Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. CCT-3 1941 'REOtfVED Telephone: CHcUea 3-1242 List slovenskih flelavjfiev^ Ameriki »th. l»4» »t the Pot Office ■» New York. X aaier Act of Coufrew e( March 3rd, 1879. I TIC KOT V* DAN DOBIVATI 1C "GLAS NARODA" — j po poŠti naravnost na i f f^fcf SVOJ DOM (bT»Mii MM, , •i 1 mM) ta pf«Mk*r>. ( i f » Citajte, kar Vas ganiti« II No 190 — Stev. 190. NEW YORK,MONDAY, SEPTEMBER 29, 194! —^ONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NA CESKEM GESTAPO JE ARETIRALA ČEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.—V ŠESTIH OKRAJIH JE BIL PROGLAŠEN PREKI SOD Vsled vedno narašačojih nemirov v češkem in moravskem protektoratu je bil v šestih okrajih protektorata razglašen preti sod in nemška policija je aretirala Emila EHasa, ministrskega predsednika vlade dr. Emila Hache, ker se je "pripravljal, da izvrši čin veleizdaje." Kot vzrok za razglasitev prekega soda navajajo Nemci, da "so neodgovorni elementi v službi evropskih sovražnikov povzročili več posameznih Nemčiji sovražnih činov v namenu, da bi naščuvali prebivalce protektorata proti Nemčiji." Nemško poročilo pa ne pove, ako je bil poleg Eliasa poslan še kak dnug C'eh v koncentracijsko taborišče. Eliasa bo trdilo "ljudsko sodišče", proti čegar razsodbi ni nikakega priziva in v katero imenuje sodnike sam Hitler. Da so bile v češkem protektoratu izvršene nekatere iapre-mcmbe, je naznanilo poročilo, ki pravi, da je bil začasno ime-rovan na mesto češkega protektorja Reinhard Hevdrich, toda naslov mu ni bil podeljen. Protektor Oeške in Moravske je baron Konstantin von Neurath, ki pa je prosil Hitlerja za daljši dopust, da si izboljša svoje zdravje. Hitler je von Neu-lathu takoj dovolil dopust ter je za ta čas na njegovo mesto imenoval Hevdricha, ki je službo takoj nastopil. Popoldne je Ueydrich v spremstvu državnega tajnika Karla Hermanna Franka obiskal predsednika dr. Emila Hacho na Hradčanih in ga obvestil o izpremembi v protektoratu. Preki sod je bil razglašen nad naslednjimi kraji: Praga, Kladno, Kraljevi gradeč, Olonrnc, (Moravska Ostrava in Brno. RUSIJA NE IZDA TAJNOSTI FRONTE T Rušljosfe prišli ameriška angleška delegacija, da se z rusko vlado posvetujeta in do-ženeta, kako pomoč je treba nuditi Rusiji v njeni vojni proti Nemčiji. Posvetovanje delegacij pa se zelo zavlačuje, ker ruska vlada nikakor ne mara misiji natančno pojasniti položaji na fronti, da ibo nato mogoče dognati^ kake vojne potrebščine Rusija potrebuje. » Ameriškim in angleškim članom komisije do sedaj še ni bilo dovoljeno ogledati si fro'nte, razun na nekaterih posameznih krajih. Tuji diplomatski krogi pravijo, da je Stalin trdno odločen, da se proti Nemčiji bori do konoa in da nikakor usode Rusije ne mara položiti naravnost v roke Anglije in Združenih držav. _ Ameriški časnikarski poročevalci so bili na različnih frontah, toda nikdar niso prišli ta- ko daleč, da ti mogtiTdognati, s katerim materjalom je treiba Rusiji najbolj pomagati. V Moskvo sta prišli na tri-državno gospodarsko konferenco ameriška in angleška misija. Konferenca ima namen dognati, kaj Rusija najbolj potrebuje v svoji vojni z Nemčijo. •—• Ameriški misiji načeljuje W. A. Harriman, angleški pa lord Beaverbrook. Kmalu po prihodu v Moskvo ie Josip Stalin sprejel načelnika obeh misij. Pri sprejemu so bili tudi navzoči vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov, bivši vnanji komisar Maksim Li-tvinov in sovjetski poslanik v Washingtonu Oumanski. Konferenca bo trajala najmanj en teden, predno bo mogoče vse natrično urediti, da bo Rusija dobivala ves potrebni materjai v najkrajšem času. NEMCI BODO NADALJEVALI jVOJNO TUDI POZIMI 1 Da Nemci niti v budi rusk! zimi ne bodo prenehali z vojno, je razvidno iz tega, da so na Norveškem naročili za armado ski je in norveškemu prebivalstvu izdali ukaz, da izroči svojo odejo in plahte nemškim vojaškim oblastim. Nadaljni dokaz temu je tudi, da Hitler od svojih '4zaveznic'' Madžarske, Rumunske, Bolgarske in Italije zahteva vedno več vojaštva za vojno proti Rusiji. Vojaki tali "zaveznic" pa nimajo nikake volje 'bojevati se prati Rusiji, zlasti pa ne Bolgari, toda iz tega je razvidno, da Nemčiji izaradi velikanskih izgub na ruski fronti pričenja primanjkovati vojakov in hoče vojake svojih "zaVeznic" (porabiti za policijsko službo v za-edenih deželah. Nemški komisar na Norveškem Joseph Terboven je izdal odredlbo, po kateri morajo Norvežani vso volneno odejo in plahte izročiti nemški armadi. Izvzeti so samo prebivalci na skrajnem severu in druižne z mnogimi otroci. * Odeje morajo biti izročene okrajnim oblastim pred 30. septembrom. Kdor odej ne bo izročil, ga zadene zaporna kazen treh let ali pa globa 100,000 kron. Orkan /povzročil za šdst miKjonv dolar jet škode Več tisoč beguncev se je zopet vrnilo v svoje domove ob Mehiškem zalivu, odkoder so pobegnili pred viharjem, ki je strahovito divjal nad vzhodnim delom države Texas. j Vihar je divjal Z naglico sto , milij na uro. Rušil je hiše in ru-j val drevesa ter za nekaj ur u-stavil ves promet. Povzročena i škoda znaša približno šest mi-i lijonov dolarjev. Kri se toči po Jtlgoslaviji Washington, D. C., 25. sep. ,{JOO). — Ameriška in vsa evropska javnost je pod globokim vtiskom vsega, kar se dogaja v jugoslovanskih krajih. Skupni sovražnik Srbov,.Hrvatov in Slovencev poiskuša z vsem sredstvi ne samo, da bi s krvjo razdvojil Jugoslavijo, temveč, tudi, da bi ves naš narod spravil v strašen in neza-slišen spor s svojimi lastnimi narodnimi izročili in s smernicami, ki se je zanje ta narod ■ponosno in junaško odločil 27. marca. Jugoslavija je postala krvavo bojišče za tuje domene in za tujčeve cilje. Vse vesti, ki v zadnjih dneh prihajajo iz Jugoslavije iz vseh njenih krajev jasno poudarjajo kar preveč prozorne cilje sovražnikov, ki se poslužuje nevrjetnih sredstev za svojo peklensko propagando. Vendar, naš narod, ka--or Srbi, tako tudj Hrvati in Slovenci v vseh krajih naše trpeče in mučene Jugoslavfje odločno brani svoje svobodnosti in se bori za zmago načel pravičnosti in enakopravnosti. Amerišik listi objavljajo vse polno dokazov za te neverjetne grozote. Po Jugoslaviji se preliva srbska, hrvatska in slovenska kri. Kot je Ban Hrvatske lepo povedal uglednem« new-vorškemu listu, za enega Nemca se na Hrvatskem ubija deset ali sto Hrvatov. Prav tako je v Srbiji in v Sloveniji. Dovolj da izgine en Nemec, v nekaj urah pobijejo deset, petdeset, sto ali tisoč Srbov, Hrvatov ali Slovencev. Kri se preliva po