Dopisi in novice. Iz Bele krajine. Po večjem se ne sme prištevati Bela krajina med najrodovitnejše kraje naše dežele. Večina ljudstva tam se peča enako Kočevarjem s kupčijo, ljudje hodijo v daljne kraje za zaslužkom. Koliko veljave ima vže v tem smislu naša ljudska šola, izprevidi se lahko; pri kupčiji i sploh pri občevanji treba je vže nekaj znati, ako hočemo, da bode trud donašal kaj dobička. Zadovoljno smemo konstatovati, da naše učiteljstvo pozna tukajšne razmere in si prizadeva, da vse stori, kar je sploh našemu ljudstvu v napredek i korist. — Tukajšno slovensko učit. društo čisto neodvisno — je pričelo delovati posetmo v napredovalni šoli, in ljudstvo se za to zelo zanimiva. Baš tako so večkratne seje omenjenega društva, ki vabijo naše narodne učitelje na posvetovanje šolskib i učiteljskih zadev. Ako bodo g. g. učitelji vztrajno tako delali, napredek ne bo majhen, i narodu to ne bode v škodo, marveč v korist. Iz Cernomlja 27. novembra. 24. i 25. novembra je bila pri nas okraj. učit. konferencija. Navzoči so bili: okraj. šolski inspektor g. dekan Aleš, okrajni poglavar g. Tribuzzi, g. dr. Pavlič, g. župnik Vesel i g. zdravnik Pavlin kot udje šl. svetov. Učiteljev je bilo navzočih 15. (gne. učiteljice iz Metlike ni bilo). — Gsp. predsednik pozdravi zbrane učitelje, ter omeni, kar je pri svojih inspekcijah opazil, ter priporoča složno pretresovanje različnih točk dnevnega reda. V svojega namestnika si izvoli g. Jeršinovica. Po nasvetu g. Šetina volita se v zapisnikarja per acclamationem g. g.: Schiller i Dular. Po nasvetu g. Schillerja volita se vže tudi per accl. poročevalca g. g.: Šetina i Hočevar. 1. Potem se voli odbor za konference. Izvoljena sta g. g.: Stanonik i Hočevar. 2. V odbor za okraj. bukvarnico pride na novo g. Šetina in ostaneta prejšna odbornika g. g.: Jeršinovic i Schiller. 3. Računski pregled predsednika okr. šl. bukvarnice (g. Jeršinovica). Okr. šl. svet je dobil od dež. šl. sveta blizo 80 gl., porabili se bodo, da se plača »Narodni tiskarni« natis bukv. kataloga i za vezanje knjig i. t. d. G. Stanonik nasvetuje, da bi se 1 iztis bukvar. kataloga poslal častnetnu udu Črl. učit. društva g. dr. Šterbencu. G. Šetina podpira ta predlog. Katalogi se razdele učiteljem. 4. G. Jeršinovec kaže pisanke Winikerjeve iz Brna. Potem kaže one od Musyl-a, ktere je poslal okraj. šl. svet in je tudi slav. ministerstvu priporoča. On pravi, da so boljše, ker je zavitek rujav in imajo podobe in karte — samo slovenski napis naj bi bil. Gsp. Šetina pravi, da je splob zoper podobe, tembolj pa zoper karte. Premislite, gnspoda, da se trosijo mej svet karte, ki našo Avstrijo škartirajo. Le kart ne na pisankah; ž njim se prerado »švindel« dela. Učitelj tudi nima časa, da bi vedno revidiral te ali one podobe i karte; dovolj ima opravka s popravljanjem itd. G. Stanonik meni, da bi se obrnili do »Nar. Šole« v Ljubljani, ki bode gotovo skrbela za primerno pisanke za našo slovensko deželo. Gsp. Hočevar priporoča "VVinikarjeve; samo zavitek naj je drugačen, bolj teman. Sl. ministerstvo nam prej prepoveduje pisanke s podobani — zdaj je zopet priporočuje. — Po živahni debati sprejmo se Winikarjeve pisanke brez podob sž slov. napisom i z »enkrat jeden«. — G. Rupnik predlaga pri tej priliki, da bi se vse šole vpisale v »Nar. šolo.