UDK (UDC) 061.14:528.44:681.3 
061.3(497.12) Geodetski dan „1991":528 
ČUNALNIŠKA PODPORA 
PIS NIŠKEMU POSL ANJU 
GEODETSKE UP 
Katarina Horvat 
Mestna geodetska uprava Ljubljana, Ljublja~a 
Prispelo za objavo: 27.8.1991 
Izvleček 
Prispevek analizira poslovanje geodetske uprave po 
posameznih delovnih področjih (sprejemna pisarna, 
geodetska operativa, nadzor nad opravljenim delom). 
Našteva najosnovnejše-zahteve, ki jih mora izpolnjevati 
računalniško podprt sistem pisarniškega poslovanja moderne 
geodetske uprave in aktivnosti v zvezi z uvajanjem takšnega 
sistema. 
Ključne besede: Bovec, geodetske uprave, Geodetski dan, 
pisarniško poslovanje, računalniška podpora, Slovenija, 
standardizacija, 1991 
Abstract 
The paper gives an analysis of the office management in 
surveying and mapping administration in individual working 
areas (such as the main office, basic surveying works, 
supervision). It gives some basic conditions a computer-aided 
office management system of a modem surveying and 
mapping administration has to meet along with the necessary 
activities for its implementation. 
Keywords: Bovec, computer-aided manufacturing, Geodetic 
workshop, office management, Slovenia, standardization, 
surveying and mapping administrations, 1991 
UVOD 
Občinske geodetske uprave se iz dneva v dan srečujemo z vedno večjim številom .:Zahtevkov strank. Vzrok temu sta po eni strani neažurnost geodetskih evidenc, 
po drugi pa v temeljih spremenjena nova zakonodaja s področja lastninjenja in davčne 
politike, zaradi česar pridobivajo geodetske evidence pomen, krog uporabnikov pa se 
nesluteno veča. 
ato bodo morale geodetske uprave v čim krajšem času rešiti dva ključna 
problema: 
o zagotoviti ažurnost podatkov svojih evidenc 
o posodobiti poslovanje s strankami tako, da bodo podatki čim hitreje 
neposredno dostopni in na razpolago čim širšemu krogu uporabnikov. 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3 
eševanje prvega problema je povezano s spreminjanjem geodetske zakonodaje, ki 
bi morala zagotoviti racionalnejše postopke zbiranja podatkov in njihovega 
vzdrževanja ter zagotoviti sistem zbiranja dovolj velikih finančnih sredstev za njihovo 
izvajanje. Posodobitev poslovanja s strankami in drugimi uporabniki geodetskih 
evidenc pa je odvisna od tehnološke opremljenosti ter spreminjanja notranje 
organizacije dela posamezne geodetske uprave ter zahtev okolja, v katerem deluje. 
ANALIZA POSLOVA.NJA GEODETSKE UPRAVE 
poslovanje uprave lahko razdelimo v tri področja dela: 
• na opravila v sprejemni pisarni 
• geodetska strokovna dela v zvezi z reševanjem vlog 
• nadzor nad opravljenim delom. 
elo sprejemne pisarne je sestavljeno predvsem iz tehle opravil: 
• sprejem pošte 
o sprejem strank 
o knjiženje vlog 
• dajanje informacij strankam 
• obračunavanje upravnih taks in stroškov opravljenih storitev 
• odprava pošte strankam in zemljiški knjigi 
• vodenje evidence o pravnomočnosti odločb 
o izdajanje mapnih kopij, posestnih ali lastninskih listov in različnih potrdil 
o izdajanje kopij arhivskih dokumentov, ki so povezani s postopki ob reševanju 
posamezne vloge. 