Jugoslaviji. Ta kri kriči po pravičnem maščeva- vali »postaviti dr, Vladko Mačka na čelo vlade svobodne Hrvatske, toda hrvatski krogi v Ankari se temu samo smejejo. "Maček izdajalec!" pravijo. "Maček se je vrnil na Hrvatsko, ko je vse izgledalo brezupno—sam se je izročil Nem-'em—samo da bi rešil Hrvatsko. Da bi se jim spdaj podal? Rajši umrje. — ^ivela Jugoslavija !" * NEMCI PORUŠILI SRBSKO MESTO Listi v Budimpešti poročajo, Ta so nemški strmoglavci popolnoma porušili srbsko mesto Užice, ki leži ob železniški progi med Beogradom in Sarajevom, ker je bilo tam središče -rbskih četnikov. ITiice, ki imajo lp,000 prebivalcev. in se nahajajo med gozdnatim gorovjem, «b znane kot središče srbskih politikov in znanstvenikov. Bila je tradicija, da so bili iz fžic vedno uajmanj štirje ministri v vsakem kabinetu, Upor dvanajst tisoč srbskih vojakov Budimpešta, 24. sep. — INS i poroča: —'Dvanajst tisoč srb-!skih častnikov in vojakov, ki so jih izpustili z ujetniškega taborišča, ker so Obljubili, da bodo ostali mirni, se je uprlo nemškim oblastim. Borb proti upornikom so sc udeležili nemški bombniki, ven dar so skupine upornikov usjpe-le, da so pobegnile in zdaj, kot pravijo poročila, nadaljujejo boj v gozdovih blizu Sremske Mitroviee oft> Savi. Navzlic svečanim obljubam, da se ne bodo borili proti Nemcem, so srbski častniki, Čim so jih izpustili iz ujetniškega taborišča, zbrali in se domenili za upor. Uporniki so na/prej napadli Sremsko Mitrovico, kjer so u-jeH in razorožili manjšo nem-'ko vojašnico. Ko so se bližali drugemu mestu, so nemški oddelki z radiom javili, da so napadeni in prosili za pomoč. Po vesteh, ki prihajajo v Budimpešto v času najhujših borb z uporniki, so prileteli nemški bombniki in napadli v nizkih poletih upornike in jih prisili-'a, da so se umakniki v kritja. I V Tuzli so obsodili na smrt pet "komunistov". Pred nekaj tedni je prišlo poročilo, da so v Zagrobu ustrelili 125 oseb o-značenih za "komuniste in Žide." Rusi pričeli s protinapadi Kot poročajo iz IMoskve, je ruska armada pričela š protinapadi tako na osrednji fronti kot pri Leningradu, kjer je zasedla nemške prednje za kope in .postojanke. Pa tudi ruska vojna mornarica je šla včeraj v boj v treb morjih. Na Baltiku ste bili potopljeni dve nemški bojni ladji: ena križarka in en rušilec, dva rušilea pa sta bila poškodova-j na. V Severnem ledenem m orni sta bila (potopljena dva nemška transportna parnika s skupno težo 13,000 ton, v Ornem morju pa je bil potopljen tanker s ,6000 tonami. Ma ršal Simeon Timošenko je pričel močno protiofenzivo za-padno od Elnije. Njegova armada je navzlic hudemu sovražnemu ognju prekoračila Desno ter je s tanki in topovi premagala Nemce iz treh vrst utrjenih postojank. V teh bojih so Rusi zasedli 10 vasi. Na o-srednji fronti je bilo v sedemdnevni bitki uničenih« 18 nemških stotnij; na bojišču je obležalo 2300 mrtvih Nemcev. "TUDI DELAVSTVO NAJ IMA BESEDO!" R. J. Thomas, predsednik United Automobile, Aircraft & Agricultural Implemnt Workers unije, je rekel, da Jbi moralo imeti pri obrambnem ,pro-nju, Mučeniška kri, jamstvo" za I &raniu delavstvo isto oblast in vstajenje." I besedo kot jo ima industrija. To je bil njegov odgovor na Nemiri v Jugoslaviji v • ■ t. se širijo j .j i Tuji diplomatski krogi v Ankari poročajo, da se upori v Dalmaciji in na Hrvatskem vedno širijo in da je prišlo do velikih izgredov na Reki in v Trstu. Vse'stroge odredbe: zatemnitve, smrtna kazen za sabotažo in za posest orožja in zaiporna kazen ali pa celo smrt za poslušanje tujih poročil po radio — ne pomagajo nič." Upori na Hrvatskem, v Srbi ji, Bosni, Hercegovini in Črni gori so že zavzeli obseg državljanske vojne. Kot pravijo poročila iz Ankare in Ištanbula, se po Hrvatskem ponavljajo razstrelbe bomb, kakor nedavno v Zagrebu v poslopju telefonske postaje, in je .bilo ubitih že mnogo nemških in italjanskih častnikov. Ustalil se obrača jo » od Paveliča Mnogi pristaši poglavnika Paveliča so se pričeli upirati proti laškim okupacijskim oblastim. Napisi po ulicah "Živeli hrvatski ustašil'' so ibili pomaza- viprašanje: — Kaj je po vašem mnenju z oziroma na oboroževanje najbolj potrebno. Glede Williama S. Knudse-na, ravnatelja produkcijske u-prave, je Thomas dejal: — On ;e istotako dober kot katerikoli drugi industrijalec, s katerim smo se kdaj poga jali, nikakor pa ni mogoče reči o njem, da sodeluje z delavci, in (baš vsiedtega je obrambni program prizadet. — V Washingtonu je preveč velikih businessmenov, ki imajo glavno besedo. Razpravljajoč o avtni industriji je rekel Thomas, da narodni obrambni program izrablja desetino njene produktivne ne zmožnosti. Nemci vjeli 650,000 Rusov pri Kijevu Posebno poročila iz Hitlerjevega glavnega stana naznanja, da so pri obkolitvi pri Kijevu vjeli 665,000 Rusov ter zaplenili 884 tankov, 3713 topov in velikansko množino drugega vojnega materjala. Raisi pa poročajo, da je izmed 15 ruskih divizij, ki so bile obkoljene pri Kijevu, prebilo nemški obroč 10 divizij, ostani in na. njihovo mesto so se j lih 5 divizij pa se še vedno bo- prikazali napisi: "Živela Jugoslavija!" Poročila, ki so prišla v Ankaro iz tujih dežel, pravijo, da | so Nemci in Italjani namera- uje z Nemci. Nemška armada, ki se je borila okoli Kijeva, se bo sedaj obrnila proti Donecovemu bazenu in proti Volgi. rNOVE NEMŠKE GROŽNJE BOLGARSKI Kot pravi neko poročilo iz Ankare, je Nemčija stavila Bolgarski zadnjo zahtevo, da mora poslati armado na rusko fronto, ali pa bo Nemčija smatrala, da je Bolgarska prelomila svojo pogodbo z Nemčijo in bo zato nemška armada zasedla celo Bolgarsko. Nemčija je od ministrskega predsednika Bogdana Filova zahtevala, da pošlje Bolgarska na vzhodno fronto 150,000 vojakov in se sme Nemčija posluževati bolgarskih letališč za svoj napad na rusko vojno brodovje v Črnem morju. Kot pravijo tuji diplomatski krogi, je Nemčija stavila slič-ne, toda nekoliko milejše zahteve IMadžarski, Rumunski, Slovaški in Italiji. Poleg 17bolgar škili divizij, ki jih zahteva Nem čija, hoče imeti tudi 150,000 vojakov od Madžarske, od Ru-nmnske 100,000, od Slovaške 100,000 vojakov, da nadomeste i?to število Slovakov, ki so padli na ruski fronti v juliju, od Itlije pa 500,000 vojakov z nekaterimi motoriziranimi četami. Italjanski generalni štaib je pa mnenja, rla je zahtevano število preveliko, kajti Italjani pričakujejo vsak čas veliko angleško ofenzivo v Libiji. Na ta načjn hoče Nemčija dobiti mi-Ijon vojakov, da se morejo nemški vojaki, ki so se ie več mesecev borili v Rusiji, odpo-čiti. To so že starejši vojaki, Vi hude ruske zime ne bi mogli prenesti in bodo poslani v gor-kejše kraje, kjer se bodo odpočili. Nekateri pa bodo poslani v tovarne, kjer bodo izdelovali —vojni materjal. "Na pragu vojne/' pravi mornar, tajnik Knox Mornariški tajnik in senator Thomas zahtevata preklic nevtralnostne postave, češ, da ima vsled nje v tej .veliki krizi predsednik vezane roke. Mornariški tajnik Knox in demokratski senator Thomas iz Utah sta zahtevala preklic gotovih določb nevtralnostne postave. da bodo imele Združene države p*osto roko pri zaščiti svojfb svetovTMh-ittteresev. V "Foreign Commerce Weekly", ki ga izdaja trgovinski department, Po mnenju senatorja Thoma-sa pa veže v sedanji krizi nev-tralnostna postava predsedniku roke. Predsedniku je treiba dati oblast, da bo prikrojil nevtralnostne določbe po.