgovori pro-
nicljivi, polni iskrivega humorja, so pa vsebovali grenko resničnost vsakdanjosti, ki jo živimo.
Odgovore je »ocenjeval« direktor MIK-a Prebold Andrej Šepec, ki je bil z odgovori anketiranca zadovoljen, saj je le-ta v svojem odgovoru, kako bi predstavil čar Mikovih kril, če bi bil v Miku odgovoren za propagando, dejal, da so tako lepa, da se sama prodajajo. Žal vseh njegovih zanimivih odgovorov ne moremo povedati, tudi kasneje je v pogovoru povedal marsikaj zanimivega iz svoje mladosti v Preboldu. Med drugim tudi to, da je bila Pavla Mlakar, knjižničarka v krajevni knjižnici Prebold, ki ji podpisuje knjigo, prva, ki ga je s knjigami povedla v čudoviti svet literarne ustvarjalnosti.
-ka
Bruno Goropevšek
Ko so se iztekali zadnji dnevi lanskega leta, se je izteklo tudi življenje Bruna Goropevška iz Prebolda. Vest o niegovi smrti je v dolini odjeknila še isti dan, saj je omahnil sredi dela, med ljudmi — in marsikdo je ob tem onemel, zaustavil korak.
Bruno se je vse življenje razdajal ljudem, svojim prijateljem. Vedno znova smo radi prisluhnili njegovemu glasu, ko se je s posebno močjo zlival z recitacijami pod limberškimi krošnjami, ali po pobočju mrzliškega pogorja, ob Smiglovi zidanici, ali v dvoranu Nič kolikokrat je moral v krogu svojih znancev povedati
Eesmi ki jih je nosil v srcu in znal recitirati na povsem svoj na-in. Tudi potem, ko je bolezen terjala svoj daveK je v boju naj-prej zmagal on: vrnil se je med svoje pevce v moški pevski zbor Golding iz Prebolda, ki mu je pomenil skoraj vse, saj ie bil njegov soustanovitelj in je s posebno odgovornostjo in ljubeznijo vztrajal v njem tudi, ko je bil napor za njega lahko usoden. In kdo če ne usoda, je iz vrst sposobnih ljudi zmožna iztrgati najboljše? Recitiral in pel je, delal in skrbel za svoj dom, kjer je tudi omahnil in od koder smo ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Spoštovanja in spomina nanj pa vsem, ki smo ga poznali in z nfim sodelovali, ne more izbrisati niti smrt.	.	. ,
’	Jožica Ocvirk
Dan knjižnice
8. februarja, na slovenski kulturni praznik, praznujemo tudi knjižničarji. V Občinski matični knjižnici bo to dan knjižnice. Vsem, -ki vas zanima delo v knjižnici, bomo ta dan na voljo od 8. do 18. ure, čeprav imajo ob ponedeljkih odprto od 13. do 18. ure. Predstavili in pokazali vam bomo svoje delo in opravila v knjižnici. Dan bo gotovo zanimiv za bodoče knjižničarje in za vse, ki jih zanima pot knjige od knjigarne, na polico in k bralcu.
Mladi bralci bodo lahko reševali literarno uganko, lepe nagrade je prispevala Mladinska knjiga v Žalcu, vse bralce, ki se bodo vpisali med člane knjižnice, pa čaka 8. februarja prijetno presenečenje.	ak.
Primer,
vreden posnemanja
Pri prebiranju novoletne številke Večera smo lahko v prispevku Marlen Premšak »Smo brezbrižni do okolja?« zasledili pohvalo in prav je, da jo citiramo: ». . . Drugi primer ni iz celjske občine, ampak iz sosednje, iz žalskega inštituta za hmeljarstvo. V roke so ji dali natančen popis z avtorji, imeni, datacijami, datumom nakupa in celo nakupno ceno. Seznam ni bil samo zgleden in na njem so bila zavidanja vredna imena: Jakopičevo olje, dela Zorana Didka, Ščukovi Nabiralci hmelja, pet Havatyjev, štirje Doreti Klemenčiči-Ma-ji ...«
Sam prispevek in citat opisuje popis naravne in kulturne dediščine pri organizacijah združenega dela, pri družbenopolitičnih organizacijah, pri občini itd. Prispevek govori o tem, da lastniki zelo slabo poznajo kulturno dediščino, ki jo imajo, in kot že rečeno, je Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu pri tem izjema.
Vprašamo se lahko, ali v naši občini sploh vemo, kaj imamo? Ob odprtju osnovne šole Nade Cilenšek Griže je, recimo, znani slikar Jože Horvat-Jaki šoli podaril zbirko grafik in nekaj olj. Ali se na šoli sploh zavedajo tega bogastva? Ali drug primer. V Žalcu je živela slikarka Jelica Žuža, ali sploh vemo, kje vse so njena dela?
Bogastvo je treba poznati in ga čuvati, da ne bo tako, kot je zapisano ob zaključku prispevka: »... Ko po Celju iščeš z dobrimi likovnimi izdelki izpolnjene notranjosti, ugotavljaš neznanja, slab okus in kar je najhuje — brezbrižnost, in to vse do trenutka, ko nekdo izve, da je tisto na steni vredno njegove letne plače. In če reč čez noč izgine? Tudi to se zgodi. Do tedaj, ko ni lepo v registru, kot je to že od nekdaj v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo . . .«	F. Ježovnik
Sprememba gledališkega abonmaja
Zaradi objektivnih težav smo morali spremeniti program predstav gledališkega abonmaja v Kulturnem domu Žalec. Tako nam je Mestno gledališče Ljubljana zaradi časovne prezasedenosti ponudilo možnost gostovanja v mesecu februarju in ne šele v marcu. Zato bosta v mesecu februarju na programu kar dve gledališki predstavi, in sicer se bo v ponedeljek, dne 15. februarja, ob 19.30 predstavilo Mestno gledališče Ljubljansko s predstavo. A. Go-Ijevšček - OTROK DRUŽINA DRUŽBA, v ponedeljek, dne 29. februarja, ob 19.30 pa Slovensko ljudsko gledališče Celje s predstavo B. Shawa HUDIČEV UČENEC
Vse ljubitelje gledališča in naše stalne obiskovalce vabimo, da si predstavi ogledajo in z razumevanjem sprejmejo spremembo.
Mladinsko literarno glasilo
V občinski organizaciji mladih pripravljajo novo številko glasila književne mladine Ml. V uredništvu že hranijo nekaj svežih in novih literarnih poskusov, vendar premalo, da bi izdali glasilo. Kljub temu pa upajo, da so mladi polni lepih misli, vznesenih čustev in ustvarjalnega navdiha. Zapišite lepe misli na papir in jih pošljite na občinsko konferenco ZSMS Žalec do 15. februarja. Prispevke željno pričakujejo, z avtorji vseh objavljenih prispevkov pa bodo marca pripravili literarno srečanje, kjer bodo pretehtali ustvarjalnost mladih.
Franjo Tilinger
Srce in duša libojske revije
V navadi je že, da se člani organizacijskega odbora libojske revije domačih ansamblov (lani, predzadnjo nedeljo v novembru, je bila že petnajsta!) zberejo po reviji na posebni seji, kjer ocenijo opravljeno delo in sprejmejo okvirni program, tokrat za pripravo že šestnajste revije. Letošnja prva seja je bila še posebej slovesna, saj so se člani spomnili dolgoletnega ustvarjalnega člana: bivšega direktorja KIL Liboje Franja Tilingerja, ki je lani odšel v zaslužen pokoj.
Prav Franju Tilingerju in njegovemu kolektivu Keramični industriji Liboje gre največja zahvala, da se je revija ob izdatni pomoči razvila v eno izmed osrednjih tovrstnih manifestacij v Sloveniji. Franja Tilingerja je krasila vrsta plemenitosti, predvsem pa izjemno širok in spoštovan odnos do srečevanja domačih ansamblov. Ni bilo naloge, ki je ne bi izpeljal ali vsaj zanjo zastavil svojega vplivnega imena. Težko si predstavljamo direktorja, ki si ob vseh svojih razsežnih obremenitvah najde enkrat mesečno popoldan čas, da se udeleži seje organizacijskega odbora. Takšen je bil Franjo Tilinger. Prisoten in ustvar-
jalen, razen, če ni bil na službenem potovanju. Seje je spremljal molčein tako tudi sprejemal naloge. Če se je stvar zapletla, jo je poskušal in tudi rešil z mirnim globokim in tovariškim glasom. Takšen je bil Franjo Tilinger, ki bo tudi v bodoče, pa čeprav je v pokoju, ostal član izvršnega odbora libojske revije domačih ansamblov, njegovo delo pa bodo nadaljevali tisti, ki so ga v tovarni zamenjali. Po prvih vtisih in sodelovanju stiki ne bodo nič slabši kot
prej, torej se ni bati za obstoj libojske revije. V zahvalo za opra-vijeno delo so mu elani organizacijskega Odbora izročili umetniško sliko Darka Šulerja iz Celja.
Na seji pa niso izrekli priznanja samo Franju Tilingerju, ampak ugodno ocenili revijo ter sprejeli okvirni program dela za izvedbo 16. revije. Nekaj bo prav gotovo novega, tako kot vsako leto. Seveda na bolje!
TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER
Prijetne viže novega ansambla
»Gališki fantje«, to je nov na-rodno-zabavni ansambel, ki je zrasel v krajevni skupnosti Galicija. Pod tem imenom vadijo že eno leto, pa tudi nekaj javnih nastopov so že imeli. Udeležili so se srečanja ansamblov v Zibiki, Vinski gori, Graški gori, prvič pa tudi
na libojski reviji. Posebnost tega ansambla pa je Zdenka Klep, sicer učenka petega razreda osnovne šole v Petrovčah, ki s svojim ubranim glasom navdušuje poslušalce. Ansambel ima precej lastnih skladb, zato jim njihov cilj, da bi posneli lastno kaseto. Pripra-
vljajo pa tudi koncertni spored, s katerim bodo nastopali po Sloveniji, pa tudi v tujino so že vabljeni. Želimo jim, da bi ponesli pesem Savinjske doline širom domovine in v tujino.