Strokovni delavci rešujejo posamezne vloge po fazah dela tako, da zadeva med reševanjem prehaja od enega strokovneg~ sodelavca k drugemu, pri tem pa 
opravljajo še ogromno rutinskega pisarniškega dela ročno (sestavljanje vabil, obvestil, 
zapisnikov in odločb). Njihova opravila lahko razdelimo v: 
o pripravo pisnih, grafičnih, numeričnih in arhivskih podatkov, ki jih 
potrebujejo na terenu 
• vabljenje strank na teren in v pisarno 
• izvajanje terenskih meritev 
• izdelavo elaboratov geodetskih izmer 
• . izdajanje odločb 
o reševanje pritožb oz. ugovorov. 
aradi nadzora poslovanja uprave delavci sestavljamo različna poročila za 
posamezno delovno mesto in za celotno upravo skupaj. To so predvsem 
poročila o: 
o številu prispele pošte (vlog in dopisov) po posameznih delavcih uprave 
• upravnem postopku 
• nerešenih zadevah 
• različna druga statistična poročila. 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3 
b analizi postopkov, ki jih vodi geodetska uprava, ugotovimo, da so le-ti 
relativno enostavni, Pri poslovanju s strankami delavci uporabljajo predpisane 
obrazce. Podatki, ki jih vodi geodetska uprava, morajo biti zaradi pogoste uporabe 
hitro dostopni in zato urejeni tako, da je dostop do njih čim hitrejši. 
ZAHTEVE, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI RAČUNALNIŠKO PODPRT SISTEM 
PISARNIŠKEGA POSLOVANJA 
a nemoteno računalniško podprto poslovanje geodetske uprave je treba 
zagotoviti sistem, ki bo zadoščal tako potrebam „šalterske službe" kot tudi 
potrebam strokovnega in vodstvenega kadra pri reševanju vlog in vzdrževanju 
geodetskih evidenc ter nadzoru nad izvajanjem del v tehničnem in administrativnem 
smislu. Omogočati mora: 
o takojšnje izdajanje vseh vrst z zakonom predpisanih podatkov iz geodetskih 
evidenc in arhiva (mapne kopije, posestni listi, lastninski listi, različna 
potrdila, kopije arhivskih dokumentov, itd.); 
• sprejemanje vlog na „šalterski službi" neposredno prek računalnika, tako 
da se direktno poveže z bazo zemljiškega katastra; 
o pregledovanje zadev po: 
vlagateljih zahtevkov (lastnikih, strankah) 
vrsti zadeve 
- katastrski občini in parcelnih številkah 
- upravnem delavcu 
ključnih besedah; 
o takšno organizacijo blagajniške službe, da bo v povezavi s pisarniškim 
poslovanjem lahko svoje delo s pomočjo računalniške tehnologije 
posodobila (avtomatsko izpisovanje položnic in računov, sprotno vodenje 
taksno-gotovinske knjige, itd.); 
o evidentiranje upravnih postopkov, ki jih pri reševanju posamezne vloge vodijo 
posamezni strokovni delavci, tako da se bodo posamezna dejanja v postopkih, 
oz. prehajanje spisa od enega strokovnega delavca k drugemu beležila v 
računalniku; 
o organizacijo takšnega pisarniškega poslovanja, da bodo posamezna dejanja v 
postopku v celoti povezana z bazo zemljiškega katastra in se bodo rezultati 
posameznih postopkov neposredno odražali v bazi zemljiškega katastra 
(sprememba naslova lastnika, plombiranje parcel ob sestavljanju odločb, 
spremljanje pravnomočnosti odločb, itd.); 
o računalniško podporo vsem rutinskim poslom v zvezi z reševanjem vlog 
(sestavljanje vabil, obvestil, odločb in sklepov) s pomočjo vnaprej 