^voje. -— Našo nevtralnost že itak opuščamo korak za -korakom. je ugotovil Knox: J Od nje so ostale samo odredbe, Združene države so danes na I ki prepovedujejo oborožitev na-pragu druge svetovne vojne, ših trgvskih ladij, pristajanje Jaz sem bil proti nevtralnostni j ameriških ladij v pristaniščih postavi že ob njenem sprejemu, i bojujočib se držav in potova-Drugega res ne morem kot pri- [ nje ameriških državljanov na poročati njen preklic. I ladjah vojskujočih se držav. Duhovščina, proti Lindberghu .List "Protestant Digest'' poroča, da je 700 protestantskih duhovnikov, od škofa pa do navadnega pastorja, obtožilo Lindbergha, da je začel s svojštit govorom, ki ga je imel v Dps Moines, Iowa, rušiti demokratične oblike te dežele. Pri tisti priliki se je bil Lindbergh izrazil, da pehajo Ameriko v vojno "Angleži, Žid je in predsednik Roosevelt.'' S tem je začel Lindbergh javno nastopati kot nasprotnik Zidov ter je njegov namen zasejati med Amerikance versko in plemensko sovraštvo. Otroška paraliza v New Jersey; Zdravstvenemu uradu države New Jersey je bilo sporočenih iz 16 izmed 21 okrajev sto slučajev otroške paralize. Z nastopom hladnejšega vremena je začela bolezen pojemati. • Neiicenzirana letala •Major Ellsworth H. Gruber, ki je prideljeu arinadnemu in-I teiigenčnemu uradu, je rekel, I da je v državi New Jersey na j-t manj petdeset nelicenziranih letal, ki bi utegnila izvajati z užigalnimt bombami sabotažo v New Yorku in drugih mestih. Hoare lin |Suner Angleški poslanik v Madri-:u, Sir Samuel Hoare je imel te dni dve važni konferenci s španskim vnanjim ministrom Ramonm Sunerjem. Takoj nato je odpotoval v j London, kjer je sporočil vladi, i o čem sta se posvetovala in kaj sta sklenila. Prvi sneg v Moskvi • September v Rusiji je bil suh in zelo mrzel; pogosto je padla ; slana. V soboto pa je v Moskvi zapadel prvi sneg. Batista zahteva večjo /oblast Predsednik repdblike Kube, Fulgencio Batista, je pozval kongres, naj mu poveri večjo oblast, da mu bo mogoče izvesti obrambne odree, ki so potrebne z ozirom na sedanji evropski položaj. Italija bo dobila krušne nakaznice Italjanski ministrski svet je na priporočila svojega predsednika Benita Mussolini j a sklenil, da bo s 1. oktobrom po celi Italiji odmerjen kruh in sicer ga bo vsaka oseba na dau dobila 7 unč. Čile protestira Vnanje minstrstvo južnoameriške republike Čile je poslalo nemški vladi oster protest, zaradi aretacije šestih čilskih_dr-žavljanov v Parizu in na Dunaju. Oblasti so jih obdolžile proti nemške delavnosti. Iranski šah na potu vČtle , Poročilo iz Teherana pravi, da se je včeraj vkrcal na net? parnik odstopivši iranski šah Reza Pablevi s svojo d nižin o. Parnik je namenjen v CL"e v Južni Ameriki. "GLAS NABODA^f-Now Iforit MondAy, Š^tetnfcer 29,1 M4t r^t A N d V Lit N 1. i * ft I g * ■ ,l jg>ee«gM— J. Lopam, Beer — Piaea o£ ataboT« otfiaan; 216 IHCW YORK, H. T. 4Sth Year •Qlaa Naroda* U rgentbau ter kar naravnost rekel: — Nekateri predlagajo, kontrolo nad cenami industri-jalnih produktov, drugi skušnjo spraviti pod kontrolo plače in zaslužek, doslej pa ni še- nihče omenil kontrole nad poljskimi pridelki, da si je ta kontrola bistvene važnosti, kajti brez nje ne bo mogoče preprečiti, preteče inflacije. Kontrola nad cenami poljskih pridelkov bi ne zašciti-] le ameriškega življenskega staleža, pač bi bila pa tudi predvsem poljedljstvu v korist. V»led usodnih posledic inflacije, ki se je pojavila po svetovni vojni, so bili ameriški farmerji najbolj prizadeti, ter si le počasi opomogli. Zaenkrat produkcijske eene še niso pretirane, toda če ne bo zakonodaja pravočasno posegla vmes, bodo narasle in utegnejo se ponoviti razmere, ki smo jim bili priča pred do-»trimi dvajsetimi leti- . Zvezni 'zakiadničar Morgentha® se nikakor ne strinja ( s predlagano kontrolo nad mezdami in plačami, kajti po njegovem mnenju ibi kontrola nad plačami ne bila demokratična. S postavno določitvijo plač in zaslužka bi bil vzbujen vtis, da je človeška delovna sila čisto navadno blago ter da je delavce lastnina delodajalca. sploh mogoče dobiti, so se dvig- Značilno je, da je v ntadžar-nite do 400 odstotkov. Mast, ki skem tisku «»lo več člankov, je skoraj ni mogoče dobiti, ve- ki nabadajo vlado v "Neodvis lja 46 dinarjev, po prejšnji ve-|ni Hrvatski" kot ".krvavo in Ijavi — sedaj imajo "kune." teroristično." "Hrvatje se zu- DEFENSE BOND ; Q U IZ Vpr. Kako morem doseči najvišjo ceno za denaT; s kaie- |£esedo "zaosfcmkaifg $er rim sem kupil obranubne^bon- označil- naročnike, H lie BHSB3 STOODSTOTNI Krontpir je po šest dinarjev ki- naj niso ničesar naučili," pravi lagram. Žetev je bila dobra a eden teh člankov, "in ne znajo kruih. črn ter piesniv. so na pri-, izkoristiti daru, ki ga jim je merjalni izložbi v Orazn pro-,data zgodovina'. Na twneljo in gtasiTi za "slaWi kot nefriftki." z- dwhoin, ki zdaj vlada na Hr-" 'Tz Lepoglavein Mitroviee so; vrrtskem, se ne more zgraditi privedli veliko število kaznjen-'nova hrvatska dipftavn: . . ." Ljubo Leontič ubit Ti SlpHta poročajo, da je bil t enem od italijanskih koncentracijskih tabori ubit dr. Ljubo Tjeonrtiev znani splitski odvetnik in javni delavec. Dr. Ljubo Le on tie je bil znani javni in narodni d Havre iz čaeov prve svetovne vojne v Severni in Jurihu Ameriki. V letih, ko se je u stvarjala Jugoslavija, je igral važno in izredno pomembno vlogo. , : -i Dr. Ljjubo Leontič je bil po vojni jami delavec in politik in' se odlikoval v borbah za zmago demokracije. Odtičen Pri tem je treba vpoštevati, da so bile plače v vojni in- l govornik in sijajen borec je dnstriji določene ipotom dolgoročnih kolektivnih pogodb ter se zahteva po zvišanj« oziroma