L. Korber
Od leve: trobentač Željko Novak, klarinetist Danijel Klep, pevka Zdenka Klep, harmonikaš in vodja ansambla Branko Knez, baritonist Bojan Kovač in ritem kitara Jože Obreza
Uspešna predstava in veliko gostovanj
Konec lanskega septembra so člani AG Vrba iz Vrbja uprizorili premierno predstavo Frana Milčinskega BUTALCI. Od takrat so s predstavo že enajstkrat gostovali, ponudb pa je bilo še veliko več. Vendar je tudi čas igralcev, ki ne prihajajo le iz Vrbja, temveč tudi iz Žalca in Vinske gore, na žalost omejen.
Če ocenjujemo gostovanja, lahko rečemo, da so bile zanimive nekatere predstavitve po osnovnih šolah, tako v Trbovljah, Lučah, Velikih Laščah, saj so ravno otroci tisti gledalci, ki so predstavo najbolje sprejeli. Ugotavljamo tudi, da večino starejših
gledalcev predstava tudi ni pustila anemičnih, ne glede na to, da po mnenju nekaterih dramaturška in scenska plat predstave nista bili najbolj posrečeni. Izredno dobro so jo sprejeli gledalci v Grosupljah, v Šmartnem ob Paki in tudi v Žalcu, pa čeprav igralski ekipi predstava v Žalcu ni najbolje uspela.
Zelo važno pa je za gledalčevo sprejemanje Milčinskega in s tem tudi te predstave vprašanje, če je gledalec sposoben in voljan iz dogajanja izluščiti tiste elemente iz »življenja Butalcev«, ki so še kako aktualni tudi danes in to tudi v slovenskem prostoru.
V naslednjih dneh in mesecih bo ekipa ljubiteljskega gledališča iz Vrbja z Butalci gostovala še v mnogih slovenskih krajih. Za gostovanje so že dogovorjeni v Mežici, Tržiču, Škofji Loki, Gornji Radgoni in v Gotovljah.
Poleg tega pa Vrbenčani že mislijo na pripravo nove uprizoritve. Priprave nanjo naj bi se pričele v drugi polovici leta. V Vrbju je namreč že dolgoletna tradicija vsakoletne uprizoritve nove predstave in tudi letos se ljubitelji gledališke dejavnosti in igranja nočejo izneveriti tej tradiciji.
VZ
Bo Delavska univerza napolnila kulturni dom?
Na eni izmed svojih januarskih sej so člani izvršnega sveta obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o izvajanju kulturne dejavnosti v žalskem kulturnem domu.
Osnutek samoupravnega sporazuma, ki je bil naprej v petnajstdnevni razpravi, 'predlog pa bo ponovno obravnaval izvršni svet, predvideva, naj bi samoupra-
vni sporazum sklenili občinska kulturna skupnost, delavsko prosvetno društvo Svoboda Žalec, krajevna skupnost in krajevna konferenca socialistične zveze, pa Nama, Hmezad Gostinstvo in turizem ter delavska univerza.
Dejanski imetnik kulturnega doma bi še naprej ostala Svoboda, izvajalec dejavnosti v domu pa naj bi postala
žalska delavska univerza. Tako bi v domu poleg rednih kino predstav, matinej, gledališkega abonmaja, srečanja pevskih zborov in folklore, gostovanja glasbenih skupin pa najrazličnejših proslav, organizirali seminarje in posvete, bodisi občinske, področne ali pa republiške.
Irena Jelen-Baša
Januar 1988 — SAVINJSKI OBČAN — 9
Nekaj gnilega je v kulturi naši
»Celjski plesni orkester Žabe prireja novoletni koncert v ponedeljek, 21. decembra 87, ob 19.30 v kulturnem domu Žalec«. To berem s plakatov, ki so bili zelo redko posejani po Žalcu in bližnji okolici.
Karto sem kupil v predprodaji. Ob vhodu v mogočno zgradbo kulturnega hrama pa me je navdajal čuden občutek. Ta čuden občutek se je pri vstopu v dvorano tudi uresničil. V dvorani s 400 sedeži je sedelo kakšnih petdeset ljudi, do konca koncerta jih je prikapljalo še kakšnih dvajset. Krasna spodbuda za 23-članski amaterski plesni orkester z 41-letno tradicijo, ki na Celjskem povsod polni dvorane.
Čemu pripisati krivdo za tako slab obisk kulturne prireditve? Mnogi bi dejali, da ljudje v žalski občini niso zainteresirani za kulturne prireditve. Mislim, da ni tako.
Menim, da bi morala občinska kulturna skupnost in KUD Svoboda več narediti za obisk takšne prireditve, saj so nekateri ljudje tam zaposleni in premalo storijo za informiranost občinstva, zlasti še zunaj mesta Žalec. Nič boljše niso obveščeni po delovnih organizacijah. Menim, da ne bi bilo tako težko zbrati občinstva za polno dvorano. Res je, da se je s koncertom malo prekrivala prireditev v glasbeni šoli, toda ob zadostnem angažiranju bi bili obe prireditvi dobro obiskani. Če je delavčev žep izdržal to, da smo v Žalcu zgradili kulturni dom, bi človek z malo kulturne zavesti iz svojega žepa dal še toliko, da bi v domu zaposlili pravega človeka. Človeka, ki bi točno vedel, kaj je njegova naloga, ne pa, da so dvorane skoraj prazne, ljudje pa se ob večernih urah sprašujejo, kam bi šli.
Tovarišem, zadolženim za obveščanje širšega občinstva, zato izrekam veliko nezaupanje, v prihodnje pa jim želim več sreče in vestnosti pri opravljanju nalog, za katere so tudi plačani. Ali ne bi bilo žalostno, da bi se Žalca z dolgoletno kulturno tradicijo priznani umetniki izogibali, češ, zakaj bi se trudili pred skoraj prazno dvorano?
Matej Valant, Šempeter
Je telefon samo za nekatere?
Danes vse teže loviš korak s sodobnim svetom in obveščanjem, če nimaš telefona. S pomočjo telefona se lahko pozanimaš za ta ali oni oglas v časopisu, se oglasiš in vključiš v razne oddaje na radiu in televiziji. V Preboldu smo letos dobili novo pošto, ki bo omogočila večje število novih telefonskih naročnikov. Toda žal so cene telefonskih priključkov tako visoke, da delavcem z nižjimi dohodki ali pa upokojencem sploh ni mogoče razmišljati o lastnem telefonu. Res je, da lahko živimo tudi brez njega, toda želimo si ga kljub vsemu. Še zlasti bi si ga želeli takrat, ko pride v hišo kakšna bolezen, nesreča, skratka takrat, ko bi nujno potrebovali človeka.
Konrad Krajnc, Prebold
Hvala vsem v Tekstilni tovarni
Upokojenci Tekstilne tovarne v Preboldu smo bili letos prijetno presenečeni, ker so nas v tovarni povabili na novoletno srečanje. Doslej smo se sicer že srečevali na praznikih delovne organizacije, za novo leto pa so nam pošiljali novoletna darila. Letos smo se srečali v tovarni, kjer so nas pogostili in obdarili. Za vse se delavcem kolektiva zahvaljujemo in jim želimo srečno, zdravo ter poslovno uspešno leto 1988
Konrad Krajnc, Prebold
Še o plazovih
V	rubriki Fotokronika je bila objavljena fotografija in pa tekst z naslovom Plazovi grozijo. V tem prispevku se tekst ne ujema s prispevkom, poleg tega pa naj prejšnji prispevek dopolnim še z naslednjimi informacijami:
V	času elementarne nesreče smo bili na dopustu na Jadranu. Po vrnitvi domov je bila slika doma grozovita. O plazu smo takoj obvestili krajevno skupnost Griže in jo prosili za pomoč. Člani komisije za komunalne in gradbene zadeve so si ogledali razmere in z mojo prošnjo za finančno pomoč poslali zapisnik izvršnemu svetu skupščine občine Žalec. Sama sem iskala strokovno rešitev za sanacijo plazu in po ogledu tričlanske komisije Nivoja dobila_ njihovo poročilo, ki ga je krajevna skupnost poslala skupščini občine Žalec. Do danes njihovega odgovora nisem prejela.
V	krajevni skupnosti Griže pa so nam dali naročilnice za nabavo materiala, zaradi česar sem oproščena plačila davka. Posebna hvala tajniku krajevne skupnosti Mastnaku, ker sem naročilnice lahko dvigovala in račune poravnavala tudi izven uradnih ur.
Po strokovnem poročilu Nivoja smo takoj pričeli s prvo fazo sanacije plazu in delo zaradi stroškov končali približno 75 %. Za izvedbo druge faze sanacije sem predlagala krajevni skupnosti Griže, da vnese potrebna finančna sredstva v plan za leto 88 v sodelovanju s SIS za komunalo in ceste.
Po nekaj mesecih se tla na tem območju še vedno spreminjajo in če ne bo izvedena druga faza sanacije plazu, je tudi prva faza vprašlji-va-	Darinka Knap, Zabukovica
Onesnažen izvirek pitne vode je spet čist
Na kmetiji Uplaznik v Brnici že stoletja stoji vodnjak iz talnih izvirov s čisto pitno vodo. To vodo smo uporabljali ljudje in živina, prav tako so vodo uporabljali na sosednji Ožirjevi kmetiji. Pred več kot dvajsetimi leti sta si obe kmetiji napravili tudi svoj hidrofor za lasten vodovod iz tega vodnjaka.
Lani smo opazili, da voda v vodnjaku ni več čista, da je kalna in neprijetnega vonja. Pregledali so jo tudi v zdravstvenem centru v Celju in nam potrdili, da je voda onesnažena z gnojnico in da je neuporabna za
živino in ljudi. Kaj sedaj? Zima je pred vrati, glavni vodovod oddaljen od kmetije dva kilometra.
Takoj smo pričeli s cisterno voziti vodo. Cisterno so nam posodili v kmetijski zadrugi Petrovče. Po nasvet smo se obrnili na skupščino občine in se s predsednikom Semprimožnikom dogovorili, da bi problem čimprej rešili. Na razumevanje smo naleteli tudi v skupnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, pri Komunalnem podjetju, Sadjarstvu Mirosan in krajevni skupnosti Liboje. Delavci Sadjarstva Mirosan so nam kljub neugodnemu vremenu tudi izkopali jarke za vodovod. Tako smo z združenimi močmi očistili jarke, položili'cevi, še pred novim letom pa priključili vodovod.
Posebej bi se radi zahvalili predsedniku vaškega odbora v Kasa-zah Antonu Juraku za izredno požrtvovalnost in pomoč. Naša kmetija bo ob zdravi pitni vodi lahko delala in živela naprej, prav tako kmetje in družine, ki živijo tukaj. V imenu vseh uporabnikov se vsem zahvaljujemo za humano pomoč in razumevanje.
