Določanje dnevnega reda in sprejemanje sklepov
Pri •tem je mogoče začeti pri načiou. kako določajo dnevnj red za seje delav-skega sveta. Dnevni red predilagajo: pred-sednika de-lavskega sveta im npraivnega odbora. tfirektor podjetja in strokovnja-ki. ki delajo pri r.prašSanj.ih, o katerih se bo razpravljalo. redno pa zaliterafo tudi irnnenje sindikakie orgain.izatije. K vsaki fofiki dnevnega reda dajo tudi šiiršo ob-razložntev vprasanja. S pr&dlo^om dnev-nega reda cfostavijo članom delavskega sreta in obratovodjetn tudi sklepe uprav-ne-ga odfcora glede teh vprašanj. po po-trebi pa tudi drugo ?radiyo. Kadar koli je to mogoče, jim pošljejo pred sejo tndi
Debela irna črta označuje proizvodnjo sintermagnezita, črtkasta črta pa proiz-vodnjo opeke, odporue proti ognju (v ti-soč tonah).
predlog sklepov, ki služi kot temelj za aoločitev kcmčnih sklepov.
Dnevni red pošljejo nftkaj dni prej, tako da je članoin delavskega sveta omo-gačeno, da ga proučijo i,n da se g-lede po-saraezmiih vprašanj posvetujejo s olani kolektiva v obratih. Tako pridejo člani na sejo priptavljenii in s konkretnimi predlogi. ki izražajo mnanje večjega šte-vila ljudii.
Čeprav se redoo dogaja, da člani d«laT-
sk&ga sveta razpravjjajo o dnevnem red'U in da povejo svoje pripombe, je zanimi-vo, da na samih sejah ne pristajajo na dopolnitev clinevnega reda s kakšnimi drugimi važndmi viprašanji. Dopolnitev dneTnega reda sprejmejo samo t«daj. če je biila predložena pisjneno in pravočasno, tako <la je bilo mogoče predloge proučiti in poslatii v razpravljanje vsein olanom pred sejo. To načelo je bilo sprejeto zato. da se ne bi d©gajalo. da bi o posemezjiih vprašamjih razpravljali samo delno in da bi  sprejemali tudd taike sklepe.
Pred pTeliodom na dnevni red podasta direktor podjetja in pred-sedinik upravne-ga odbora na vsaki sejd poročilo o delu in o tem, kaiko in koliko so bi,li sklepi prejšnjdli sej iz-vrseoii.
Orgaaad samouipraivljanja imajo svoje stalme in občasne komdsije. Stalne komi-sije (na prinier za prošnje im pritoži>e, sprejera ia odipis osnovnih sredstev. sto-rilmost itd.) sprejemajo delo na določenih področjih in občasno poročajo delavske-miu svetu.
Vsa važoejša vprašaaja. kaikor na pri-mer sprejem mternih predpisor in pravil, obdela najprej kamisija ali ustrezna služ-ba v podjeitju. Njdhov predlog pride v razipravo v proizivajaLne enote. 'Vse pred-loge ia moienja čdanov kolektlva Trnejo nato ponovno organu, ki je izdal ta pred-log, ta pa jih sistematizira in vskladi s predpisi. Potem pošlje novi predlog upravnern^u odfooru, kj o njem raapravl ja, nato pa ga pošl.je delavskemu svetu. Vse iu.terne predipise tiskajo v brošurah, kd jih dobijo obrati. sektorji in oddelki za službeno u.porabo. Druige skJepe objaiv-ljajo v mesečnem biltenu.
Tako so dosegli. da razpravljajo na se-jaih delaTskeara sveta vedno o konkret-nib. vprašanjih in da so podan« minenja iti predlogi zgoščeni ter konkretni. Zato seje ne trajajo dolgo. Po dirugi strani od-sevajo sklepi dela-vskega sveta mnenje jn oceno vsega kol&ktiva, kar pozitivoo vpli-va na njihovo izvajanje io poslovanje podj^tia. Naj o tem navedemo primeri v zvezi z razdelitvijo presežka Dlačnega skkdt.