idx>ljšanju, ne bo prej pojavila, dokler se-ne bodo živila znatno podražila. Proti inflaciji se je treba že zdaj primemo zavarovati in sicer s previdno kontrolo nad cenami. Ce se to ne bo zgodilo, se utegnejo stroški oboroževanja podvbjiti, ne da bi bil narod za efi sam top ali en sam tank na dbičku. Vlada ima zdaj v svoji službi nad poldrugi milijon civilistov, ki bodo v slučaju podraženja življensikih stroškov povsem upravičeni do višjih plač. Potreba kontrole nad cenami je očividna^ le gtede načina oziroma izvajanja te kontrole si voditelji niso na jasnem; Ce se prav premisli, bo pa res težko najti nadin^ ki Jbi bil deležen splošnega odobravanja in bi bil vsem v korist. Hvaležnost po smrti V nekem pogrebnem zavodu v Grayson, Ky., je ležal neznan mrlič, ki najbrž ni imel v življenju ndbenega prijatelja. Navzlic temu ga je pa prišlo kropit nad-petdest oseb. Vsak je moral vpisati v knjigo svoje i-me in naslov. Dva. dni po pogrebu je dobit vsak kropilec ko- verto. V nji je bil dolar in listek z naslednjo vsebino; — To je bila želja pokojnika- — Hvaležen- je vam za obisk. Njegovo ime je Kelly Dokoff, rojen je bil 1S84 na» Bolgar&kem, 17. septembra 1941-je pa umrl. Po poklicu je bil kamnoseški i mojster. med našimi izseljenci to in v Južni Ameriki ter tudi v starem krajo užfval globoko spoštovanje in simpatije vseh prtod nUi narodnih delavcev. Pa samomoru dr. Vladimira MažuraniČa in po uboju mnogoštevilnih naših ljudi, priznanih narodnih delavcev in narodnjakov, ibo ufooj neniškemu prodiranju na vzhod' in zato hočejo Nemer naš narod oslaibiti in uničiti naše narodno edinsvto "Dr. fiubašič se je boril n» solunski črti v svetovni vojni in zavezniki so ga odHikovaK. Hrvatska kmet ska stranka ga je izbrala za bana in knez namestnik Pavel ga je imenoval." ZAjGSTANKABJI ditelije naroda. Po listih, na shodih, zborovanjih, konvenri" jab se bijejo po svojih domo-rodnib prsih ter potzWajo rojake k delu, žrtvam in vztrajnosti. V i Saj vendar žele, da bi- bila njihova imena vedno na prt vem meetu objavljena in da "bi jih sl«vefiftki% listi postavljali drugim-za uzoju-. ta-te tri sredstva spoznal za najpre kega ni mogoče, pa je britka resnica. List, kakoršen je Glas Narodi, ne prosi milodarov. Vzdržuje se skoro izključno le z naročnino. Delavcem, ki ga' pišejo, stavijo; tiskajo in razpošiljajo, je naročnina vsakdanji kos kruha. Ni posebno velik kos (nekatere mesece se največkrat skozenj vidi), kajti stroški za najemnino, papir, gas, elektriko, poštnino, črnilo, popravila in neštete druge potrebščine so ogromni. Kakšna razlika med pismi, ki jih dobiva upravnik! — Saj menda ne boste zamerili, — piše možak, — ker mi je 15. potekla naročnina^ pa nišem takoj poslal. Star sem že sedemdest let, in lahko rečem, da mi je Glas Naroda skoro edine razvedrilo v moji o-samelosti. Pa saj veste, kako je s tistimi dolarji, ki mi jih dajo v podporo. Najemnino je treba plačati, ob samem kropu pa tudi ni mogoče živeti. Mora biti pa tudi za tobak in za kolen. Prvega, ko dobim tiste prostega za dosegu označenega namena: 1. Naj bo po«!ej za1 groše, vam bom za nazaj in nekaj za naprej poslal, ker nočem biti dolžan. Posebno za list ne, ker vem, da imate tudi vi svoje težave. To se mi pa dobro zdi, ker so se Kusi tako postavili. Tisti dan bi rad u- ča-kal ko bo dcloz^n ncmšlci sča poleg mene ttfdi Sttri otro-'no oženiti se z desetimi žena- j ^ prav^nega . . . a_'„ ___ 1.4 __ ____________.JS n-tt . ttaviHAh r»rt r^nSIrA frt /li i dobo desetih le^' prepovedano, mladeniče in može iz^od i!0 let sprejemati v samostane. 2. Naj bo -duhovnikom, ki niso redovniki v kanonfkatih, »lovoljeno. iedva tri tedna, podkjgel je ra- da se smejo takoj bžf hiti. 3'Naj kn. na pljučih. Riikojnik zapu-j^o vsakemu moškemu dovolje fee. Vsem, ki so ga poznali!, ga mi-, vendar pa je mo^ke, trrdi| priporočam v bfa£ spomin. Vnfia naročnica, Mrs. M. Kosena, Anaconda, Mbirt. DARITVENE POSUJATVEJET ZOPET MOGOČE POSLATI V GttTOVE DEEE SLOVENUE- Droib* ms jm ebveatOa, .4* j» dobila. Ja * Ljubljana in itete knja* U- Jft Denar mocoia naksaati samo v AMERIŠKIH DOLARJIH, tiplafin- pa bo t URAH pa dnevnem konca, „'. do $25.M paUljano 1« PO KABUJ lo ti stroški za. $3JO ZA VSAKO POŠILJATE*. Za veije Jo treba io prej vpraSatl. Ziradi abnonnalnib poSItJatto aaao pod cotovbni pofojt Pol« taca »ara VSAK paiBjatrf) denarja to UM IZPOLNITI POSEBNO PROŠNJO na ZVantl HtttfUUki on* TlMiiiWii ttw abovtea baako pšalaH •«»> iliWIO. bb-ia^-paalatT denar, dn-Jo ix-potnLi— Za nadnUnn pojaanlla se obrnite na: — S L O VEN I C PUBLISHING CO^ 216 Wtet IStb Street, Now York, N. Y. Urad: TRafalgar 4rfi362 , stanqyatijov .DTckfroa6-7000 j! Bivši zdravnik v Zagrebu ALFRED O- NAS&H. I UMinaija otvoiiftev svoje- ' gm mteiofr sss vmsen eni> aVbnttb pri 75ttt «eatt ><-NEW YORK CITY Uradno upe 7—8 »večer in po dogovoren raz prižniee, rPsno opomniti na to, da jim je v tatlh odnoša-jili tako postopati tnr skrbeti, da bn vsnlc posameznilč, ki še je opogumit vnert^i tle*«et žena, mogel skrbeti za vsejsvoje zakofjfike žene, hirati pa* tudi mogel v^a^r^ifn »tespeTazom.-ljenjp n>ed n^trti zflhrnnitf.'^ J.^" "J"". -T-— SLOVENCI! -N.WB01jJ POPOLN ZALOGr\ i iflIMBMHffl FONOGRAFSKIH 1 pcoš^ dobite priv JOHN MAHSICH, Inc. % % % % % % % KUHARSKA K&HXxAt S J I? iM M- ^ (V angleškem jeziku) REGEPTEiVSEHWARODOV 0» Stane samo i, ^Knjiga j^ftxlo vezana in ima d21 ftrani V k Recepti 10 napisani v angleškem jeziku; ponekod pa ^ tAH v jeziku nwod*, W mu je kaka j^d posebno v navadil t* knjiga je nofcaj posebnega za OUt^' ki' Se zanimajo» kuhanje in se Eočeje. v njem. čimbolj izvefbati im l ix^OlnitL ^^ »Naročite i^jigarotšlo^ENIC mmJsssmGo. 216 West 18th Sfceet* ; H^p^U^ H. T. Pismo «e končuje s prepro-stimT toda glt/boklm modrova-' njem o vojni, o trpljenju na.-sega naroda, vstopu Amerike v vojno in sličnih sodobnih problemih.