Družina Uplaznik, Brnica
Hvala za umetniški užitek
Tamburaška skupina DPD Svoboda Griže je 20. decembra 1987 pripravila Tamburaški večer, na katerem so igrali tamburaši iz Liboj, Pesja in Griž. Napovedana skupina tamburašev s Polzele pa je zaradi bolezni izostala.
Vsi, prav vsi so igrali prav prisrčno, temeljito pripravljeni, za kar gre vzornim vaditeljem izreči vso pohvalo. Kako prijetno vpliva brenkanje na strune na tiste, ki ljubimo mirne, dostojanstvene in ljubke melodije. Potrebno je res veliko dobre volje, da se izvede tako lepa prireditev, ki je pravo nasprotje od igranja tistih skupin, ki se neusmiljeno zvijajo, vpijejo in tolčejo po bobnih. Zato iskrene čestitke tamburašem in prirediteljem podobnih lepih prireditev.
Tisti dan, ko je igral Mladinski pihalni orkester sem tudi nestrpno pričakovala. To se je zgodilo 23. decembra, ko je bil jubilejni koncert ob 30-letnici obstoja Glasbene šole Risto Savin Žalec. Program je bil nadvse pester. Igrali so mladi harmonikarji pod vodstvom Marjana Kozmusa. Pridružil se je oktet mladink in solist trobentar. Sledile so različne skupine, pianistke, kvartet s trobili, kitare in drugi, za zaključek pa je celotni orkester izvedel več skladb. Kako prijetno je bilo poslušati veličastno igranje teh talentiranih umetnikov. Prav vsak posameznik zasluži za svoje izvajanje in disciplino do dirigenta najboljše priznanje. Kako veličastno je izvajal svoje znanje na instrument Miran Strnad in seveda tudi fant, ki igra na tolkala, boben in še činele.
Da pa je ta umetniški večer potekal tako kvalitetno, je treba vse priznanje pripisati veliko prezgodaj umrlemu učitelju Zoranu Kovaču. Vsi njegovi učenci so v njem dobili glavno podporo, veselje, saj jih je znal pridobiti, tako da se s svojim znanjem danes lahko predstavijo kjerkoli. Ob njegovi smrti se je pojavila bojazen, da bodo njegova prizadevanja zamrla, vendar njegovo delo sedaj nadaljuje Stane Podbregar, ki si je pridobil srca svojih učencev. Vsem izvajalcem in vodjem čestitke in zahvala za lep umetniški užitek in obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Bralka
(naslov v uredništvu)
^PIONIRSKI KOTIČEK^^^^
Bojan Jurc med nami
Bližal se je četrtek. Poseben dan za našo šolo. Se še spominjate? Seveda, sem res neumna, kako da ne! Obiskal nas je akademski slikar Bojan Jurc. Pravzaprav so imeli stike z njim in njegovimi animirami filmi le učenci razredne stopnje.
Ves teden so se na ta dan izdatno pripravljali. Gledali so vse risanke na televiziji, se o njih pogovarjali, preko svojih tovarišic pa so spoznali tudi Bojana Jurca. Ogledali so si nekaj njegovih risank: Pregovori, Jutri je novo leto. Med tem ko so učenci razredne stopnje risali, pisali, smo se člani novinarskega krožka pogovarjali z njim. Najprej smo ga lepo pozdravili. Začetna trema je bila hitro mimo. Gost se je prav prijetno ogrel v govorjenju, pa tudi mi smo kar hlastali z vprašanji.
»Zakaj ste se odločili za delo animatorja, ko pa je vaš poklic akademski slikar?«
»Kot slikarja me je pritegnilo delo preko ilustracij. Rad sem imel slike, ki so kaj pomenile, ki so bile konkretne. Nisem razmišljal samo slikarsko, kajti slikar ima pred seboj bolj likovne probleme, ne toliko vsebinskih: V meni pa je gorela želja: s temi slikami kaj povedati. Sicer sem pa imel dostop do tehnike, kajti moj oče je delal pri filmu.«
»Kaj je značilno za vaš risani film?«
»Mislim, da je najbolj značilna naravnanost k pripovedovanju zgodbe in izpovedovanje sebe in svojega pogleda skozi risbo. Zdi se mi, da je to moje področje. Pisatelj ali kdo drug, ki ga prosim za sodelovanje, prispeva osnovno zgodbo. Ko pa imam to zgodbo, naredim še svoje sporočilo in dam skozi animirano risbo svoj način pripovedovanja. To je moje delo, moj poklic!«
»Kdaj ste naredili svojo prvo risanko?«
»Moja prva risanka je nastala, ko sem hodil še na likovno akademijo, leta 1973. Torej se z animiranjem ukvarjam dobrih 14 let.
»Od kod dobite material za risanko?«
»Veste, risani film je zelo zahtevna tehnologija. Upam si trditi, da je najdražji film. Sicer pa je treba veliko materiala uvoziti: folije in drugo. Barva in papir se že dobita pri nas.Toda mnogo drugih stvari ne!«
»S katero risanko oziroma filmom se trenutno ukvarjate?«
»Trenutno delam na Pregovorih. To je ciklus risank. Sicer pa ilustriram knjigo,ki jo je napisal Slavko Pregl in bo verjetno izšla po novem letu. Njen naslov je: Smrka in njegovi. Ali poznate film Čisto pravi gusar?« »Seveda!« smo vsi vzkliknili v en glas. »No, vidite, »špico« tega filma oziroma nadaljevanke ilustriram jaz«
»Kako vpliva vaše delo na vaše osebno življenje, prosti cas?«
»Ja, s tem je pa takole. Ker sem svobodni umetnik, imam doma tudi svoj atelje. Delam dopoldne in velikokrat podaljšam delovni čas še na popoldne. Kadar snemam ali pa zvočno opremljam, delam kar ves dan. Drugače pa v prostem času prebiram knjige, predvsem otroške in mladinsko literaturo, ki mi je potem snov za animirane filme. Torej, moj prosti čas je podarjen risanemu filmu, ali, prvi je zame risani film.«
»Slišali smo, da ste naredili likovno akademijo. Ste študirali posebej še animacijo?«
»Ne, kajti specializacija za animatorja pri nas ne obstaja. Sam sem šel malo pogledat, kako se to dela v Zagreb filmu in na Dansko. Vse drugo sem se naučil sam. Dobiš knjige (tudi tuje), se v to poglobiš, raziskuješ. In tako počasi znaš. Poudariti je treba tudi to, da smo pri nas vsi, ki delamo na tem, samouki.«
»Vam pomaga pri risanki več ljudi?«
»Ne, žal pri nas tega ni. Pri nas moraš biti strokovnjak za vse sam. Npr.: jaz sam rišem, sam režiram, prepisujem, barvam . . .
Povedal nam je še, kako je drugje, in o nastanku risanke. To smo vam pripravili pod posebnim naslovom.
»Od kod dobite zamisli?«
»Moje zamisli izhajajo iz kakšne ljudske zgodbe ali iz zgodbe, ki jo napiše pisatelj. Včasih dobim zamisel ob gledanju programa za otroke «
»Vaši uspehi?«
»Ja, svoj največji uspeh sem doživel na Zagrebškem festivalu. Tam se zbirajo ljudje, ki ustvarjajo filme in risanke, in tam pokažejo svoj film ali risanko. Dobil sem tudi priznanje Metoda Badjure na Tednu domačega filma pred leti.«
»Koliko risank ste že naredili?«
Naredil sem že več risank, animiral deset basni, potem ilustriral Zgodbe na dvoru kralja Janeza, animiral nekatere poklice za oddajo o poklicih, delal sem reklame,...«
V zaključku našega pogovora smo se tovarišu Jurcu zahvalili za pogovor in mu zaželeli, da bi naredil še veliko risank za otroke in da ga veselje do tega dela ne bi minilo, čeprav je potrebnih veliko risbic samo za eno minuto programa.
Z gostom so se pogovarjali: Stani, Aleš, Rosvita, Goran, Nika, Natalija, Mateja,
Poqovor pa smo zapisale: Natalija, Mateja, Nika
a	NOVINARSKI LITERARNI KROŽEK
OŠ VERA ŠLANDER POLZELA
Zakaj se veselim leta 1988
—	Ker bom končala osnovno šolo in se vpisala na srednjo.
—	V tem letu bomo imeli plesni venček in valeto.
—	Postala bom mladinka, članica ZSMS.
—	Pričakujem razburljive dogodivščine.
—	V jeseni postanemo sedmošolci glavni na šoji.
—	Vedno upam, da bo naslednje leto boljše, lepše. .	,	■
Dopisniki, OŠ Šempeter
čy
U>
cXct/	AJTYuOÜTOjO'
_	_ .	.	_____ .	_ /drù-oy	. ‘^ojul^u
jjL	(	,^/au 'ivrruL/.	.
iLaJ*. /duauTL/ fnjCLrm-/ J^xsvjù^j	, ^xbuCr ^cm^iuWvv )
JCfL	f&CUTYUL/,	filler rvwJU-fejDr Xjru
tonilo. \y
A-ru
Of^/ AjytUJJ	/Č.OObO-|\JJ
,/j'U^W,	V. X rmojubd
rscnr
* \
jm|
iuohrrv
U* ha. KGXbWlu'Vrv
$Uo	iL /tùìkj •
cJtoàcL Hkkrrv . UJlCLnfJkcf
I#




—	Zbrani smo bili v družinskem krogu. Ob polnoči smo si voščili in obdarovali.
—	Ob polnoči smo odprli šampanjec in še najmlajši brat ga je lahko malo »srknil«.
—	Žal smo bili doma in gledali televizijski program, ki mi ni prav nič ugajal.
—	Najprej slavnostna večerja s šampanjcem za domačo mizo, nato s prijateljicami s kolesom v Šempeter. Bilo je lepo, lahko bi bilo še boljše.
—	Bila sem pri sošolcih v bloku. Veselili, zabavali smo se. Ob Agropovcih se je blok tresel. Seveda ni manjkalo novih ljubezni.
—	Sejno sobo v bloku smo mladi spremenili v dvorano. Bilo je super. Prvič sem bila na tak dan doma, ne pri stari mami ali na morju.
—	S starši in prijatelji sem bila na Kopah. Miza je bila polna dobrot. Otroci smo gledali televizijski program, starši pa so se zabavali.
