Leto LXXm., it. 24 L]nM]ana, torek 30. januarja I040 Cena Din i.— SLOvENS Lznaja v »ah Jan popoldne ixvxemea oedeije m praznike. — ineeratl do 80 pettt vrst a Old z, do IOO vrsi a LHc 260 00 100 do 300 vrst a Din S, večji tnserau petlt vrsta Din *.—. Popust po dogovoru, inseratro daven posebej. — »Slovenski Narod« vena mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. as inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN IJPRAVN16TVO LJUBLJANA. Knnftjeem nliea štet. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-20 tn 31-26 Podrutoice: MARIBOR. Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 ff Na spomlad velika nemška ofenziva na zapadu? Zavezniki pričakujejo, da se bo spomladi pričela totalna vojna — Napad na Maginotove utrdbe bo stal Nemčijo po mnenju vojaških strokovnjakov najmanj en milijon vojakov ženeva. 30. jan. j. (Havas). Berlinski dopisnik lausanskega lista »Tribune« se bavi v nekem dopisu z načrti, ki Jih utegne imeti Nemčija za nadaljevanje vojne in pravi med drugim. »Ne smemo pozabiti, da ljubi nemSki generalni štab v prvi VTSti dve stvari: taji nst ven ost in iznenađenje. Nikoli ne bi Nemčija popolnoma očitno In skozi več mesecev koncentrirala svoje vojske na mejah Belgije In Ilolandske, ako bi resnično imela namero napasti na teh mejah. Zaradi tega je najbolj verjetno, da bo prizorišče odločilnih vojnih operacij na nekem drugem terenu, o katerem se prav nič ne govori. Istotako je list skeptičen na vest, da bi Nemčija hotela napasti Švedsko in Norveško. Na eni strani bi tak napad se bolj ogor-čil svetovno javno mnenje proti Nemčiji, na drugi strani pa bi se potem tudi ohladili odnošaji med Moskvo in Berlinom. Ni namreč jasno, kakšen smisel naj bi imela vsa sovjetska akcija na Finskem, če bi se med tem Nemčija utrdila na švedskem In Noveškem in presekala sovjetski Rusiji pot do atlantskih pristanišč. Preostane torej sanio ofenziva na zapadu. Po mnenju vojaških strokovnjakov bo morala Nemčija ▼ ta namen žrtvovati najmanj en milijon mož. a Se vedno je uspeh dvomljiv. Washington, 30. jan. s. (Havas). Snočnji govor francoskega ministrskega predsednika Daladierja je napravil v ameriških političnih krogih zelo velik vtis. Posebno pozornost posvečajo onemu delu govora, kjer Daladier poudarja, da je pričakovati skorajšnjega začetka totalne vojne. Ameriški politični krogi primerjajo to Izjavo s sobotnim govorom angleškega mornariškega ministra Churchilla, v katerem je ta istotako govoril o poostritvi vojne in zahteval iniciative s strani zaveznikov. Na drugi strani pa je pred mesecem v govoru v Chicagu angleški poslanik lord Lohtian omenil verjetnost velike nemške ofenzive spomladi. Nadalje posvečajo pozornost v Ameriki Daladierjevim besedam o zatiranju Cehov in Poljakov ter opozarjajo na slične informacije iz Vatikana. Kaj misli nemška javnost o izidu vojne London, 30. jan. k. Berlinski dopisnik lista * Berlin gske Tidende« v Kopenhagenu dr. Helge Knudsen je poslal iz Berlina članek o javnem mnenju v Nemčiji, članek je vzbudil precejšnje zanimanje v vseh zavezniških in nevtralnih političnih krogih, tembolj zaradi tega, ker je nemška cenzura dala dovoljenje za objavo tega članka. Med pametnimi in uravnovešenimi Nemci jih je mnogo, poroča dr. Knudsen. ki so prepričani, da bodo Nemci na čudežen način dobili vojno. Nekateri so prepričani, da ima Nemčija na razpolago sredstva, s katerimi lahko pretvori vso Anglijo v ogromen ledenik. Drugi so prepričani, da ima Nemčija neke vrste plin. katerega bodo nemški letalci spuslili nad vso Anglijo. Učinek plina bo ta, da bodo vsi angleški prebivalci uspavani in se ne bodo prebudili štirinajst dni. Medtem Nemčija lahko izkrca svojo vojsko na britanskem otoku. V splošnem so v Nem'iji prepričani, da bo Nemčija začela z veliko ofenzivo ob začetku pomladi in da bo sedanja vojnu končana najkasneje v j'Jiijr Nemški list o vojnih ciljih zaveznikov L.