-- -v~ ■Nekaj posebnega »o pai pi-^ma take in slišne t-sebinen — Kako pa to*.da zš tri|dni nisem dobil liataf Sioer m! ni "dosti zanj, ker prej žVem, novice iz angleških časopisov. Vseeno bi ga pa- morali redno posijali. Vtja^r'romaiT^sregle-ciam, ker .sem vide?' Franca Ferdinanda, ali kot mu vi pravite "Gospoda iz Konopišta", enkrat rta manevrih; ' Ker sem pa lista takorekoc navajenr ga- bom vseeno obdržal. Torej prosim malo več pazljivosti in točnosti vbodoee. Upravnik pogleda podpi-s, in ker-je precej ^ehka duša, kar vztrepeče. — To je vendar eden naših najuglednejših ljudi, — mu švigajo misli po glavi, — bivši glavni oi ne. jTega na noben način ni maral. V prsih mu je-zgenilo nekaj kakor sočutje in sramežljiva toplota mu je zaplala o-,krog srca. "Jiilfem je vseeno, seveda, jaz o tm ne odločam," se je.pofe- kor vidiš, in s tra'kovi bi ne vedel, kaj početi. Nebo nič." drag e, jaz nosim štiflete, ka^Jnisai araakirati ..vsaj napram tmtal#iirhi, l?l je bij breodvonmo jzapauil njegov notranji preo 44 A milostmi goepa?" je naučeno prosil fant ii? snel motvoz z zvežnja. Svetnik se je presenečeno nasmehni V "Vidiš fant miaM. Toim." . ■ ■ Z las, na katerih se izbila medtem stalila snežna- skorja, mu je zdrskmJ posrled na obraz; n« rame, po jopiču navadol -— obstal na kratkih ivlačsb in — kai so zagleda V» svetnikove Oči ? 'Bera«*efc je* bil bos: Svetnik se je nekoHko priklonil, da hi videt natanko. Hfes; gola koža je bila. Pod koleni iiekbffko modra, nato pinja. nad glozhii rožna in- prsti po bili rdeči, čisto in popoJne rdeči. V mesarskih izložbah 'vrdrmo.tafco rtlečico, tnd! v afr glwkem b?3čenost mednarodnihr odnosa-sedanjih prizadevanj v tem to je — v etapah. Prizna-praveuVikaknšna so zlasti orga- nje slovanskih držav kot ena-imacija Ataie antante, Baltska; ko vrednih in enaiko važnih čla-unija. Balkanska unija in pri-!nic evropske družine, na žalost teza h je Avistri.>e, Madžarske?, še ni povsod dovtfij odkritus.i-6-Španije in skandinavskih dr- no, da ne bt morali biti Slova-žav k sodelovanju. Iniciativa ni tudi danes in jutri sobi in v slovanskih .vab in Ameriki, stoji v ivojih izvajanjih na strogo realnih fieh. daleč od mistike ču-stvene^s v»e^ovaTWtVa.' Kakor da bi bil previde! n*a^njv; raarvffi^vHri, seja po eni strani postu lat evropske unije (44Ako zahodne na-cije: Nemčija, Francija^ Italija in pred vsem Velika Britanija odkritosrčno želijo evrop-skega- in švetovneg^rmiru, bodo z vsem srcem podprle načrt S16vawfefh združenih držav kot' podlago za ZOružene dlža-ve Evrope*') po drugi pa na dObro premfrSljene gospodar- R ArZ P^RO^ft AJ A Upi SLOVENSKDT Nil G pO1 zmerni cei^j za praktično izvedbo t«ga za^- drug drugemu najbližji. Ir«?tva-.w„>jriv >nutea poauja Coudenliove-Ra- ritev zveze slovanskih držav, ^ vidike. 4^Srovanska go-lergi najprej - Španiji, ker je postaja torej v sedanji dobi :>k<» in Prvi raa'og je treh« v toliko prehod fo jalove razdt-obljcno-iDopraviti, lj stvarnih načrtov}šfjo, VeJikorusijo s Sibirijo, začetkov Evropske unije ne boj naš rojak dr. Jože Ooričar, Mr- Baltske države, Kavkaz in iu-nK3^tenl obiskati turti druke nkseiblae. kjgr je kaj —ati rnjakar gjn ijenlb. Zastopnik' bo Du* lu^ir petrtflo- aa^ pUC»ko aaro<5nino cauroKNiA: > Ban Ifranciaco, Jaeak OOLOHAIX): Poabtoi Peter Culi«. Waiaeobarg, M. J. INDIANA: Indiana poUa: Frank- ZnpanftM ILLINOIS; i Chicago, J. BerCU deem, J. FaMaa (Chicago. la Illloote) Jot tac, JeanM Bambick - La Saile. J. 8pelicti Mascocrab, rnutk iafMtli North Cblcago la Waokafu. WsiM M AKT LAND: ' KltamUler, 11. Vodopire* If ICOIGAN: Detroit. L, Plaakv MINNESOTA; -Chlsholm, J. Ely, Joe. J. ETel«th, . .Gilbert, Lotila V Hlbblng. J ob a PoTla MONTANA; ' Roondnp. M. It Panlaa Waaboe, L. Omaha, P. Broderlck K»W TORK: t Brooklyn, Aetiwey Sea« OowtDds Carl ..r^tti^ runu. Worcester, OHIO: Cleveland, Anton Bobek. Uacer. Jacob Reanlk. JoP» HtkpnlM Olraro, Aotoo Nahoda ' Lbratei Loala Balaat, Jabk im» Toongatown. An tO« Kltalt oaSQON t «•Oaegaa atr. K Cobiar PCNM3»LV&NU2 a 1 Bseaimis. John Jernl Conemei^U J. ~ Coverdale in okolica. Mrs. Irjsi ■xporj, FarreU. Jerry Okom OMy. Math if. Blodnltaw Oru-uabai a. *"rank Norak Homer City, ft F»saehsk Imperial, Vence Palcich r*«y»L Aak. Ttnfrtj-caserne, Frank BalToeh Midway. J««4 2aat Plttfburgb In okolica. Hlll# Torde C?*«fe, Tr. Mknr 1 West Newton, Joeeph Jovaa ,. -WISCONSIN. Milwaukee, Weat AlUa. f». MMt aiiwu«— Jaacab EmMK WTOMINQ:-Bock Bprtnga, I—la Tfcasbsi Diamond rill e. Jae RoUaS pada faCrdda »a era t^rnt, ter je seigel v žep po hjo.' Ali te zeibe v noge!" "Žeto," > vztropetal fant: opaxiv*i kretnjo, s katero segamo po denar, na svetnik«*ri toki in je stopil korak bliže. Žele- nagV) je zače4 razvezovati trakove in jvh razvrfteevati f>o bnfizi. l**Hvala. trakov ne potrebujem,, sem rekel "— rekel že iz početka,*' se je branil svetnik, vznemirjen vtsled fantove Fznemii^Miosti, porinivši robo od seibe in držee krono med pfflcem in kazalcem druge roke. '"A eno md Tt*oraš obljubiti. ČeTl je si kupiš, si razumel ? flevlje in nič drtugega, kakor čevlje. Ne oranž, ne fig, ne rožiče v, razumeš? Ne pištole, ne Iwtpsljev. ne nožičkov, ne čokolade.- In ne morebiti cigaret aM kaj.takega,- Ce ie vidim kaditi, si ab denar. Pri priči ti ga vzamem ali ppklrčem policaja. Ta bi bila lepa gospodi bi dajala denar, be raček bi pa kadil. Vse se je že pripetilo. ToTfcj čevlja, raestrm^ si? In ni J drugeigai^negg oetrljel" Svetnik je podčrtal vsako besedo s - tWiOm wfitelja, ki v pr-vrtr razredu uči malo našrte<-vanko. Pri tem m/u^ je desna peist;pa<^n na "mizo in denar je pritrkavalzamoriiur ubitim glasoin." ' '. _ - 4*1 -Vfm 4 . . Fantje nepremično spremljal gibanje te pesti. Zlasti predmet; ki sta ga krila palce in kazalec, je -bil zanj odločilne slovansk države — najprej z organizacijo Male antante in z vzhodnimi paktom — dejansko že dale inv pa Iz postavila agled in razumljivo izrekle vabilo za širšo združitev evropskih ifaeij. O taki združitvi, v kateri bi ibili "bratje v« narodi" so sanjati naši najveMi dtdiovi, in samo paogermanska dob« in an^rlosa<ški s*rah za Indijo «ta mogla podtikati vsew slovanski ideji dmgaeen kakor konstruktiven in mirotvoren pomen. TVokler pa niso sledovi tega podtikanja in omalova-"Sevanja iz zahodnoevropske mi^elhosti ,toliko easa ne mo svetovno vojno pa eden tistih", ki so v amerltSki javnosti z^vso poižrtvovaftnoistjo in velikim >q iwpehom metitrudljivo delaH za ingoslovan^ko stvar. Na črt dr. Gori čar ja je iz^el v njegovi epohalni ki^wrii<4Tbe Inside Stonr of Auafcro-Genmah Intrl-gne. or How the World War brooMzftit about." kot XV. pn^hrvje: "The TTnited SKates of Siavia (A prerequisite for a United States of Borupe). v bro*uri ' SPrvni l5Bovanisk\r kongres v Armrice" r. 1920,1" in ^ T>rat«fi4'Politiki" isfeara leta. Pfscv izf rsten oocnavalec sve» tovnega gospmlamtva, posebno potih (IVaae FrfseM Peter Pavel Clavar (Dr. L Precetj) Pravica Kladiva (Vladimir l*ratik) SYeta not (Rudolf Vrabl) 8Uka Dariaaa Gray «k*m Wilde) Venae Po 75c zvezek Belfecer (Artur Beraede) Oflstran pragozd* (James Oliver Cor- IV klobuk (Daarir fUaet) I. (Iva* Caakar) Diavala (Mareel Priollet) (Zaoe