—	Bila sem pri stari mami. Ko sem se ob Lojtrci domačih dolgočasila, sem z ostalimi otroki zunaj metala petarde. Lepo je bilo.
—	V bloku sem bil s prijatelji, a žal je bilo premalo deklet. Ob 2 uri sem šel gledat film. Zanimivo in zabavno je bilo.
Dopisniki, OS Šempeter
Na osnovnih šolah naše občine imajo skoraj povsod tudi folklorne skupine. Na posnetku vidimo folklorno skupino OŠ Braslovče, ki se večkrat predstavi na šolskih prireditvah
T. TAVČAR
—
Predsednik TKS Žalec Mitja Urisek podeljuje zlato Bloudkovo značko Štefanu Božiču iz Šempetra.
Tone Tavčar
Priznanja športnikom
Predsednik Zveze telesno-kultumih organizacij Bruno Randl in predsednik skupščine Telesno kulturne skupnosti Mitja Urisek sta na krajši slovesnosti v začetku januarja v Žalcu podelila priznanja Telesno kulturne skupnosti in pa Bloudkove značke najboljšim športnikom in športnim delavcem žalske občine.
Bronaste plakete Telesno-kulturne skupnosti so dobili: Bojan Račnik, Emil Mlakar, Ervin Čas, Peter Huš, Mirko Lesjak, Anton Goršek, Branko Rojc, Mara Sem, Zmago Šoštar, Jože Ver-dev, starejši, Stane Čehovin, Albert Ramšak, Zdenko Germad-nik, Ivan Rančigaj, Bojan Jevše-var, Ludvik Vrbnjak, Matjaž Bau-dek, Avgust Mastnak, Avgust
Pfeifer, pionirji odbojkarskega kluba Šempeter, planinsko društvo Zabukovica, Mladen Melan-šek, Dušan Brinovec in Franc Praprotnik.
Srebrne plakete Telesno-kulturne skupnosti so prejeli: Dragan Bojinovič, Silvo Marič, Franc Divjak in Šahovski klub Žalec.
Dobitnik bronaste Bloudkove značke je Franc Šarlah, srebrne Stanko Štorman, zlato Bloudkovo značko pa sta dobila Štefan Božič in Jože Grobelnik.
Nagrado v obliki naročilnice sta Bruno Randl in Mitja Urisek podelila Tini Veligošek in Robiju Stojsu za uspešno delo v šolskem športnem društvu Griže oziroma Šempeter.
Irena Jelen-Baša Foto: Tone Tavčar
Čestitka planincem
Planinci Savinjske doline iskreno čestitamo članom Planinskega društva Žalec za visoka odlikovanja Planinske zveze Slovenije, in sicer: Ivanu Jurharju, Jožetu Ruparju in Florjanu šonu za zlati častni znak Planinske zveze Slovenije; Albinu Štormanu in Dušanu Šipu za srebrni častni znak PZS in Janezu Megliču ter Dušanu Še-
mrovu za bronaste častne znake Planinske zveze Slovenije.
Prepričani'smo, da bodo ta visoka odlikovanja nagrajencem spodbuda za njihovo nadaljnje delo na področju planinstva, ki je bilo že do sedaj bogato in plodno.
-fj
Mladi v PD Zabukovica
Ob zelo uspešnem zaključku planinske sezone smo se mladi planinci PD Zabukovica, združeni v mladinskem odseku, zbrali na planinski postojanki HOM in pregledali opravljeno delo. Ob tej priliki smo z veseljem priskočili na pomoč oskrbniku doma in mu pomagali očistiti in pripraviti dom pred praznovanjem novega leta, pri čemer se nas je zbralo okoli dvajset.
Mladinski odsek PD Zabukovica združuje 68 mladincev in pionirje planinske skupine na OŠ Nade Cilenšek Griže pod vodstvom dveh mentoric in zunanjih sodelavcev iz matičnega planinskega društva, delujemo pa po letnem planu dela. V MO delujejo trije mladinski vodniki, instruktor orientacije, traser orientacije, alpinisti in drugi. Sestajamo se vsak mesec, najbolj ponosni pa smo na odlične uspehe ekip za orientacijo, ki imajo republiške in državnega prvaka. Dobro delo in odlični uspehi pa so botrovali tudi priznanju TKS Žalec, ki je ekipe za orientacijo in državnega prvaka Bojana Jevševarja odlikovala z bronastima plaketama.
Mladinski odsek je v preteklem letu pripravil vrsto akcij, najbolj odmevno je bilo vsekakor orien-
tacijsko tekmovanje za pokal HOM '87 ob dnevu zmage, Milovanovičev memorial ter tradicionalni, tokrat že peti, tabor mladih planincev v dolini Zadnjici v Trenti. Mladi planinci pa smo bili prisotni tudi na vseh akcijah matičnega društva in tudi ostalih planinskih društev. Udeležili smo se raznih pohodov, bili smo zraven na množičnem društvenem izletu na Golici, na Peci, ob prazniku republike pa smo pripravili že tradicionalno turo od Trojan preko Čemšeniške planine in Krvavice v Tabor. Uspešno smo izvedli tudi planinsko šolo, ki jo je opravilo šestnajst mladin planincev.
Letos nameravamo delati še bolj zagnano. Okrepiti se moramo z mladinskimi vodniki, zato bomo najaktivnejše poslali na tečaje. Upamo, da bomo letos uspeli poglobiti sodelovanje z osnovno organizacijo mladine in društvom prijateljev mladine v kraju.
' V prvih dneh februarja pripravljamo na Gozdniku večdnevno zimovanje mladih planincev našega odseka, kjer bo dovolj časa za smučanje, planinarjenje, oglede diapozitivov, izobraževanje pa tudi na igre ne bomo pozabili.
B. Polavder
Odlični žalski strelci_____________________
Strelci SD Žalec, ki nastopajo v II. slovenski ligi, so poleg šahistov, nogometašev in kegljačev med najboljšimi športniki v Žalcu. Potem ko so izpadli iz I. slovenske lige, letos premočno vodijo v II. slovenski ligi. Vodja ekipe Janko Melanšek je povedal, da sedaj resno načrtujejo, da se bodo spet uvrstili v I. republiško ligo. Na sliki: od leve prosti desni: Mladen Melanšek, Jani Pukmaister, Vojko Škodnik in Justin Smerkolj.	T. TAVČAR
Strelstvo
Občinska pionirska liga
Na strelišču v Žalcu je bilo v Soboto, dne 9. januarja 1988, izvedeno četrto kolo občinske lige v streljanju z zračno puško za pionirje. Ponovno je prvo mesto ekipno s 452 krogi osvojila ekipa Liboj — v postavi: Frece, Brezlan in Dokič, ki je bil s 168 krogi tudi
najboljši posameznik. Druga je bila ekipa deklet SD Žalec s 444 krogi, tretja pa ekipa SD Žalec 1 ki je dosegla 439 krogov. Sledijo na 4. mestu SD Žalec 2, na 5. mestu SD Šempeter in na 6. mestu SD Polzela s 384 krogi.
Republiško tekmovanje v Rušah
V	soboto, dne 9. januarja, je bilo v Rušah republiško tekmovanje v streljanju z zračno puško v počastitev tamkajšnjega praznika krajevne skupnosti. Udeležilo se ga je veliko ekip, med njimi tudi ekipa članov in pionirk Strelske družine Žalec. Ekipa članov v postavi: Škodnik, Melanšek in Smrkolj je zasedla dobro 4. mesto s 823 krogi, med posamezniki pa je slavil Branko Malec z odličnimi 282 krogi.
Šesto kolo 2. rep. lige
V	tem kolu sta se srečali v Rečici pri Laškem ekipi SD Žalec in SD Dušan Poženel iz Rečice. Zmagali so strelci Žalca s 1458 krogi pred domačini s 1441 krogi.
Sedmo kolo republiške
V	tem kolu so Žalčani gostili strelce SD Straža-Rogatec, katere so prepričljivo premagali. Za domačine so nastopili: Kodnik, Pukmajster, Melanšek in Smrkolj s 1452 krogi, gostje pa so nastre-Ijali le 1415 krogov.
Tokrat so prvič na uradni tekmi tekmovla tudi dekleta SD Žalec, in sicer v postavi: Lučka Klovar (158 krg), Janja Habjan (156 krg) in Renata Flego (148 krg). Med mešanimi ekipami (21) so nastre-Ijale skupaj 462 krogov, kar je tudi družinski rekord za pionirje SD Žalec, s čimer so osvojili dobro enajsto mesto, hkrati pa so bile prve v razredu pionirk, zasluga za uspeh gre tudi njihovemu trenerju M. Melanšku.
— člani
Za Žalčane so streljali: Jani Pukmajster, Vojko Škodnik, Justin Smrkolj in Mladen Melanšek, ki je bil najboljši strelec srečanja s 367 krogi.
lige — člani
Tako SD Žalec ponovno dokazuje, da je pravo mesto te usklajene ekipe zopet v prvi republiški ligi, kjer bodo tekmovali že v naslednji sezoni, saj so to sezono zanesljivo dobili vse tekme.
Zbral: J. Pukmajster
Kegljaške novice
Ligaške vesti
Po obnovitvi Hmezadovega kegljišča v Žalcu se je zanimanje za to dejavnost močno povečalo, kegljaški klub Hmezad pa je še z večjo vnemo nadaljeval svoje delo. Kljub veliki zasedenosti kegljišča si močno želimo, da bi v naše vrste pritegnili kar največ mladih. V ta namen smo pridobili nov klubski prostor, ki ga je odstopil Hmezad, z njim pa bodo dani boljši pogoji za razne klubske dejavnosti.
Preteklo tekmovalno sezono so zaključili zelo uspešno. Prva ekipa, ki tekmuje v drugi slovenski kegljaški ligi-vzhod, je z ekipo Proletarca iz Zagorja ob Savi osvojila prvo mesto. Za napredovanje v višji rang sta se ti dve ekipi pomerili še enkrat na nevtralnem kegljišču, vendar kegljačem Hmezada ni uspelo premagati nasprotnika.