°ndon, 30. jan. s. (Reuter). Berlinski list *E>er Angrif* objavlja danes podatke o vojn'h ciljih zaveznikov. TAst navaja da hočeta Francija :n Anglija v primeru svoje zmage zahtevati odstop leve obale Rena dati Poljski el organist v Bonnu. Se m Jad je prišel VVolff kot učenec v neko trgovino z železjem v Kdln. S svojo pridnostjo se je povzpel na vodilno mesto in med svetovno vojno je bi med glavnimi dobavitelji železa in jekla za nemško armado. Ogromno bogastvo, ki si ga je pridobil med svetovno vojno (prem£enje so cenil' na okrog 100 milijonov zlat h mark), je VVolff u omogočilo, da je postal lastnik velikih jeklaren v Porenju in West-falijL Ko je weimarska republika propadla, je VVolff stavi na karto generala von Schleicherja. To dejanje je VVolffa skoraj stalo glavo, ko je bil von Schle'cner umorjen. Nemške oblasti so ga začele preganjati in zaradi nerednoeti v davčnih prijavah je bil obsojen na velikansko denarno globo. Po tem dogodku je Otto VVolff odpotoval na Kitajsko, kjer ga je šč tli general von Seeckt. ki se je tedaj mudil na Kitajskem v posebni misiji. VVolff je im. Daljnem vzhodu postal glavni dobavitelj orožja Kitajcem in Japoncem. Devize, ki jih je prinesel na ta način v Nemčijo, so mu vrnile zaupanje nemških vodilnih krogov in VVolff je postal glavni svetovalec nemšk h gospodarstvenikov za vsa vprašanja zunanje trgovine. Od početka te vojne je bdi Otto VVolff zakulisni vodja vse nemške zunanje trgovine. Že 114 nevtralnih ladij potopljenih Od teh je bila samo ena v angleškem konvoju Prvi večji letalski napad na Anglijo Včeraj popoldne so Nemci prvič izvedli napad v večjem obsegu — Potopili so 9 angleških ladij I/>ndon, 30. jan. j. (Reuter). Včeraj so Nemci izvršili prvi večji letaJsk napad na Anglijo. Večjemu številu nemških letaj se je navzMc temu, da so bila močno obstreljevana od anglešk'h protiletalskih ObaJnh baterij, posrečilo doseči nekatera mesta, ki leže do 60 km globoko v notranjosti grof4j e Torkshire. šele eskadri-lam angleških bojnih letal, ki so se v velikem številu dvignila proti nemškim uambnrkcm. se je posrečilo sovražnika prisiliti, da se je umaknil Iz notranjosti dežele nad morje, koder je prišlo do letalske bitke, katere podrobnost* pa še niso znane. L.°ndon, 30. jan. s. (Reuter). Včerajšnji nemški letaJski napadi na ladje Ob angleški Obali so se raztezali na daljavo 650 kilometrov vse od ustja reke Tye na Škotskem pa do K en ta na jngn. Pri bombnem napadu na Shetlandsko otočje so bile vržene štiri bombe. Skoda nU bila povzročena. Berlin, 30. jan. s. (DNB). V posebnem poročhi. objavljenem ponoči po radiu, je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so včeraj nemška letala ob angleški obali uspešno na.padla oborožene angleške trgovske ladje, ki po potovale v spremstvu vojnih, ladij, kakor tudi stražne la^je. Nemška letala so naletela na hud protiletalski ogenj in so se zapletla tudi v borbo z angleškimi letali. 7 oboroženih trgovskih ladij in 2 stražni ladji sta bik potopljeni. Eno ang'Pško lovsko letalo je bilo sestreljeno pri Hullu. London, 30. jan. s. (Reuter). Nemško vs-hovno poveljstvo je ponoči objavio v posaimem komunikeju, da je bilo ob priliki vceraišnjih letalskih napadov na ladje ob angleški obaJi sestreljeno angleško letalo. K temu pripominjajo v angleških uracnh krogih, da je vse detajle včerajšnjih letalskh spopadov objavilo že angleško letalsko ministrstvo v včeraj-njem koonunikeju. V tom komunikeju je bilo povedano, da je bilo eno angleško letalo pri Hullu sicer zadeto toda ne sestreljeno. Berlin, 30. jan. A A. (DNB). V okvirju Izvidniških poletov so nemške letalske sile napadle 29. januarja na Severnem morju sovražne konvoje