Grey)' (Sinclair Glade) C Gospodarica- sveto (Kart FSdar) Hektorjev Me« (Rene La Brnyere) Bdeta Me^ta (O. R. Frteh) Pa zvezek Ugrablienf mttljoai (K G. ShHger) VerhHeus (Paler Sa|a««n) Sivka (R. S. Thimpu ii) Rodanka balada- (Marija Maierjara) (Wi važnosti. Še ga ni innel, še je l>il v tuji roki. ISkreu^žil je obra^ mišice na čeljustih so vidrfo vetrepetale in miežikanje zjc^pij je napove dovalo so ase. Svetnik mu je pomolil denar a ko je ta bliskoma segel ponj, ga je še za hipec umaknil. * ' Kaj si boš kupiJ a tem de-narje;wf" , :' Slovenstva se naravno lahko razvije politična eneta, to jf fticadhe £ebelfce Maie TTnija slovanskih držav, ki bi i ibila s svojimi mogočnimi jam-' Btvi za trajne pomirjen je to'i ogromnega kosa zemeljske površne steber svetovnega miru. V vsem oetaletfi priporoča avtor kar najtesnejše sodelovanje SFovanske unije z Ameriko. Amerikanizem. to je tvorna, optimistična življenjska filozofija, ki se je porodita v Združenih državah iz najboljših idej raznih civilizacij, prinesenih od priseljencev z vaeh koncev sveta, bi moral po njegovem prepričanju obroditi na tleh Slovanske unije bogate sadove. Amerika s pravično razvitim sestavom svojih prometnih zvez in sredstev, e svojo podjetnostjo in* tvorno meč jo, naj br bila zdnržeremu Wevnnstvu zgled in fapodtmda, kakor naj bi se tttdi politično življenje nove unije uredile po zgledu a-rrierišfce' demokracije. Rnkor bi bila Aimerika s svojo indu-ptrijo prva poklicana k de^upri obnovi slovanskih držav, tako bi imeli i ona i Slovanska unija od nadaljnjega sodelovanja na ,podro^Jih poljedelstva; Industrije iTTvzajemne izmenjave Wngilaalil otefc (Anatofts Franae) Pteana zgodbe (Janko Kae) Is iiTlianja za življenja (Ivan Za-pm) Po $1.25 zvezek Zadnji Mahikanee (J. P. Coaper) Skrivnostni stodenee (Pavel EAer) Po $1.50 zvezek ZMiar In kasen (F. M. Dosea*nfct» Umi sohle (Mavrice Lahlnae) Krištof Dimne (daak Leaden) MMtertJn lagor sveta, ki b* ga ta miroljirbnn vzajemnost dveh velikih demoKracij, oNfte^ajožih ogromno večino ei obenem z veemi drugimi, nesorazmerno blržjkmi znamenji na političnem nebu, ki kaže-ju, d* nastaja v vzhodnem koncu Ev- unj^^c« ^lil vti uiiutu v ^^ v*- » . • . vdidiitsoopfii s vela. tir vekomaj,r°Pe va.rno?tl in ,tra^ redila najhujšega: lakote in vojne. Ta načrt ni oetal v avtorjevi miznici. Ob kooeu s\-etovne vojnega je po Wilsonovem prijatelju Ool. House-u predložil predsedniku Združenih držav, tako da je bil s celotnim roko* pisom Goričarjeve knjige vreil va-žen del gradiva, na katero se je opiral velski odvetnik Slo-vatrov^pri mirovnih pogajanjJli in pozneje. Na žatosr razmere leta 1919 'še niso bile zrc-le za uresničenje to4i siTokega za- enutka. Pravi pomen gesla, kakršno je Slovanska unija, torej * vetu ne more biti neznan. Takisto ne more riibče trditi, da bi šib v tem- vprašanju za neva- žen drobec olovdstva. In ven^ dar so ee .v«a prizadevanja za konsolidalci jo EvTotpe dolgo e«r sa ogibala najkrajše pot i: vzeti na, podlago utjrenje in organizacij o tistega dete naše celine, okoK: katerega se že stoletja raxbesnevajo vsi pothlepi. ki ni ^o v skladu «idejo evropske solidarnosti Dejstvo, da «e grof' ga miru. Ta jasni na ni samo (pogoj za napredovanja \-»eslo-vanskih in vseevropskih idejr an^pa k tudi prva rabin zarja njihove keda jsnje zanage. Amer. legij« pod Rooaevekovo fentrob Governer Julius P. Heil (republikanec) je izjavil v ifil-waukee, da je bila zadnja na-rodnat konvencija Ameriške legije'popolnoma pod Roosevel- tovo kontrolo. — Delegati so odobrili Rooeeveltovo politiko, kar pa ni k »kar ni bila- voljflt-Ameriške legije. Dosti delaf^a-fcov je v vladni službi ter so pod kontrolo. Rojaka proobnat k o* a^iaMteim MC POttal^e^^ 0ANADfAN ako Je le priroiBV' •GLAS NARODA" — New York Monday, September 29, .194T OSPOD iz K0N0PIŠTA Napisal: I. WINDER. 96 "Jaz, cesar, £em, prisiljen, da. pred temi mnogimi ljudmi razgrinjam zoprno rodbinsko zadevo, ki (bi jo bil mioral prav za prav med štirimi očmi v opominjajočo ibesedo spraviti s cveta. To je bilo tisto, kar je govoril nesfopni, strogi, skoraj da jezni obraz Franca Jožefa. Z nenavadno strogo zvenečim glasom Je jel cesar brati izjaivo. Izjavil je, da se ie čutil dolžnega sklicati to zborovanje in pozvati navzočo? va priče slovesne od/povedi, h kateri se bo zavezal nadvojvoda-prestolonasnednik Franc Ferdinand Po tem kratkem ogovoru so se priklonili vsi navzori razen prestolonaslednika, ki je nagniti glavo.: Cesar je sedel. Minister vnanjiih zadev in cesarske hiše grof GoluchowsM je zdaj stopil k stopnicam prestola, se globoko priklonil cesarju in pTevzeli od državnega notarja odpovedno listino. Z lahnim, toliko da ne porogljivim naklonom prestolonasledniku iski (poprosil zbor, naj posliuša ibesedilo odpovedi, ki Ponižanje slovenske V g T ANOVLJEN L. 111» Od vseh strahot, ki jjii uganjajo nad nesrečnimi slovanskimi manjšinami nacisti in fašisti, me je morete najbolj zadela ona, ki ponižuje naše krepostno slovansko ženstvo na nizko stopnjo "M. M." kar pomeni Militarische Maedchen" po naše vojaška prostitutka. Spominjam se iz zadnje svetovne vojne prihoda Prnsov na avstrijsko-italijansko fionto. S seboj so imeli mnogo teli " Mi-fit ar ische Maedchens" in ko je moja mati protestirala da bi častniki vlačili te "prostovoljne" prostitutke v nji ne sobe in postelje, so se ji režali v obraz in so ponoči privlekli t" ženske notri skozi okno. Z Italijani so imeii Slovenci po Primorskem izkušnje v tem oziru. Pohujšanje, ki ga je kot kugo raiznašala povsod, koderkoli se je nastanila, je italijanska armada smatrala za nekaj je imjjral naš človek prvih par let pč£- okupaciji kar najsk h-neje Čuvati pred junaško laško armado. In -ko so končno nekoliko uredili «tvar z imjpor-tiranjem prostitutk v naše kraje, je bilo pa pohujšanje okrog javnih hiš tako, da so mora i duhovniki in drugi vplivni možje protestirati pri oblastih. Danes pa posebni odbori nacistov nabirajo po pod jarmi je-] nih slovanskih deželah mikavna dekleta in žene in jih tirajo s silo v javne hiše, da s: na njih telesih pase svojo pohoto sol-dateeka. Edini izhod ali rešitev pred to strašno usodo je — samomor. Tako je hladno pri-pomnieno v .poročilu, ki so fca prinesli nekateri ameriški listi. ICinizem. ki se skriya za tem podlim početjem Nemcev, jc pač usmerjen tako, da t»e s takimi popolnoma brezpravnimi IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritičnih tasib je ralWD čitatelju dnevnih vrati potrebni ta priročni ATLAS, ki ra