Druga ekipa je v sezoni 86/87 nastopila v drugi ligi območne kegljaške skupnosti Celje, kjer so se z enim samim porazom uvrstili v prvo ligo občinske kegljaške skupnosti Celje. Obe ekipi sta enako dobro startali v sezoni 87/88. Prva se je v prvem kolu doma pomerila z ekipo Slovenj Gradca in zmagala z rezultatom 5113:4965. Najboljši posameznik
je bil Danilo SIVKA (Hmezad) z 914 podrtimi keglji. V drugem kolu so gostovali v Trbovljah in z ekipo Rudarja izgubili z rezultatom 5224:5071, v tretjem kolu pa so v Žalcu gostili ekipo Branika iz Maribora in zmagali z rezultatom 5140:5038. Najboljši je bil tudi tokrat Danilo SIVKA z 898 podrtimi keglji.
Druga ekipa, katere cilj je obstanek v prvi ligi OKS Celje, pa je v prvem kolu gostovala v Radečah, kjer je premagala ekipo Pa-pirničarja z rezultatom 4891:4724. Najboljši posameznik je bil Žal-čan Jože ROTAR z 885 podrtimi legiji, kar je bil tudi rekord kegljišča. V drugem kolu so se doma pomerili z ekipo Izletnika iz Celja in ponovno zmagali z rezultatom 4915:4729. Najboljši je bil domačin Zlatko KRAJŠEK z 872 podrtimi keglji. V tretjem kolu so gostovali v Štorah pri ekipi Kovinarja — kandidatu za prvo mesto v ligi — in izgubili z rezultatom 4876:4582. Najboljši je bil Marjan ŠIMEK s 777 podrtimi keglji. V četrtem so doma gostili eno najmočnejših ekip lige, in sicer Šoštanj, in izgubili s 4983:4780, najboljši med domačini je bil Milan KRAJŠEK z 820 podrtimi keglji.
Darko Šon
Nov rekord žalskega kegljišča
Zadnje dni decembra so člani kegljaškega kluba Hmezad v Žalcu na svojem kegljišču pripravili turnir štirih ekip. V zadnjem dvoboju je med redkimi obiskovalci završalo, kajti član prve ekipe Hmezada Milan Lešnik je bil na poti, da doseže odličen rezultat. Imel je, tako pravimo, svoj dan In keglji so pokorno padali pod kroglo, izstreljeno iz njegove točne in mirne roke. Skoraj noben kegelj se ni mogel »skriti«, kajti zadel ga je Milanov projektil.
Končni rezultat 984 kegljev ni bil samo nov rekord kegljišča (prej tudi Lešnik 918), ampak tudi znamka, katere bi bil vesel vsak član, ki je kdaj oblekel dres z državnim grbom. Milan ga še ni, vendar bi se ob takšnem napredovanju in standardno dobrem igranju kaj lahko zgodilo, da bi čez leta pokukal tudi na vrata državne reprezentance.
»V mladosti sem se ukvarjal
domala z vsemi športi,« pripoveduje mirno v novi klubski, še neurejeni sobi pod kegljiščem, zgoraj pa zamolklo krogle udarjajo v keglje. »Igral sem rokomet, odbojko, najraje pa kegljal. To panogo sem med študijem opustil, kasneje pa so me znova pregovorili in sem začel znova. Prišlo je do zamenjave generacij in mlada ekipa se je dobro ujela. Iz regijskega prvenstva smo se uvrstili v republiško ligo in v njej ostali eno samo sezono. Premalo izkušenj smo imeli.«
Milan Lešnik je že večkrat podrl več kot 900 kegljev, enkrat celo preko 1000! »Bilo je na starem asfaltnem kegljišču, kjer je steza lažja, s kanalom in če vanj lepo položiš kroglo, zadeneš. Načrti? Z ekipo vrnitev v republiško ligo, drugače pa čimvečkrat takšen rezultat, kot sem ga dosegel zadnje dni lanskega decembra.«
TONE VRABL
Preboldčani zasedli prvo mesto
V krajevni skupnosti Rudnik pri Gornjem Milanovcu v SR Srbiji je bila v decembru finalna — zaključna oddaja beograjske televizije Znanje — imanje. Preboldčani so v tej oddaji sodelovali v mesecu oktobru, tu pa so bili z maksimalnim številom osvojenih točk proglašeni za zmagovalce med gostujočimi ekipami.
To visoko priznanje in zmago
so si Preboldčani pridobili na račun pomembnih rezultatov v agroživilstvu. Zlasti veliko točk jim je prinesel namakalni sistem, izvršena komosacija med Grajsko in Kapljo vasjo, velika mlečnost krav glede na njihovo število in krmljenje živine s silažo. Poleg tega pa tudi delo in uspehi, ki so doseženi na drugih področjih.
D. Naraglav
Turističnim delavcem v razmislek
Ker smo sredi zime in tudi več v zaprtih prostorih kot ob lepem vremenu, je razumljivo, da tùdi več razmišljamo o okolju, kje živimo in kaj imamo, kar bi lahko pokazali tudi drugim. Okolica Žalca je bogata z naravno in kulturnozgodovinsko dediščino, ki pa je-žal ne znamo ponuditi v občudovanje domačinom, zlasti pa tistim, ki zaidejo v naše kraje.
V Žalcu imamo turistično in hortikulturno društvo, ki sta sicer vsak na svojem področju veliko naredila, vendar žal še zdaleč premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Pri tem ne gre za novogradnje, ampak sistematičnejše izkoriščanje tistega, kar imamo, in je pred očmi turističnih radovednežev po nepotrebnem skrito.
Savinjska dolina je znana po hmelju. Žal pa smo f. izgubo štang in prihajanjem obiravcev izgubili vso idiliko o klasičnem načinu obiranja hmelja, ki je bilo posebno doživetje za vso Savinjsko dolino. Zakaj ne bi obdržali manjše njive za klasično pridelavo hmelja z vsemi fazami do obiranja in spravljanja. Takšen muzej na prostem bi bil nedvomno v ponos celotni pokrajini, zanamcem pa v veliko korist, da jim ne bi bilo treba klasičnega načina pridelovanja hmelja ogledovati na fotografijah ali poslušati iz ust starejših, dokle/ le-ti še so. Za vzdrževanje hmeljskega muzeja na prostem pa bi lahko skrbeli tisti, ki se usmerjajo v kmetijstvo.
Ali: zakaj ne bi uredili s smerokazi in razlago na prikupno urejenih deščicah peš pot iz Žalca do Gotovelj, lovske koče na Rinki, bližnje cerkvice sv. Jedert, se spustili skozi gozd do prekrasne graščine Plevna in skozi znamenit smrekov drevored do Ložnice in recimo vse skupaj zaključili v domačem gostišču Novak v Goto-vljah? Morda bi kazalo celo v Go-tovljah ustanoviti podružnico žalskega turističnega društva in aktivnost bi zaživela! V program bi lahko vključili še konje, občasno pripovedovanje domačina Draga Kumra in še kaj! Pot bi lahko popestrili z napisanimi zanimivostmi, ki bi jih vsak peš sprehajalec dobil. Lahko bi izdali razglednico, značko ... Vse skupaj bi bilo prijetno in ne bi zahtevalo veliko ali skoraj nič denarja, pač pa mnogo dobre volje, ki je, vse kaže, zaenkrat še manjka. Pristopili bi lahko tudi delavci hotela in morda poleti ob nedeljah izletnike vozili s kočijami do Plevne in nazaj. Denar za takšno vožnjo verjetno ne bi bil problem.
Zima bo trajala še nekaj časa, zato je dovolj možnosti za razmislek in za konkretno akcijo. Samo ustrašiti se ne predlogov! Dokler ne bomo kaj naredili, tudi ljudi ne bomo navdušili. Poskusite, turistični delavci in ljubitelji svojega kraja, z okolico!
TONE VRABL
Šport na kratko
Prizadevni strelski delavci SD Polzela že nekaj časa urejujejo novo strelišče za streljanje z zračno puško. Kot je povedal predsednik SD Polzela Stefan Pečnik, gredo dela h kraju, tako bo otvoritev naslednji mesec.
Šahovski klub Savinjčan je pripravil novoletni turnir. Nastopilo je 12 šahistov, zmagal pa je Ivan Setnikar pred Stanetom Skokom in Martinom Štormanom.
Marjan Črepan, mojster FIDE, doma iz Petrovč, ki nastopa za ŠK Iskra iz Ljubljane, je na mednarodnem turnirju v Ptuju osvojil prvo mesto. Marjan 'je v teh dneh v Franciji, kjer nastopa na mednarodnem turnirju z udeležbo 17 evropskih držav.
Marjan Lešnik s Polzele, ki nastopa za kegljaški klub Hmezad iz Žalca, je postavil nov rekord kegljišča z 984 podrtimi keglji.
Nov rekord je izboljšal kar za 66 kegljev.
Na novoletnem šahovskem turnirju ŠK Žalec je nastopilo 25 šahistov. Med člani je zmagal Brinovec, pri mladincih sta bila najboljša Kampuš in Urisek in pri mladinkah Uriskova.
V	nadaljevanju II. republiške košarkarske lige-vzhod je ekipa Polzele doma premagala Slovenj Gradec s 104:94, ekipa Prebolda pa je gostovala v Bistrici in tam izgubila srečanje s 86:76. Do konca tekmovanja je še eno kolo. Na lestvici je Polzela z 22 točkami tretja, Prebold pa z 18 točkami na šestem mestu.
V	II. republiški kegljaški ligi so kegljači Hmezada gostovali v Litiji in zmagali z rezultatom 4947:4948 podrtimi keglji, ekipa Prebolda pa je srečanje v gosteh proti Rudarju iz Trbovelj izgubila z rezultatom 5243:5007.
Tek na Creto
Decembra je društvo TVD Partizan Vransko organiziralo tekmovalno vztrajnostni tek na Čreto, katerega se je udeležilo 10 rekreativcev. Proga je potekala izpred Kulturnega doma na Vranskem, vodila mimo domačije Lesjak do Prilep, kjer je bila kontrolna točka, nato mimo domačije Podpečan, do planinskega doma
na Čreti.
Vsi rekreativci so pred bližajočo smučarsko sezono pokazali dobro pripravljenost.
REZULTATI: 1. Marjan Štrublj,
2.	Mitja Goropevšek, Franc Pečovnik, Miran Salamon, 5. Peter Lopea, 6. Marko Brišnik, 7. Peter Košenina, 8. Zmago Šoštar, Vojko Ocvirk, 10. Marjan Natek.
Brnica turistični center?
