Društveni vestnik. Iz sejc vdovskeg-a učiteljskega drnštra z dne 1!'. rual. srpana 1893 se naznanja, da sta blagajnik in Ujnik nalančno poročala o društvenein stanji in poslovanji, da nekateri učilelji vestno vrše svoje dolžnosli, drugi zopet ne, da se tnorajo slednji zbog tega vefkrat opominjati, kar prouzročuje društvenemu odl)oiu in vodstvu innogo dela in nepotrebnib troškov. Odbor je rnnenja, da se s takimi člani najostreje poslopa, da vestno spolnijo dane obljube, ali pa prenebajo biti člani tega, za vse učitelje gotovo prekoristnega društva. Ako učitelji žele, da jili bode vdovsko učiteljsko društvo podpiralo v sili in nadlogi, naj mu i oni ne odrekujejo in odtegujejo tega, kar mu gre, to je ločno vplačevanje letnine in pristopnine, vzlasti pa vračanje izposojenega denarja. V društvo se sprejrne g. Jernej Ravnikar,- nadučitelj v Mokronogu, ker je zadostil zahtevam glede sprejema v dmštvo. Dan občnega zbora se določi na torek, 5. kimovca tekočega leta. Ob 8. uri bode sv. maša v župnijski ceikvi sv. Jakoba, katero bode služil mil. prošt in društveni predsednik g. dr. Anton Jarc. Ob 9. uri pa bode zborovanje v telovadnici diuge mestne deške šole.na Cojzovi cesti. Ker je želeti, da bi bila sv. maša kolikor moč slovesna, se uljudno valiijo gg. učitelji pevci, vzlasli oni iz ljubljanHke okolice in mesta Ljubljane na sodelovanje. C. Iz log:a_ega okraja. Z b o v o v a n j e d r u š t v a učiteljev in šolskib prijateljev za šol-rki okraj logaški. (Konec.) Vsakemu govoru so sledilii burni ,živijo". Z velikim navdušenjem in ploskanjein je bil sprejet govor g. Ant. Ple.še-ta. Napil je bodočemu jslovenskemu učiteljskemu domu'1 ter končal svojo napitnico, da naj se ravnamo po pregovoru, zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. V kratkem času nabral je za naš dtnn 106 kron. Izined darovalcev )>odi oinenjen gosp. Šč. Vilhar 20 kron, g. Mirko Hibšer, načelnik požarne bratnbe 12 kron in g. Peče iz Starega trga 6 kron. Živeli! Gas je bliskoma hitel dalje, ni hotel čakati. Čas ločitve je prišel. Težko sino se ločili ud ljubili bratov. Zasedli smo vozove ter se polagoma odpeljali proti domu. Iz vseh oken so nas pozdravljali z robci in ljudstvo nam je klicalo: ,,Živeli Slovenci*. Tamburaši in požarna bramba spreinila nas je še celo do slavoloka. Tu se še jedenkrat poslovi g. predsednik od načelnika požarne bratnbe z zagotovilom, da nani ostane denašnji dan neizbrisljiv v spominu. Zaorili so na to krepki ,živijo Hrvati" in nživlli Slovenci". V Starem Trgu so nas zapuslili g. Slarulržani Ali predno smo zapustili Stari Trg, povabil nas je g. Peče v svojo gostoljubno hižo ter nas dobro po gostil. Tu se je zopet slišala inarsikatera napitnica. Le ornenjena bodi napitnica g. Pečeta. Napil je napiednemu učiteljstvu ter koneal svojo napitnico: ,če bodele potrebovali kedaj nas, le pokličite nas, mi smo z vami". V g. Peče-tu spuznali sino iuuža, katcii ima srce na pravem iueslu, kateii ve, da je ueiteljstvo važen faktor v državi, v narodu. V Cerknici smo se razšli. Vsak udeleženec je govoril le o tein, kako prijetno da je bilo. Bodite prepriiani vrli Prezidčani, Babnopoljci in Slarolržani, ta dan, kateiega srno doživeli med Vaini, ki iinale srce za naš stan, ki eutite kar nii eutiino — ta dan ostane naui v dobi-em spominu. Slava Vam! —a.