« Enoglasno sprejeto. (Tudi prav! apolegšol in učiteljev potrebuje »Narodna šola« tudi podpornih udov in dobrotnikov. Vr.) Potem govori g. Jeršinovic o risanji i risankah, priporočevaje »Kopšičeve risanke«. G. Stanonik priporoča stigmografične tablice, ker se podoba lehko zbriše; poleg teh naj so tudi »Kop. risanke.« G. Šetina nasvetuje, ker je kraj reven, da se početni uk v risanji prične na tablice; ko znajo vže otroci nekaj risati, potem naj se prične na risanke. Ljudstvo čestokrat nimajo za sol ¦— risanke so pa drage. Gsp. Hočevar pravi, da se slaga s g. predgovornikom, ker se to z učnem načrtom slaga. »Kopšičeve risanke« ne zadostujejo. G. g. Jeršinovic i Rupnik govorila i priporočata »Kop. risanke,« G. Šetina prosi, da se glasuje o njegovem nasvetu. Sprejme se z večino glasov. 5. Učenostno predavanje. G. Jeršinovic govori o zemljepisji, razlaga mat. geografijo, telurij itd. Potem razlaga še vso metersko mero. Seja se danes 24. novembra sklene. V četertek 25. nov. Seja se prične ob 9. uri. G. Jeršinovic nadaljuje iz geografije fizično zemljepisje. — G. Germ poroča o vinoreji. Poročilo je bilo obširno. — G. Muhič bere o sadjereji, živinoreji i čebeloreji. — G. Šetina bere sestavak »o zgodovini v ljudski šoli.« Dotični spis pozneji. (Prosimo. Vred.) — G. Hočevar bere sestavek o magnetizmu i elektriki. Govori nemško i kaže z aparati različne eksperimente. lnduktivni elek. tok. Baterije. — G. Jeršinovic kaže kroglo, kegel, cilinder, piramido itd. i priporoča lepo in ne drago delo gimn. sluga g. Francelna. 6. Oučnihnačrtih. G. Šetina meni, da je preveč oddelkov, drugače veselo pozdravlja nove učne načrte. — G. Hočevar meni, da ok. uč. konf. nij kompetentna učne načrte prenarejati, ampak le pretresovati, kako bi se izpeljali. — G. Šetina je le zoper toliko oddelkov. Pri tolikem številu učencev potrati se pri oddelkih preveč časa. (Conzentrazion des Unterrichtes, kje si! Vred.) G. Hočevar ponavlja prejšne. Okr. gl. Tribuzzi pravi, da so učni načrti postava — ta se ne sme kritikovati. G. Šetina pravi: Mi ne kritikujemo uč. načrtov — a lagljeje bi jih izpeljavali, ko bi ne bilo toliko »Grupp«. Prosim, pravi, da se i to protokolira. Konečno se seja sklene, da vsaki po svoji moči stori, kar se tirja od njega itd. (To je tudi naj bolje prav.) S trikratnim »živio« na svitlega cesarja se seja konča. Obed je bil pri g. Antončiču; postrežba je bila, kakor tudi jed izvrstna i ne predraga. Napitnice so veljale svitlemu cesarju, našemu novemu ljublj. knezoškofu, ker je vnet za šolo, kar spričuje njegov pastirski list. Čuli smo lepo petje — cesarsko himno itd. — Da se kmalu zopet sestanemo v prospeh i napredek našega šolstva. — Iz Gorice. Imenovana je novo preskuševalna komisija zaljudske in meščanske šole za naslednja 3 leta. Razeh dveh, so vsi nje udje tisti kakor prej. Namesti prejšnjega ravnatelja gimn. g. Schaffenhauer-ja, je g. dr. T i 1 S c li r e i b e r (vodja c. k. više realke) novi komisiji ravnatelj, ostali udje so: vodja žensk. izobraževališča, g. P. Rajakovič; gimnazijski profesorji: gg. Frapporti, Hafner, Lazar, A. Marušič; profesorji žensk. izobraž. gg. Motz in (okrajni nadzornik) Vodopivec in c. k. deške vadnice učitelj g. Val. Kumar. — V