Osem let je že minilo, kar so v Libojah na Brnici kupili zemljišče v želji, da tam v nekaj prihodnjih letih postavijo turistični center, namenjen Libojčanom pa tudi drugim priložnostnim in stalnim obiskovalcem prijetnih izletniških točk. Za prvotne potrebe so postavili leseno kočico, okolje pa uredili s klopmi im mizami. Vse še danes služi svojemu namenu, čeprav je potrebno občasno obnavljanje. Prostor je primeren za razna družabna srečanja, izlete, piknike, celo dramske uprizoritve na prostem.
Vendar si turističnega centra, ki ga želijo zgraditi, ne morejo predstavljati brez sodobnih prostorov in manjših spremljajočih objektov. Tako so v izgradnjo novega doma poleg prostovoljnega dela vložili že dve stari milijardi dinarjev in z njima zgradili kletne prostore, manjka pa še betonska
plošča pri novo zgrajenem prizidku, ki so ga morali zgraditi, če so hoteli zadostiti lokaciji za postavitev doma in pridobiti dokumentacije za nadaljnjo gradnjo.
Pri krajevni skupnosti Liboje so za to ustanovili investicijski odbor, ki ima nalogo pripraviti še potrebno dokumentacijo predvsem gradbeno dovoljenje. Ker ni dovolj finančnih sredstev, so se odločili, da bodo center zgradili v štirih etapah, in sicer do leta 1990. Letos bi morali dom pokriti ter tako objekt zavarovati pred vremenskimi neprilikami. Za' prvo fazo bo potrebnih' 600 milijonov starih dinarjev iz pomoči krajanov in seveda Keramične industrije Liboje. S prostora novega turističnega centra na Brnici je ob lepem vremenu prekrasen razgled po vsej Savinjski dolini od Celja navzgor.
TONE VRABL
Obvestilo
Turistično društvo Žalec bo imelo v Klubu družbenih organizacij v Žalcu dne 11. februarja 1988 ob 17. uri svojo letno skupščino. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja za urejeno okolje, sledilo pa bo zanimivo poljudno-znanstveno predavanje.
Žalčani — vabljeni
Za varno vožnjo v zimskih razmerah
Ker bo zima slej ko prej vendarle prišla, z njo pa tudi ne-vščenosti s, poledico, snegom in snežno plundro, vam dajemo nekaj osnovnih napotkov za vožnjo v takšnih razmerah, da ne bo nepotrebnega negodovanja nad delavci cestnega podjetja ali komunale.
Osnovno pravilo varne vožnje je prilagojena hitrost, ki je odvisna predvsem od voznih razmer oz. stanja vozišča. Velja ugotovitev, da mòra biti hitrost v zimskih razmerah vedno manjša kot pa v dneh, ko so temperature znatno nad ničlo.
Najhujše zlo na cesti je za voznike vsekakor poledica. Ta se pojavlja na posameznih cestnih odsekih, senčnih legah takrat, ko se temperatura spusti okoli ničle, čeprav je lahko tudi temperatura v ozračju višja,
temperatura vozišča pa zaradi nenadnega zvišanja ostane še vedno pod ničlo. Da smo zapeljali na poledeneli del, nas ponoči opozarjajo svetleči kristalčki v svetlobnih snopih. Nanjo pa nas opozori tudi spremenjen zvok gum, predvsem pa to, da krmilo nenavadno reagira na sunek. Velja pravilo, da na poledici ne smemo zavirati, morebitne spremembe smeri vožnje pa moramo popravljati le z rahlim sukanjem krmila. Pri tem pritisnemo tudi na pedal sklopke, da prekinemo zvezo med motorjem in pogonskimi kolesi.
Osnovno pravilo za vožnjo po snegu in snežni brozgi je ustrezna zimska oprema. Gume z letnim profilom nadomestimo z zimskimi vsaj na pogonskih kolesih, v prtljažniku pa ne bodo odveč tudi snežne verige, ki
nas bodo morda edine rešile iz zagate. Prav je, da se jih naučimo uporabljati, še preden jih potrebujemo, in da osnovne prijeme uporabe preizkusimo v toplih prostorih. Nepravilno nameščene verige pa lahko celo poškodujejo vozilo.
Tudi v snegu je pomembna primerna hitrost, saj je zavorna pot v teh razmerah veliko daljša kot sicer. Vsako dodajanje plina, menjava prestav in morebitno zaviranje je treba izvajati z občutkom in tako, da kolesa ne blokirajo, saj se v tem primeru spremeni smer vožnje. V primeru, da vozilo ne sledi željeni vožnji, je treba takoj odvzeti plin, nikakor pa ne zavirati, tako bo vozilo samo zavzelo pravilen položaj. Moker sneg se nabira tudi na podvozju vozila in pod blatniki. Količina je lahko takšna, da vozila ne moremo več varno voziti, saj lahko zablokirajo kolesa, ves čas pa jih to tudi zavira, kar vpliva na porabo goriva.
Ne prehitro in v primerni prestavi je treba voziti tudi pri vožnji navzdol, kjer naj zavira motor in ne zavore.
Eno od osnovnih pravil v cestnem prometu je tudi ustrezna preglednost. Zamrznjena stekla vozil je treba temeljito očistiti in nikakor ne zadostuje le majhna luknjica za preglednost voznika. Takšni vozniki se ne zavedajo, v kakšno nevarnost se podajajo, ko ob slabi vidljivosti, temi in sneženju za slabo očiščenimi okni le »tipajo« ali le približno vedo, kje in kako vozijo. Njihova vožnja je tako podobna hoji po nepoznanih temačnih stopnicah.
Posebno pomembna je v zimskih razmerah vožnje uporaba luči. Razen redkih izjem, bi jih morali uporabljati skoraj ves čas, kajti zanje ne velja stabilizacija. Ne bomo plačali toliko elektrike, kolikor jo bomo porabili, saj se sama obnavlja. Zato, vozniki, ne varčujte z lučmi in imejte že ob najmanjšem zmanjšanju vidljivosti prižgane zasenčene luči, ne pa parkirne, ki imajo svoj namen, nikakor pa se ne smejo uporabljati pri premikajočem se vozilu. KOMANDIR POSTAJE MILICE ŽALEC inšpektor Franci Klanjšek
353 novih voznikov
Praznik šoferjev in avtomehanikov so člani žalske organizacije počastili s svečano sejo skupščine in s šoferskim plesom. Organizacija, ki šteje preko 800 članov, se uvršča med najuspešnejše v Sloveniji. Njihova osnovna dejavnost je avto šola, v preteklem letu pa so organizirali deset tečajev s področja prometnih predpisov. Tečaje je obiskalo 350 slušateljev. Praktični del prometnega izpita je uspešno opravilo kar 353 kandidatov, vsem pa ZŠAM Žalec želi predvsem srečno in varno vožnjo. športna dejavnost je v tej organizaciji zelo razvejana, že drugič zapovrstjo pa so osvojili naslov republiškega ekipnega zmagovalca. Posebno pozornost namenjajo tudi preventivni dejavnosti pri vzgoji v cestnem prometu, med katerimi naj omenimo akciji Varna pot v šolo za prvošolčke in Tehnična brezhibnost tovornih vozil. Predavanja za poklicne voznike, ki so namenjena predvsem izobraževanju, so vedno dobro obiskana, kar potrjuje visoko zavest poklicnih voznikov za varno
vožnjo. Med pomembne aktivnosti uvrščajo tudi vsakoletno tombolo, izkupiček pa namenjajo za ureditev društvenih prostorov in tehnične baze v Latkovi vasi. Izgradnja tehnične baze je sicer zaključena, pridobiti morajo le še potrebna dovoljenja za obratovanje. Sicer pa bodo najprej pričeli s preventivnimi pregledi motornih Vozil in traktorjev. Prav lastniki traktorjev že težko pričakujejo to pridobitev, ki jim bo možnost tehničnih pregledov precej približala. Precej sredstev in še več prosto-
voljnega dela so člani ZŠAM Žalec namenili za ureditev križišča pri poligonu. V razpravi so opozorili na poslabšanje prometne varnosti na naših cestah, ki terja vsako leto več človeških življenj, zavzeli pa so se za čimprejšnje sprejetje odloka o ureditvi prometa v občini.
Zaslužnim članom so na svečani seji skupščine podelili priznanja in plakete, ki so jih prejeli Vlado Huš, Ivan Razboršek, Anton Verdnik, Magda in Bogomir Ulbink, Ana in Ivan Zadravc, Ivan Ljubič ter izpitna komisija Celje. Člani skupščine so se ob 10-letnici izgradnje poligona še posebej zahvalili Jožetu Janu in Vladu Gorišku za njun prispevek in pomoč pri izgradnji tega pomembnega objekta.
jk
PODJETJE ZA PTT PROMET CEUE
OBVESTILO
Dne 12. februarja 1988 bo vključena nova telefonska centrala Prebold. Zamenjane bodo klicne številke, zato se poslužujte službe telefonskih informacij.
Seznam telefonskih naročnikov ATC PREBOLD z novimi klicnimi številkami bo objavljen v februarski številki Savinjskega občana. Prosimo za razumevanje
Podjetje za ptt promet Celje
križanka -
Med pravilnimi rešitva- I mi je žreb izbral nasled- I nje nagrajence:
1.	nagrado — darilo ■ SLOVINA prejme:
Ivan ŠTAMOL, Do- | berteša vas 16/F, Šempeter	_
2.	knjižno nagrado I prejme:
Jožica LAMPRET, ■ Ul. talcev 5, Žalec
r-“ n
Nagradna
novoletna
I
IVAN STEBLOVNIK
Opravljanje pogrebnih storitev
Parižlje 11/c BRASLOVČE
Od začetka januarja opravljam samostojno obrtno dejavnost:
OPRAVLJANJE POGREBNIH STORITEV, ki zajema vse pokopališke in pogrebne storitve, in sicer ob vsakem času.
Pokličite na telefon: 721-017 ali 721-395.
Civilna zaščita
Ocenili svoje delo
Na zadnji seji občinskega štaba civilne zaščite so spregovorili o svojem delu v minulem letu, sprejeli plan dela za leto 1088, se seznanili s poročilom o izvedbi tekmovanja gasilskih enot CZ ter si ogledali video posnetke iz vaje EKO - VG — 87 v Vinski gori in Agrina 87 v Žalcu.