pripravljenih obrazcev in s podatki iz baze zemljiškega katastra, oz. podatkov 
spisa, ki jih hrani računalnik; 
• računalniško podporo vsem tehničnim poslom v zvezi z reševanjem vlog 
(pripravo podatkov za terenske meritve, geodetska računanja v zvezi s 
terenskimi meritvami, grafični prikazi terenskih meritev); 
o vnos sprememb v pisni in grafični del vseh baz podatkov, ka.terih vodenje in 
vzdrževanje je v pristojnosti geodetskih uprav, vključno z vodenjem zgodovine 
sprememb; 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3 
• učinkovit pregled n~d celotnim arhivskim gradivom z vzpostavitvijo posebne 
evidence obstoječega arhivskega gradiva, ki se bo mikrofilmalo ali „skaniralo" 
in vsega bodočega arhivskega gradiva, ki pa bo že zajeto v pisarniškem 
poslovanju; 
o organizacijo takšnega ekspedita geodetske uprave, ki bo omogočal pri 
odpravi pisemskih pošiljk uporabo posebnih kuvert, oz. nalepke, na katere se 
bodo naslovi izpisovali iz računalnika. V zvezi s tem pa se mora na 
računalniku hkrati voditi tudi evidenca o odpravi pošte za lastne potrebe; 
• učinkovit sistem nadzora nad kakovostjo in količino dela na upravi; 
• avtomatsko vodenje poročila o upravnih postopkih ter druga statistična 
poročila. 
er geodetske uprave nekaterih del v zvezi z vzdrževanjem svojih evidenc ne 
·zvajajo same (npr. nove izmere, nekatere storitvene dejavnosti, reambulacije 
TIN 5, ipd.), ampak ta dela naročajo pri različnih geodetskih delovnih organizacijah, 
je smiselno vzpostaviti takšen sistem, ki bi omogočal direkten prenos podatkov med 
geodetskimi upravami in izvajalci del, kar pomeni standardizacijo izdelkov v 
računalniškem smislu (parcelacijski načrti, elaborati novih izmer, itd.). Prav tako bodo 
morale geodetske uprave zaradi širjenja kroga uporabnikov njihovih evidenc (različni 
upravni organi, zavodi in podjetja s področja urejanja prostora, sodišča, zavarovalnice, 
banke, odvetniške pisarne, itd.) omogočiti vsem zainteresiranim „on-line" dostop do 
zakonsko predpisanih podatkov v bazah. 
CIWI, KI JIH DOSEŽEMO Z UVEDBO RAČUNALNIŠKE TEHNOLOGIJE V PISARNIŠKO 
POSLOVANJE 
amen uvajanja računalniške tehnologije v postopke geodetske uprave je 
racionalizacija njenega poslovanja, ki se kaže v naslednjem: 
o Zaradi hitre dostopnosti vseh podatkov i.n dokumentov je poslovanje vseh 
služb uprave hitrejše in s tem učinkovitejše, saj je v enoti časa mogoče rešiti 
več zadev oz. isto količino dela opraviti z manj zaposlenimi. 
o Zaradi možnosti takojšnjega pregleda vseh v postopkih potrebnih podatkov in 
dokumentov strokovni delavci vodijo le-te kvalitetnejše, s tem pa tudi 
učinkovitejše, saj se na tak način odpravi veliko število pritožb, povezanih z 
nepravilnim vodenjem postopkov upravnih delavcev. 
o Ker se podatki hranijo na računalniških medijih, jih je enostavnejše zavarovati 
pred uničenjem, saj je narejeno več zavarovanj, ki se hranijo na različnih 
lokacijah. Zato obstaja veliko manjša nevarnost uničenja arhiva, praktično pa 
je izključena možnost izginotja posameznih arhiviranih dokumentov. 
o Iz poslovanja postopno odstranjujemo "papirnate" dokumente, s čimer se 
zmanjšuje volumen arhivskega gradiva, uprava pa s tem pridobi nove 
prepotrebne poslovne prostore. 