Trstu mendanebo večkomisije, pač pa v Kopru. — Zadržavno dekliško vadnico ste imenovani 2 novi učiteljici neka gna. Waller, Tiroljka, in Ema Toman, Slovenka — una za laško - nemški, ta za slovensko - nemški poduk. — Laški oddelek žensk. izobraževališča ima vendar-le že letos 3 tečaje, v I. je čez 50, v II. 7 in v III. tudi nekaj deklet. V slovenskem oddelku ni bilo mogoče odpreti II. — I. V. razreda; v I. je 16 poslušalk. — Kakor prej na gimnaziji, tako so letos tudi v realki skrčili rabo maternegajezika pri verskem poduku: v III. razredu se podučuje po nemški (in samo t pripravljavnem I. in II. razredu v slov., oziroma ital. jeziku). Nov. Iz Ljubljane. Veselica, katero so osnovali mestni učitelji 1. decembra v »Hotel Europa« je prinesla za obleko revnim šolskim otrokom čistih 113 gld. 52 kr. Zares lepa svota; veliki in obširni prostori pri »Tavčarji« so pa tudi bili do dobrega napolnjeni. Veliko ljndi, isto tako tudi pri »Tavčarji« so mislili, da se to nabira za napravo zimske obleke onim šolskim otrokom, katere že več let oblači katoliško društvo; a tako ni bilo dogovorjeno, in od nabranega denarja je dobila II. mestna šola (g. Belar) 47 gld. 30 kr., I. mestna šola (g. Praprotnik) 28 gld. 38 kr., dekliški šoli: mestna in nunska po 18 gld. 92 kr., za ta denar se bode napravila, naj potrebnejša zimska obleka onim otrokom, katere so mogle šole pri obdarovanji pervikrat prezreti. — Da sejepa toliko nabralo, gre hvala vsem p. i. dobrotnikom in izversevalcem programa, v pervi versti pa »Tavčarjevi« hiši, ki je v ta namen gotovo veC od 20 gld. podarila. — Eevščina, to je sploh znano, je čedalje veča, in veliko, veliko otrok res ne more v šolo hoditi, ker nima najpotrebnejše obleke, a katoliško društvo ni temu vzrok, da se več otrok ne obdaruje, in toliko manj bode moglo društvo v prihodnje kaj storiti, ako se bodo denarne moči cepile; vsakdo ve, da je lože dobrodelna serca nakloniti, da enkrat dajo kak dar, kakor skerbeti za to, da se leto za letom 60—100 otrok z vso zimsko obleko obdaruje. V takih okolistavah se res bojimo, da bi se ne usušilo ono božično drevo, katero je vsadil ranjki dr. Orel, in katero je dosihmal oskerbovala najprej čitalnica in pozneje katoliško društvo, a prilijali mu prijatelji šolske mladine vseh stanov, v pervi versti pa hranilnica i. dr. V nedeljo 12. t. m. ob 11. uri seje pa v čitalnici delila obleka šolskim otrokom, za kar je nabiralo, in še sedaj nabira katoliško društvo. Kakor druga leta, tako so tudi letos dobrotljive gospe, njim na čelu gspa. Bleiweisova, vso obleko same izšile in vse potrebno oskerbele. Za 60 otrok vso obleko sešiti, no, to je že nekaj dela! 12. decembra se tedaj zbero otroci v čitalnici, in delitev se začne z vvodnim govorom mlgsp. prosta dr. Antona Jarca, predsednika katoliškega društva. Otroci dobe potem novo obleko, jo pomerijo v stranski sobi in ko zopet pridejo nazaj v dvorano, jih nagovori gsp. Flis, katehet na nunskih šolah in tajnik kat. društvu, in jim poklada na serce dolžnosti, ki jih imajo spolnjevati po svojem stanu. Dobrotljive roke (g. g. pekovski mojstri) so tudi skerbele, da so dobili otroci nekaj za prigrizniti. In tako je minula ta slovesnost, ki ostane vsem, vzlasti pa obdarovanim v spominu, a učitelje, ki so otroke odbirali v obdarovanje in za nje prosjačili, pa zadenejo besede, ki so sploh po vsem svetu znane: »Undank ist der Welt Lohn.