V minulem letu je bila poglavitna naloga občinskega štaba za civilno zaščito in s tem tudi — po srpejetem planu iz leta 1986 — štabov v KS in OZD priprava delovanja civilne zaščite za preprečevanje vseh vrst ogrožanja ljudi in premoženja ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Ob tem so vseskozi in sprotno urejali evidenco pripadnikov CZ, skrbeli za načrtno opremljanje enot in štabov, usposabljanje pripadnikov ter se vključevali v akcijo zaščite in reševanja ob raznih naravnih nesrečah. Ob vsem tem so se člani občinskega štaba CZ udeležili enotedenskega seminarja v Poljčah, kjer so se strokovno usposobili za izvajanje posameznih nalog štaba in s tem zapolnili vrzel, ki je nastala z novim imenovanjem občinskega štaba v letu 1986. Več o sami aktivnosti občinskega štaba CZ pa nam je povedal njihov poveljnik Stane Lesjak.
»Posebno pozornost smo v minulem letu posvečali še nerealiziranim nalogam iz leta 1986, ki so
ise nanašale na evidenco pripadnikov CZ. Ob tem ugotavljamo, da tega ni možno realizirati do popolnosti brez sodelovanja vseh temeljnih nosilcev in odgovornejšega obnašanja posameznikov. Poleg tega pa nas ovira pri ažuriranju evidence velika fluktuacija pripadnikov CZ v delovnih in drugih organizacijah združenega dela . ..« V zvezi z novim navodilom za izdelavo načrtov civilne zaščite ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v vojni pa je povedal: »Ugotavljamo, da je bil zastavljen cilj izpolnjen, vendar je potrebno v naših načrtih CZ po KS in OZD in drugod temeljito obdelati temo zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, predvsem pa področje zaščite in reševanja ob prevozu, skladiščenju in predelavi nevarnih in eksplozivnih snovi. V ta namen smo s posebno vajo ob dnevu civilne zaščite v Vinski gori animirali in pokazali širši množici posledice morebitnega razlitja nevarne snovi, kako je potekala ta vaja pa je bilo dobro razvidno v prikazanem video filmu.«
V občinskem štabu CZ so izvedli tudi v minulem letu občinsko tekmovanje svojih enot. Ugotavljajo viden napredek tovrstnih tekmovanj, saj so poleg množičnosti opazna tudi večja prizadevanja pripadnikov CZ. Uspešni so bili tudi pri nabavi sredstev in opreme in so skorajda v vseh primerih upoštevali predloge, ki so jih posredovali štabi CZ v KS.
Vsega pa kljub temu ni bilo mogoče uresničiti zaradi vedno večjih cen. Pri nabavi opreme in sredstev pa tudi ugotavljajo, da so štabi v KS in OZD začeli razmišljati tudi o opremi, ki ni zahtevana po formaciji v vojni, ampak jo s pridom lahko koristijo ob naravnih in drugih nesrečah.
»Posebna skrb je veljala v minulem letu usposabljanju enot in štabov in je potekala skladno z letnim načrtom občinskega štabar CZ,« je povedal Stane Lesjak in nadaljeval: »Usposabljanje se je odvijalo za občinski štab v celotni sestavi, za štabe CZ v OZD in KS, za posamezne enote in pripadnike CZ, ki so sodelovali na posvetih in pokaznih vajah. Poleg tega pa smo se vključevali še v problematiko in aktivnosti na področju RBK (radio-biološke in kemične zaščite) ter na področju nabave sredstev in opreme za odpravljanje teh posledic. Poleg vsega že omenjenega pa smo člani štaba opravljali še vrsto drugih nalog. Med drugim smo sprotno opozarjali na morebitne posledice pri skladiščenju in prevozu nevarnih snovi. Aktivno smo se.vključevali v problematiko prevoza pitne vode, koordinirali in organizirali akcije v treh poplavah na našem območju, opozarjali na nujne sana-• cije na terenu, da do njih ne bi prišlo, in podobno,« je zaključil naš pogovor Stane Lesjak.
Darko Naraglav
3. knjižno nagrado prejme:
■	Ivan ŽOHAR, Dober-teia vas 16/E, Šem-
■	peter
Pravilna rešitev:
■	APAŠ, BOK, SLOVIN, ORKAN, ŠTIRIDESET
_ LET, MIT, ATLANTA, PEKING, VIRK, ANE, ILKA, KES, POLITEIST, Sl, DC,
■	DIVJAK, DURAK, SRB, VIDEO, AGA, NAGRA-
■	DA, TOR, KARL
■	SCHRANZ, LINOLEJ, OBELISK, EARL, JURČIČ, STRN, LAZENJE,
n TC, ILEGALKE, TON, PRAKSA, LORNE, LE-
■	OV, AČ, LAK, PRELO-
■	GE, VENLO, DANE, KRI,
_ RATAJ, DAKI, BRNIK,
I SLON, OTIP, ARSA,
GROSIST, RIHARD,
- NORKA, RAHITIČNOST, EDO, JAPELJ, CVET, ZOR, INKA, DELTA, ČR-
■	NUČAN, ONIČ, ŠKART, ARNAVT, IHAN, MIKA-
■	DO, ŽIR, ARENA, LADJAR, CONSTABLE, SP, CARON, ELITA, OJE, ALI, LAPIS, PSI, STRD,
u OG, VOJSKO, OCEANI, KLIMA, ABBA, EVALD,
■	SREČNO NOVO LETO,
■	RUM, RAČE, DRAŽ, TREPAK, LESSEPS,
■	ZRAČNIK, AVANTI,
■	APO, TEN, UV, KLARA,
■	AGNES VARDA, ANIE-NE, TO JE TA PRAVO,
■	JAZBEC, SER, ANAM.
Nagrajenci bodo na-
■	grade prejeli v našem uredništvu v Žalcu, He-
I a°n
roja Staneta 1. (gasilski dom).
I
I
I
I
I
I
I
I
1
I
I
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
Od 25. januarja 1988 do 1. februarja 1988:
TONE JAGER, PREBOLD 62/A Od 1. februarja do 8. februarja 1988:
MARKO DOLINAR, GRIŽE 35.	j
Od 8. februarja 1988 do 15. februarja 1988:
BOGDAN PANTNER, RAKOVLJE 17/D.
Od 15. februarja 1988 do 22. februarja 1988:
JAKOB OLIP, PONGRAC 21.
Od 22. februarja 1988 do 29. februarja 1988:
VLADO ŠUPER, Velika Pirešica 5/E.
OPOMBA: Dežurni se nahaja v DO KOMUNALA Žalec od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik). Ob delavnikih popoldne pa je doma. Vaša sporočila lahko oddate v nabiralnik ali na telefonski številki: 712-131 ali 712-149.
do-komunala-p. o.
žaleč nade Cilenšek 5
Komisija za kadrovske zadeve
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
—	dveh delavcev za VODOVODNO—MONTER-SKA OPRAVILA
Pogoji:
—	obvladan program II. oz. IV. stopnje strokovne izobrazbe (vodovodni inštalater, kovinar)
—■ praksa do enega leta,
—	opravljen šoferski izpit B kategorije,
—	poskusno delo 3 mesece
—	delavca za ODČITAVANJE ŠTEVČNIH NAPRAV (VODOMEROV)
Pogoji :
—	obvladan program III. stopnje strokovne izobrazbe (PK delavec),
—	opravljen šoferski izpit B kategorije,
—	poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela mogoč takoj ali po dogovoru. Pisne prijave sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav.
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko te jaz zapustil bom ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega in skrbnega moža in atija
JOŽETA ROVŠNIKA
z Dobrovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali, prinašali vence in cvetje. Iskrena hvala LD Braslovče in govorniku, tovarišu Zorcu, duhovniku za opravljen obred in poslovilne besede ter pevcem.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, dedka, tasta in brata
ADIJA VASLETA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in denar v dobre namene. Posebna zahvala tovarišem iz Krajevne skupnosti Žalec, tovarne Ferralit in duhovnikom za iskrene poslovilne besede.
Posebej se zahvaljujemo poveljstvu ZŠAM za vzorno organizacijo, pevcem za sočutno zapete pesmi ter vsem za številno udeležbo in izkazano sožalje na njegovi zadnji poti.
Žalec, Donji Hraščan, Ljubljana, Ribnica na Pohorju, Argentina—-Buenos Aires
Žalujoči: žena Marija, sin Milan in hči Darja z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dede in pradeda
JOŽETA KRKA,
upokojenega rudarja iz Zabukovice 142
o vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, libojski godbi, pevcem, govornikom Potočniku, Mlinariču, Grobelniku; zabukov-škim gasilcem in duhovniku za opravljen obred. Iskrena#hvala sosedom, Vauknerjevim in Mariji Uranjek za pomoč prt njegovi zadnji uri. Hvala tudi patronažni sestri Anici, ki ga je obiskovala na domu.
Žalujoči: žena Marjeta, sin, hči, vnuki in pravnuki ter sestri Fanika in Beta
Dne 17. decembra 1987 je na regionalni cesti zunaj naselja Preserje voznik osebnega avtomobila Milan PEVNIK na ravnem delu cestišča nenadoma zapeljal v levo in trčil v nasproti vozeč tovorni avtomobil Marjana AŽMANA. V nesreči je bil voznik Pevnik laže poškodovan.
Dne 21. decembra 1987 se je na Polzeli hudo poškodoval Boris STOPAR, ki se je po regionalni cesti peljal s kolesom z motorjem. Padel je z njega in obležal na sredini voznega pasu, kmalu nato pa je iz smeri Brega pripeljal voznik osebnega avtomobila Peter PARAŠUH in ležečega Stoparja povozil in mu povzročil hude poškodbe.
Dne 27. decembra 1987 je v Vinski gori na magistralni cesti voznik osebnega avtomobila Franc KETIŠ zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljal s ceste po strmini navzdol, kjer se je zaletel v drevo Pri tem se je voznik hudo poškodoval, sopotnik Miroslav VESELKO pa laže.
Istega dne se je pripetila tudi nezgoda v Doberteši vasi. Voznik osebnega avtomobila Jože TURK zaradi neprimerne hitrosti pri zavijanju z magistralne ceste ni speljal ovinka. Zapeljal je s ceste, kjer je njegovo vozilo trčilo v jablano, voznik pa se je hudo poškodoval.
Dne 29. decembra 1987 se je Oto ŽAGAR zaradi vožnje pod_ vplivom alkohola in zaradi varnostne razdalje v ulici Heroja Staneta v Žalcu pred križiščem z obvoznico zaletel v vozilo Romane JURHAR, katero je zaradi trčenja odbilo v vozilo Dragana PAVLOVIČA. Pri tem se je laže poškodovala voznica Jurharjeva, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda.