peUje-bo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naroči U je Go tuchowtsk, m ___________¥ J_____________B___M., - bo s prestolona-slednikovo prisego in njtigov.im podpisom za dobita veljavo in moč Poslovno z dozdevno notranjo brezbrižnostjo, je jeil ukinisteV brati: *Wli nadvojvoda Franc Ferdinand Ne dki bi poudaril kako besedo, je bral uvod. iz katerega je izhajalo da je prestolonaslednik "spoStujoč navado ki že od 8Ka aniBa(la snifttrala ZJ {.aintiveka obstoji v prevzviseni vladarski hi«, in določbe hxx1- TOakdanj takorekeč. Otrobi nek ili postav, ki nas vezejo,' profil cesarja za dovoljenj, da ke dcU)eta< fcne in f.e!o živalj sklene ztikon z grofico Zonjo Ohotkovo, in da je to dovoljenje doibiL Po skrotovičenih stavkih tega uvoda, sestaiv-ljenega v uradnem slogu, je napravil Gotocihowtski umeten presledek, naslaja je se s pričalcujočo tišino. Ko je čea nekaj trenutkov nadaljeval, mu je zveuel glas dmigace-; močneje in bolj de-klaniator^ko. S tem močnim, ck'kiaanatorskim glasom je navadno v poslan-ski Zbornici sredi mirnega, dolgbčasnega govora niahoma, klakorda bi fe bil naveličal' suihopaiinosti, oznanjal pomembne sklepe. Deklamiral je: "Preden pa pristopimo k sklenitvi zakonske zveze, se čutimo dolžnega, da, sklicujoč se na zgoraj omenjene hišne postave pre vzvišenega vladarskega doma, ki njih določbe glede na svojo sedanjo naineravsno ženite v .še posebej priznavamo kot veljavne — ugotovimo, da naš zakon z grofico Ghotkovo ni onakoroden, temveč morganatski zakon in da ga je zdaj in zaz vse čase smatrati za takšnega, da torej niti naši gospe soprogi niti otrokom, ki jih je z božjim! blagoslovom pričakovati iz tega zakona, ne gredo ti*te pravice, dasti, naslovi, grbi, prednosti itd., ki gredo enakorodnim soprogam in potomcem iz tnako-rodnih zakonov gospodov nadvojvodov"' Besede '^adaj in za v o čase" je bil Goluohowski očitno poudaril. Nato je njegov glas izgubil deklamators&i poudb-rek in se je takrat smejal, ko je Franc. Ferdinand klical oslu, na katerem je bil prijezdil v Wiling na postaio: "Stoj Golruohow>flvi! Tu dobiš jesti, Gokadhowski! Deset minut počitka, Goluchowski!" "Maščuj se, kolikor ti duša da," je nVislil Franc Ferdinand. "Trobi, poj nizkotno izjavo, ki so mi jo izsilili, do konca! Tudi zame p ride kdaj dan maiščevainja." Toda Gohichowski, ki je bil z neizrekljivim pogledom izžrebal svoje zmagoslavje do dna. je bil po tej med igri vreefni ve'akega igralca, spet hladni državnik, ki je gosposko in stvarno Lzvrševal svojo dolžnost. Spoštljivo obrnjen proti cesarju je bral, razločno poudarja je vsako besedo, toda opuščaje glu-maško deklaniiranje, konec izjave. "Posebej pa še izrecno spoznamo in izjavljamo, da našim otrokom iz zgoraj omenjenega zakona in njihovim potomcem ker ne bodo člani prevTzvišene vladarske hiše, pravica do prestol onasledstva v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in po te nltakem v smislu zakonskih členov 1723 I. m II. tudi v deželoh oigr-ive krone, ne pristoji, in da so izključeni iz prestolonafledstva. S svojo besedo se zavežemo, da bomo to izjavo, ki smo si njenega pomena in njene važnosti docela v uvesti, priznavali kot za vse čase obvezno tako za nas, Kakor za naso gospo soprogo in pjene potomce in ne bomo nikoli poizkušali te svoje sedanje izjave preklicati, ali ukreniti kaj taksnega, kar -bi merilo na zmanjšanje ali odpravljenje njene obvezne moči." i ' Goluchowvki je končal svoje branje z globokim priklonom cesarju. Nato je stopil knez Mnotenuovo k prestolonasledniku in niu šepnil ndkaj, česar ni bilo moči slišati. Franc Ferdinand je prikimal, stopil korak naprej, se globoko priklonil cesarja in šej nato k mizi z razpelom, ki je stala na desni zraven prestola. Kardinal knezonad&kof dmnajsiki, se je bil že prej postavi i pred to mizo. V trenutku, ko bi se bil moral pričeti obred prisede, je nastalo pri vhodnih vratih šušljanje, ki je oba višja dvornika skrajno vznemirilo. Knez-primas ogrski, ki je s tal z nekaterimi drtrgimi šfcofi blieu vrat, se je preril ospredje, se priklonil cesarju in se postavil zraven kardinala knezonadškofa danaj?k«ga. Qgliiska gospoda so muzal.. Cesarjev višji dvorniški urad je bil skupilo Z GollI-iehowskim dol odi 1, da naj zapruteže prestolonaslednika dunajski kardinal kneeonadšikof kot edini zastopnik cerkva. V Budimpešti so bili pa velifkaši, ki so mraili prestolonaslednika sklenili, da mora mimo dunajskega kardinala tudi najvišji dostojanstvenik Ogrske ponV^gati pri zaprisegi. Mon-tennovo, ki so tako motili v prazničnem veselju najlepše ure njegovega Življenja, je drhtel« od jeze a za prerekanje je bilo prepoeno. Treba je ibilo pustiti kneza-primasa, da stori kar ee je bil namenil storiti. _____ (Nadaljevanje prihodnjič.) postopanji ubije moralo pod-jarmljenih slovanskih manjšin in zatre vsaka misel na odpor. Pravilo nacijev je, da čim prej pokažejo podjarmijeniin manjšinam, da jih smatrajo za sužnje v vseh ozjrih, tem učinkovitejša bo njihova zmaga in tem gotovejši načrti za bodočo Evropo pod nacijsko nadvlado. Pregovor pa pravi, oa bogovi udarijo s slepoto tistega, ki ga hočejo uničiti. In to brezobzirno in nečloveško početje je ena faza "e'epote, s katero je danes zameglena nacijska pamet.. Sila rexli protisilo, krivica željo po maščevanju in zadoščenju. Slovan, in naš Slovenec Še posebej. čisla nedolžnost in kre-postnost deklet in žena. S pesmijo in prozo so naši pisatelji s avili naše slovensko dekle in našo ženo. Vzlic dejstvu, da smo bili precej pod vplivom nemške ku"tnre, kar je bilo sko-ro neizogibno, ker smo pripadali Avstriji, smo pa vseeno ohranili nekakšrn poganski nazor, ki daje ženi častno mesto med nami. Včasih se ne zdi tako, a bistveno in pod vsem tujim vplivom, posedujemo tendenco enakopravnosti napram ženi. Poniževanje te naše vrle slovenske žene bo pokazalo v bodočnosti, da so naciji napravili tovna avtoriteta svetovnega veliko napako, ko so položili Prof- UHikan dopušča. ki nima meje. Vesoljni svet, ki se je izkazal,'da nima moči bradati nasilja, ki cinično prestopa vse mednarodne postave, naj bi slišal sflcupen protest slovanske žene, združene v celoto in zahtevajoče, da v bodoče ne sme noben narod več položiti pre>sta)š>ke. in kriminalne roke na ženo in na deco zavojevanih dežel. Če to stori, bo napaden po vseih Nič več apizarstva, nič več kompliciranih medsebojnih protestov in pogodb, ki ne pomenijo končno nič, ampak trda in z dejanji pe>dprta postava, katero bo porinila v roke moškemu svetu žena Slovanka. Za ta cilj