• Vodstvenim delavcem je zaradi možnosti različnih statističnih obdelav 
podatkov omogočen hitrejši pregled nad opravljenim delom in s tem 
kvalitetnejše odločanje pri vodenju uprave. 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3 
AKTIVNOSTI V ZVEZI Z UVAJANJEM RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA PISARNIŠKEGA 
POSLOVANJA 
rganizacija zgoraj opisanega pisarniškega poslovanja geodetske uprave zahteva: 
• Zajem vseh geodetskih evidenc na računalnik (pisnih, grafičnih in 
numeričnih): ta dela bo geodetska uprava naročila pri delovnih organizacijah 
oz. pooblaščenih geodetih, saj jih zaradi ogromne količine podatkov, 
pomanjkanja kadra in specifične strojne in programske opreme ne bo zmogla 
izvesti sama, vsaj v celoti ne. Zato si bo morala smotrno organizirati službo, ki 
bo zajete podatke preverjaia in sproti popravljala napake; nastale pri samem 
zajemu, hkrati pa tudi odpravljala neskladja med atributnimi, numeričnimi in 
grafičnimi podatki posameznih evidenc. 
• Nabavo ustrezne strojne in programske opreme: nabava strojne opreme je 
odvisna od števila delovnih mest in aktivnosti, ki se bodo izvajale na 
posameznem računalniku (terminali, bolj ali manj zmogljivi PC-ji, grafične 
postaJe, tiskalniki, ploterji, digitalniki, itd.). Programsko opremo za 
pregledovanje in vzdrževanje zajetih podatkov moramo nabaviti pred, 
najkasneje pa med zajemom evidenc, saj jih je treba takoj po zajemu preveriti, 
popraviti ali dopolniti ter tudi takoj zagotoviti sistem njihovega vzdrževanja, 
da ne zastarajo. To pa nam mogoča hkrati tudi takojšnjo zamenjavo 
,,klasičnih" evidenc z zajetimi podatki. 
• Šolanje strokovnega kadra: glede na to, da imamo na geodetskih upravah še 
precej „računalniško nepismenih" delavcev, jim je treba najprej zagotoviti 
osnovna znanja (osnovni tečaji iz operacijskega sistema, urejevalnika besedil, 
itd.), nato pa jih usposobiti tudi za uporabo posameznih aplikacij, ki jih bodo 
uporabljali na svojem delovnem mestu. 
• Reorganizacijo utečenega delovnega procesa vseh delavcev uprave: to je 
gotovo najzahtevnejša faza prehoda na nov način poslovanja, saj moramo: 
- izdelati analizo vseh postopkov, ki jih vodi geodetska uprava, in njihovo 
vodenje čim bolj poenotiti; 
- pripraviti standardne obrazce za vsa dejanja v vseh postopkih, kjer je to le 
mogoče (priprava vlog, zapisnikov, vabil, odločb, sklepov, načrtov novega 
stanja, kartiranja, oleat detajlnih točk, itd.); 
standardizirati vse elaborate izmer, ki jih geodetske uprave dobijo od 
izvajalcev, oz. jih izvajajo same. Potrebno je določiti vsebino elaboratov, 
natančnost meritev ter takšno obliko predaje pisnih, grafičnih in 
numeričnih podatkov, da jih bo mogoče s programsko opremo za 
vzdrževanje baze avtomatično prevzeti, jih po potrebi dopolniti in vnesti v 
centralno bazo podatkov; 
- vzpostavljen sistem preizkusiti na dovolj velikem realnem testnem primeru, 
s čimer preverimo delovanje sistema na primerih iz vsakdanje prakse; 
- na podlagi rezultatov testa sistem popraviti oz. dopolniti; 
- izdelati časovno analizo uvajanja sistema v proizvodni proces; 
izdelati analizo potrebnih kadrov, iz katere mora biti razvidna nova 
struktura delovnih mest in podane rešitve glede prešolanja obstoječih 
delavcev in morebitnega zaposlovanja novih. 
Recenzija: Roman Nov§ak 
Geodetski vestnik 35 (1991) 3