« — Tudi v šoli na ljubljanskem Mahu (Morastschule) je dobilo 10 otrok zimsko obutev, in lepa svota denarjev se je obernila za nakupovanje učil in samoučil, in gospa Matevžetova je za »Nikolaja« vse otroke tešole obdarovala! Bog plati! Šole pa le tam napredujejo, ker se razen učenikov tudi občinstvo za nje zanimiva. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta v Ljubljani dne 28. okt. 1875. Perovodja prebere razrešene vloge. — Poročilo Kranjske in Ljubljanske gimnazije zastran razdelitve naukov in urnega reda za 1. 1875/6, isto tako tudi poročilo gimnazije v Eudolfovem o preuramani razdelitvi naukov se je vzelo na znanje, nekaterim učenikom na ljublj. gimnaziji se je za podučevanje v prostih naukih nagrada spoznala in odkazala. — Šolnine se je oprostilo: 16 realcev do dobrega, 6 za drugo polovico in 12 na pol, 1 gimnazijalec do dobrega, oproščenje je ostalo dvema in enemu se je odreklo. — Letno poročilo o ljudskem šolstvu na Kranjskem se je predložilo ministerstvu. — Podučitelju, ki je prosil za oproščenje učiteljskega izpita, se je prošnja odrekla. —j Sporočilo ravnateljstva na c. k. možkem in ženskem učiteljišču za 1. 1874/5 se je vzelo na znanje in predložilo slavnemu ministerstvu, oziraje se pri tem na to, da bi se kmalo začelo stavljati poslopje za učiteljišče. — Sklenilo se je, da se prenaredi raz- r ednica (Klassenbuch), ki je dosihmal v navadi na Ijudskih šolah, razrešil se je predloženi izdelek o pregledovanji realkinega krajnega zavoda, ki se je veršilo 17. septembra. — Mestni občini v Ljubljani se je izreklo posebno priznarjje dež. šl. sveta za delavnost šolstvu prijazno, skazano pri stavitvi šolskega poslopja v Krakovskem predmestji (ua Cojzovem grabnu). — Podučiteljska služba se spremeni v učiteljsko z letno plačo 400 gld. od novembra 1876. — Neka učiteljska služba bode od 1. novembra 1. 1876 po 500 gld. — Henrik Wisiak iz Berda se poterdi za stalnega učitelja v Dolu in Alojzij Kušar iz Nadanjeselo za učitelja v Šentkocijanu. Eešile so se prošnje za nagrado in pripomoč. — Izvanredna okrajna učit. konferencija zarad volitve zastopovalca učiteljstva v okraj. šl. svetu je bila 9. t. m. v Kamniku. — Začela se je ob 10. uri dopoldne z nagovorom c. k. okraj. šl. nadzornika g. Sime. G. nadzornik je poudarjal namen zborovanja, ter navedel zasluge ranj. g. Eibnikarja. — Pričujoči se vzdignejo v znamnje priznanja. — Potem je priporočal pričujočim, da naj dobro premislijo, kakega zastopovalca si hočejo odbrati, pa da izvoljen mora biti samostojen, postaven ter posluževati se postavnih potov i. t. d. Za svojega namestnika si je zvolil g. Golmajer-ja. — Učitelji 4razredne deške šole, o. o. frančiskani, povabljeni k konferenciji, slišati, da ne bodo volili, so zapustili skupščino. — Namesto g. Cirmana, ki je šel iz okraja, se je volil g. Golmajer v zapisnikarja. — Sedaj paje bilo treba imenovati predsednikii namestnika, in ta je postal g. Cerar. — Pri volitvi'je bilo oddanih 17 listkov, in g. Golmajer v je bil zvoljen z 9 glasovi. — Gsp. predsednik je rekel, da je volitev precej ugodna, ter misli, da bode novo izvoljeni zastopovalec zaupanje