Dne 30. decembra 1987 je na lokalni cesti v Libojah na poledenelem vozišču zaneslo s ceste voznico osebnega avtomobila Jasno PODOBNIK. zaradi česar je trčila v drog električne napeljave in se laže poškodovala.
Dne 8. januarja 1988 je na regionalni cesti v Letušu voznik tovornega avtomobila Helmut KOLAR zapeljal na levo stran vozišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega vozila Valentin SLATINŠEK. Pri trčenju je nastala večja materialna škoda.
Na Ložnici pa se je Ivanu CENTRIHU med vožnjo s kolesom zaletel v sprednje kolo večji pes, zaradi česar je voznik kolesa padel po cestišču in se poškodoval.
Kazniva dejanja
V	noči na 17. december 1987 je neznani storilec prišel skozi nezaprto okno v stanovanjsko hišo Antona VASLETA s Ponikve pri Žalcu. Iz predsobe je v času, ko so domači spali, odnesel manjšo vsoto denarja.
Dne 18. decembra je neznanec v garderobi telovadnice OS Peter Šprajc-Jur v Žalcu ukradel denarnico. Ker je bilo v zadnjem času več podobnih tatvin, miličniki opozarjajo na večjo pazljivost za osebne stvari v času rekreacije, vrednejših predmetov pa
v garderobah ni varno puščati. Tega dne pa je bil izvršen rop na bencinsko črpalko v Šentrupertu in le zaradi prisebnih delavcev na črpalki storilca nista dosegla svojega namena. Med napadom je bil eden izmed delavcev črpalke laže poškodovan.
V	noči na 19. december je bila Vinku RAZDEVŠKU s Ponikve ukradena motorna žaga Husqarna.
V	noči na 20. december pa so se neznanci lotili avtomobilov pred hotelom Golding—Rubin v Žalcu, v ulici Heroja Staneta in v Kidričevi ulici, in sicer zaradi predčasnega zaprtja disco kluba v hotelu, kjer sta bila kršena javni red in mir. Razrezali so predvsem gume.
Dne 23. decembra sta v popoldanskem času dva otroka iz garderobe kegljišča v Žalcu ukradla denar.
Po obvestilu neznanega občana so miličniki pri kraji zalotili povratnika M. A., ki je osumljen več podobnih kaznivih dejanj. Tokrat se je lotil osebnega avtomobila zastava 101 pri zgradbi občinske skupščine. Miličniki se neznancu, ki se ni predstavil, kljub temu zahvaljujejo za pomoč.
V	noči na 25. december je bilo v Petrovčah ukradeno Ivanu GRABNARJU motorno kolo JAMAHA 250 ccm, bele barve.
Dne 24. decembra so prodajalci NAME v Žalcu prijeli pri tatvini K. J. in G. D., oba iz Titovega Velenja. Pri zbiranju podatkov so miličniki ugotovili, da sta pred tem kradla tudi v Savinjki in Manufakturi v Žalcu.
V	času od 31. decembra 1987 do 3. januarja 1988 je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo Jožeta BONARJA, od koder je storilec odnesel le nekaj pijače. Storilec se je v objekt splazil skozi okno.
Vabljeni ste v Prekopo
OO ZSMS Prekopa prireja v soboto, dne 30. januarja 1988, ob 20. uri v Gasilskem domu Prekopa VIDEO DISCO SHOW, z gostovanjem popularne video-diskoteke SRAKA iz Ljubljane. Čakajo vas enkratna scena, najpopularnejša glasba, najboljši videospoti, enkratno vzdušje ter presenečenja. Zato nikar ne oklevajte in se napotite na najboljši žur.
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P O.
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
NUDIMO KREDIT ZA:
—	smučarsko opremo
—	preproge in tekstil
—	akustiko in male gospodinjske aparate
—	pohištvo
—	belo tehniko, kolesa, mopede
INFORMIRAJTE SE V VSEH NAŠIH POSLOVNIH ENOTAH
V imenu predstavnikov verske skupnosti se je za sprejem za-hvalil Vladimir Rutar.
Obojestransko in sodelovanje
Sredi januarja je predsednik občinske skupščine Ludvik Sem-primožnik sprejel predstavnike verske skupnosti. Najprej jih je seznanil z gospodarskimi in družbenimi razmerami v občini ter nalogami v tem letu. Izrazil je tudi zadovoljstvo zaradi dobrega so-
delovanja v preteklem letu. V tovariškem razgovoru so se predstavniki verske skupnosti zahvalili za razumevanje in pomoč družbenopolitične skupnosti, hkrati pa izrazili pripravljenost za sodelovanje pri premagovanju sedanje krize.	jk
Kompas Jugoslavija:
Nova sezona Naj—izletov
Pričela se je z izletom v Padovo
Kompas Celje je z vsemi pošlo-	z videorekorderjem, sanitarijami
valnicami na širšem celjskem ob-	in vso potrebno udobnostjo, za
močju pripravil za leto 1988 pro-	dobro počutje gostij pa so se tru-
gram Naj — izletov za sindikate	dili: vodja Kompasove poslovalni-
delovnih organizacij, in sicer v tu-	ce v Celju Milan Čuček, vodiča
jino za tiste z malo globljimi žepi,	Rok in Brane, katerima sta poma-
za druge, ki še ne poznajo dovolj	gali Marjeta in Ida, vse skupaj pa
ožje domovine, in ki so raje bliže	je varno tja in nazaj popeljal voz-
domu, pa zanimive izlete po Slo-	nik Ivan. Torej uigrana ekipa, ki je
veniji. Oba programa zajemata po	poskrbela, da je izlet uspel tako,
šest izletov, ki so oštevilčeni po	kot .je bil zamišljen. Domislic jn
vrstnem redu. Otvoritveni izlet s	dobre volje tudi ni manjkalo. Če
številko ena so pričele tajnice šir-	bodo vsi naslednji izleti v Benet-
šega celjskega območja, ki so bi- , ke, v Salzburg, München, Bratile gostje posameznih poslovalnic - slavo jn na Dunaj zastavljeni in iz-Kompasa. Z njim so Kompasovci	peljani tako, potem se jim pri
popeljali svoje gostje v Italijo — v	Kompasu ni treba bati, da za vsa-
Padovo — kot nagrado za dobro	kega med njimi, izleti namreč, ne
sodelovanje v preteklem letu. Po-	bi zagotovili minimalnega števila
slovna poteza, ki je postala že	štiridesetih udeležencev, saj tudi
tradicionalna, je nekoliko neobi-	cene zanje niso pretirane. Sindi-
čajna, vendar pri Kompasu že ve-	katom se torej odpirajo nove širi-
do . . .	ne in možnosti v Kompasovi po-
Na veselo popotovanje onkraj nudbi, izbrati pa glede na ponuje-meje je štirideset predstavnic n° tudi ne bo težko, nežnega spola popeljal najsodobnejši avtobus vanhool,'opremljen	V. Cerovšek
Priprave na referendum so stekle
V vseh vaseh KS Prebold so v decembru In v prvem delu letošnjega januarja potekali zbori vaščanov. Na njih so razpravljali o delu KS oz. Izvedbi programa del v letu 1987 in se seznanili z osnutkom programa za leto 1988. Poleg tega pa je beseda tekla tudi o referendumu za krajevni samoprispevek. Dejstvo je, da se vse bolj čuti potreba po uvedbi krajevnega samoprispevka, saj je sicer kraj obsojen na ustavitev razvoja. Večina ljudi se tega zaveda, vendar se bo, ko bo potrebno reči konkretno, kako in kaj, in se odločiti za vlaganje lastnih sredstv, raspoloženje marsikoga spremenila. V razgovorih na zborih vaščanov, na skupščini KS ter ter sveta KS so ljudje poudarjali, da je potrebno ločevati želje od potreb in pripraviti takšen, program referenduma, ki bo usklajen in vsestransko zanimiv za vse krajane. Brez dvoma ne bo šlo v programu brez vodovoda, kanalizacije, cest, telefonije, kar so bile tudi najpogosteje teme pogovora na zborih vaščanov. Sestavljen je že pripravljalni odbor, in sicer sta v njem iz vsakega vaškega sveta po dva člana, ki bo začel delati osnutek programa za samoprispevek.
— poceni do toplih oblačil — od 18. do 30. januarja
—	gospodinjski teden v NAMI od 15.—20. februarja — popusti
—	pred pustno soboto, 13. februarja, velika izbira mask...
Pokličite nas na tel. številiki:
Veleblagovnica Žalec: 711-231 Prodajni center Levec: 26-317
Veleblagovnica Prodajni center
nama
Žalec
Levec
PESTRA PONUDBA V NITKI. Breda Čuvan je na Šlandro-vem trgu v Žalcu odprla zasebno trgovino s pestro ponudbo tekstilnih proizvodov. Ponudba metrskega blaga, konfekcije za moške in nežnejši spol, nogavic, perila in raznih modnih dodatkov vabi kupce, pa tudi njen strokovni nasvet ni odveč. S trgovino Nitka je ponudba v Žalcu še bogatejša, večja izbira pa privablja vsak dan več kupcev od blizu in daleč.
jk
KOMISIJSKA PRODAJALNA. Nekaj dni pred novim letom je Anton Mešič s Polzele v Levcu pri cvetličarni odprl komisijsko prodajalno. V njej ponuja in odkupuje tehnične predmete, železnino in gospodinjske aparate. Na sliki: Anton Mešič v svoji prodajalni.
T. TAVČAR
POKOPALIŠČE ZA ŽARNE POKOPE. V Žalcu so pričeli urejati pokopališče za žarne pokope. Z deli bodo zaključili, če bodo za to ugodne vremenske razmere, v mesecu marcu. Krajevna skupnost pa že sprejema naročila in nudi obročno odplačevanje. Ker je bilo v javnosti veliko vprašanj, zakaj so ob magistralni cesti odstranili smreke, so nam povedali, da zaradi poškodb spomenikov, spomladi pa bodo zasadili nove.
TRAKTORJI »TOMO VINKOVIČ« (TV 420, TV-523)
SAMO DO 31. januarja 1988
—	s 15% POPUSTOM!
ALI
—	NA OBROKE!
Pogoji:
—	50% gotovinski polog
—	ostalo 4 obroki
—	brez obresti
—	dva poroka