delujmo, Slovenke, in naš donos k njiru in pravičnej-šemtu renin bo velik. Primorska Slovenka. STVARNIK VEDNO NA DELU. Veda prihaja počasi do spoznanja, da stara pesimistična teorija o neprestanem uničeva-' nju v vsemirju ni resnična. Po dosedanjem pojmovanj^je ysemi rje na koncu svojega razvoja i» je samo še mozno^ da ugasne vsaka zvezda in da piSieha vsako gibanje,. Prav: nasprotnega mnenja pa ^ dr. Rrtbt«rt Mili' kan, ki je nedavno^pa zborovanju u<^njakoy ^Laif^ preduvar nje o napredku v spoznavanju vsemi t ja. Dr. MiiHkan je profesor ka ifornijskega tehnološkega instituta in je znana sve- svoje umazane in krvave roke najprej na čehoslovaško. potem na poljsko in končno na jugoslovansko in rusko ženo. Me S'ovenke se zavedamo, da smo del one Žene. ki so si jo drzni!nie v<*3no več dokazov za to, da Velikost »H x 14 M fatter 48 velik lb mtrmnl; ' 82 barvani h ■emljeridov tujih d rta v in 9 zemljevidov Zdr. driav ln zaotav vodilnih drla v; t 45 avetovnih aUk popolnoma o- snačenlh; Zanimivi svetovni dogodki Najnovejši zemljevid kale celi svet Is todl: BAZDELITE V POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV Al> BANIJE PBIKUDClTEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RU8KA MEJA Cena 3S centov po S Pošljite it o to v snamkab __ot po 2 centa. KI Posebnost; HAMMONDOV ZEMLJEVID. 8AM SEBE POPRAVLJA kupon, ki gu dobite i atlasom In ko ga Izpolnite ln pofiljete k tsdsjateljn semljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne semlje-vide a novimi mejami vojsknjo-eib se driav, kakor bodo njene po aedanjl vojni. NaroČita A tin prt: "GLAS NARODA' 21« WEST I8th STREET NIW IOBK, N. t pahniti v nečastno in v sramotno ponižanje;'me se zaveeTkmo, da me tukaj v Ameriki lahko veliko storimo v prid naših nesrečnih sester onstran morja. Žrtev res ne bomo mogle rešiti iz nacijskih Icrempljev, a skrbele bovno. da 'bodo te najža-lostnejse žrtve maščevane na način, kakršnega ni zmožen narod, ki hlepi po podjarmi jen ju druffih, amfpak le re>d, ki si je sredi navalov tuje^rc gospo- da se atomi v notranjosti zvezd medsebojno uničujejo na ta način, da negativni atom povleče svojega pozitivnega druga v skupno smrt. Izjavil pa je, da se v oddaljenosti milijonov in milijonov kilometrov od vseh zvezd še vedno tvorijo rrovi atomi. V prostoru med zvezdami je presežek vodika, ki vstvarja iz sebe težje in navadnejae prvine. Moč. ki jo izžarevajo zvezde, stalno dopo n juje te zaloge vodika in to z isto hitrostjo, s kakršno se iz vodika tvorijo nove pivi ne. S tem bi bilo dokazano, da delovanje Stvarnika ni bilo omejeno samo po prvih kratkih sedem ■Mllflf marveč BODOČI DRŽAVLJANI ■ "H*w to boesass m stva 5?kozi dolga stoletja''ohra-torf k repo strt net in poštenost svetopisemskih dni zdraveiga naroda. Po prestani krizi in težkih, težkih dneh. se bo dvignila slovenska žena in bo dela'a za resnično osvoboje-nje sebe in dvojega rexiu in me tukaj ji pojeiemo na roko z iskrenim sodelovanjem in s sestrsko ljubeznijo Strašno so nam oskrunili naš ženski rod in naša naloga je, da stopimo na plan in deliujemo, kot posameznice, kot skupine in kot slovenske žene sprt oh, da «e iztrebi s sveta za vedno kuga, ki preti uničiti cele narode in to predvsem slovanske narode. Ali si morete misliti in pred-očiti naša prisrčna slovenska in druga dekleta" slovanskega} izvora v bestijalnih rokah niz-j kega sovražnika brez tega, da' bi v vas zavrela kri in se zbudil z vso silo narodni ponos in človeška dostojanstvenostt Ali si morete predočiti neizmerno žalost mater naših brhkih deklet in mladih žena, ko so primora-ne gledati, kako odvajajo njih j najdražje v ponižanje in komS-i no uničenje? O, da. prišel io dan, ko bomo vprašali nemški | narod in nemisko ženstvo, kje so| bili vsi s*fcupaj, ko je njihova nesramna soldateska morila, skrunila in poniževala našo pošteno, pridno in lepo slovansko ženo! Na to prašanje, slovenske žene in dek"Eeta, se moramo pripraviti. Vsi združeni so-vraižniki Slovanstva, naj do-znajo, da so si za?gotovili končni poraz, ko so nam oskrunili najdražje, fear poseduje slednji narod; ženo, mater in vzgojiteljico naroda. Ruske žene in ruski narod prisega maščevanje za vse okrutnosti, izvršene nad njihovimi nedolžnimi ženami in otroci. In v tej veliki in težki uri naj se sli1** tudi naš glas proteeta, naš klic po aa -došeenju, naSa pobuda vsem, ki trpe in se bore proti tiranstvu, Spisi Josip Jurčiča I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini ca deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar'« — Domen. — Dva prijatelja.* II. ZVEZEK: Jar.j Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smuko va ženi te v. — KI asters ki žolnir — urad Ro-jinje. — Goli da. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet, IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji goH. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetakega cesarja. — Med 1 ss nsseUeiy Cena 35c- p t DOMAČI ŽlVINOZDRAVN1K. utol Frmnjo Dular. 278 strani. Ona tnla »es Gena $1^0 Zelo koristna knjiga sa rsAkeca ilTlnorejea; opis raxnlb bolexnl In adraTlJenje; slike. GOVEDOREJA. 8 ODKRITJE AMERIKE, s|4stfl K. MAJ Ali. Trije deU- 102. 141. 133 strani. Cen. mebko *e» Poljuden in natančen opit odkrit ta noreča •veta. Spta ae £ita kakor.sapiniva povest ter Je aestsvt)|n po naJbolJSib «frik. ' Gena 50c 8pisal k ustvari. 143 .tranL KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani $1.- Cena 50g MLEKAR8TVO. 168 strani. Knjiga aa salekar). ln »Okm. Splaai Anton Pere. 8 sUkaal ljubitelje mlekarstva NAJVEČJI SPISOVNIK. — 108 strani. SOc Ce» ^Oc PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda im. 251 ur... Priročna knjitlca. ki vsebuje vse, fcsr Je pri nakupa ln prodaji notrebno. Gena 75c PROBLEMI SODOBNE (H LOŽO M JE Spisal dr. r. Veber. 841 Strani. Knjifeo toplo priporočamo vsakomur, ki ss hoče sesnaniti s clavnimi čruimi sodobns tllosonje. o™ 50c SLOVENSKO-NEMfiKI SLOVAR. Sestavil Dr. I*. Bradač. — 825 strani. Gena $1.50 UMNI ČEBELAR. 163 strani. Spisal Frank Ijiknaayer. naAe Škodljive živali v podobi hi bb-SEDI. Opisal Prao Erjavec, 224 strmnL BroA II.- 25C OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atrani. Ve*.. Knjiga je namenjena s prvi Trs« n stavbo«, umetno In strojno ključavničarstvo tmr Sale- soll varstvo. ^^ VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. BeeUvlI H. PodkraJSek. — 437 atrani. C** $1.— ZDRAVILNA ŽKLlSCA. « atraal. II.- Naročite pri: Slo veni« Publishing Company .25c •.....* 216 W. 18th Street New York, N. Y.