pričujočih opravičeval, in konferencija se je končala s trikratnim slavoklicem Njih Veličanstvu. — Iz seje dež. odbora 27. novembra. Predlogu pomnoženega krajnega šolskega sveta iz Fare pri Kostelu se pritrdi, da se izvoli sedanji učitelj Jernej Kimovec iz Eoba za definitivnega učitelja na ljudski šoli pri Fari. — Prošnje dveh krajnih šolskih svetov za povikšanje učiteljskih plae se vrnete deželnemu šolskemu svetu s tem, da se natanko poizve in preišče, je li z ozirom na krajne razmere neobhodno potrebno, da se ti plači povišate. — Na deželni šolski svet se oberne deželni odbor tudi zarad tega, da mu napravo kake n o v e šole vselej prej naznani in navede okoliščine o njeni potrebi ter pove stroške za uoitelisko plačo. — Beželni šolski svet v Gradcu je odobril privatno šolo v Trbovlju in za državne štipendije učiteljskim pripravnikom in pripravniteljicam nasvetoval 20.920 gld.; potem je potrdil učitelje kot ude okrajnih šolskih svetov: g. Kodermanna za Celje, g. Boheima za Kozje, g. Agreža za Vransko, g. Kropeja za Konjice, g. Eajšpa za št. Lenart, g. Janišeka za Sevnico, g. Eottnerja za Mahrenberg, g. Brinšeka za Šmarje, g. Cizelj-na za G. Grad, g. Erženjaka za G. Eadgono, g. Srneca za Ptuj, g. Kline-ja za Brežice, g. Hernausa za Šoštanj, g. Bl. Kropeja za Laško, g. Windischa za Sl. Bistrico in g. Barle-ja za Sl. Gradec. Gsp. — (Anton Janežičev): »Slovenisches Sprach- rnid Uebungsbuch fiir Anfanger zum Schul- und Privatunterrichte« je ravnokar v devetem natisu doveršen.j^Obsega 18 pol v velikej osmerki in velja v tiskarnici družbe sv. Mohora in pri vseh slov. knjigarjih 1 gld, 30 kr. Ta slovnica — poterjena od vis. ministerstva za uk kot učna knjiga za srednje šole — bodi priporočena vsem, ki se hočejo temeljito naučiti lepega slovenskega jezika. Priporočuje se pa zlasti Nemcem, ki se hočejo slovenščine učiti; to je tudi njen pervi namen. — Avstrijske deMe. — Nova šolska postava je obveljala v vseh deželah razven na Tirolskem in Gališkem. Tirolski konservativni poslanci niso nikdar zamogli ministru Stremajerju povoljne postave izdelati. Poljaci na Gališkem pa so po nasvetu bivšega ministra Beusta dobili 1. 1867. od svitlega cesarja posebno šolsko deželno svetovalstvo kot plačilo za to, da niso s Cehi potegnili in dunajskega državnega zbora zapustili. Ali sedaj so še ovo betvico samostalnosti zgubili. S cesarskim ukazom 23. okt. je gališkemu šolskemu svetu pravica odvzeta, imenovati ravnatelje in profesorje na gimnazijah in realkah. Poslanci so vsled tega jezni, Eusinci veseli in nemški ustavoverci zadovoljni, Čehi pa pravijo: prav se je Poljakom zgodilo, zakaj so se dali za nos voditi. Gsp. — >Nar. šol.c je v tekočem šolskem letu poslala dosihmal 24 ljud. šolam učil in samoučil tako, kakor smo poročali pri občnem zboru 23. sept. t. 1. — Več o tem omeniti, zdi se nam nepotrebno; kdor se briga za »Nar. šolo«, pozna nas, pa nas tudi lahko najde. — Iz Bele krajine smo prejeli 2 gl. za »Nar. šolo«, toliko tudi za >slovensko učiteljsko društvo«. Svoje prijatelje vljudno vabimo, naj nam pošljejo zaostalo letnino, ako Vam pa serce vpada, spomnite se na basen, katero je Menenij Agrippa pravil soderžavljanom, ko so iz Eima pobegnili. »Vdovsko društvo.« G. J. Terselic za 1. 1875 — 6 gl.