oboroženih trgovinskih in patrolnih ladij. Navzlic močnemu sovražnikovemu obrambnemu ognju ter njegovim lovskim letalom je bilo uničenih 7 trgovinskih oboroženih ladij in dve patrolni ladji. Pri Hartlepolu je bilo sestreljeno sovražno lovsko letalo. Vsa nemška letala, ki so se »đelegla borbe so se vrnila nepoakodo-na oporišča. Ameriški bombniki za Anglijo New York, 30. jan. s. (Reuter). Iz Kalifornije poročajo, da je dobila tovarna letal Lockhead naročila za 200 bombnikov najnovejšega tipa za angleško vojsko. Vrednost naročila znaša 4 in pol milijone angleških funtov. Letala novega tipa so mnogo hitrejša in mnogo bolje konstruirana nego prejšnji tipi. Nemški raunf cijski vlak zletel v zrak BaSel, 30. jan. s. (Reuter).. o včerajšnji železniški nesreči v Nemčiji, ki se je pripetila tik za glavnim> utrdbami Sieg-friedove linije, poročajo sedaj, da je imela večji obseg, nego je bilo prvotno javljeno. Trčila sta dva vlaka, od katerih je eden voz^l mturcijo. Prišlo je do več eksploziji. Nesreča je zahtevala tudi več človeških žrtev. Proga Še vedni ni očiščena. Racionalizacija Živil v Angliji London. 30. jan. s. (Reuter). Ministrstvo za prehrano je danes objavilo, da bo v kratkem prevzela vlada kontrolo nad celokupnim uvozom čaja v Angl'jo. V najkrajšem času bo tudi odrejeno racionalzš-ranje mesa. Uradno je bUo nadalje oJre-jeno. da morajo biti doma producirani margarini dodani vitamini A m D. London. 30. jan. s. (Reuter). Zopet so bile zadnje dni c.i nemšk h podmornic potopljene tri večje nevtralne ladje, in sicer vse brez svarila. Predvsem je bila torpedirana 2700tonska danska ladja England^: Samo en član posadke se je rešil. Istotako je postala žrtev torpeda nemške podmornice I500tcnska norveška ladja >Ro-sangen« in 800 tonska noiveška ladja »Tarell«. S prve so se rešili samo trije mornarji. V norveških krog h poudarjajo, da je imela Norveška doslej že zelo veli/ke izgube v pomorski vojni in da je izgubila celo več mož nego vojujoče se stranke v bojih na zapadni fronti. Po urađn'h podatkih je bilo doslej od začetka vojne dalje potopljenih ob angleški obali že 114 nevtralnih trgovskih ladij. Samo ena od teh je potovala v angleškem konvoju. Amsterdam, 30. jan. s. (DNB). Kakor poroča 3>Telegraaf«, se nahajajo med ladjami, ki so jih včeraj potop.la nemška letala, tudi sledeče: »Mirjam« (1933 ton), petrolejska ladja »Esselmune? (8995 ton). ^Imperial Monaich« (5839 ton), m VVel-pateh« (4649 ton). Ujeti nemški oficirji London, 30. jan. s. (Reuter). Iz Adena poročajo, da so angleški mornarji v Rdečem morju zajeli štiri nemške ofic rje, ki 30 v nekem malem zložljivem čolnu pobegnili z nemške trgovinske ladje. Vsi so bili že dalj časa brez hrane :n vode Njihova ladja se je zatekla nedavno v luko Massauo, od koder s. ne upa oditi. Vorošilov na Sronti Sovjetski vojni minister inspicira čete na finski fronti — Strogi varnostni ukrepi Tallin, 30. jan. s. (Finska tel. ag.). Po zanesljivih informacijah se sovjetski vojni minister maršal Vorošilov že mudi na fronti in in v spremstvu višjih oficirjev pregleduje sovjetske postojanke. Vojnega min. spremljajo tudi posebni oddelki GPL*, kl skrbe za njegovo varnost. Pot, po kateri potuje vojni minister, d rte iz varnostnih razlogov v največji tajnosti. Ni še znano, kdaj se bo Vorošilov vrnil v Moskvo, da osebno poroča Stalinu in vladi o rezultatih svojega inšpekcijskega potovanja. Finsko vojno poročilo Helsinki, 30 jan s. (Finska tel. ag.) Vrhovno poveljstvo finske vojske je objavilo včeraj opoldne sledeče poročilo o vojnih operacijah dne 28. januarja: Na kopnem: Na Karelijski semeljski zemeljski ož'ni nič novega. Na severu La-doŠkega jezera so se vršiH mestoma zelo hudi boji. Vsi sovražni napadi so 95H odbiti in zavzeli smo več sovražnih postojank. Sovražnik je imel v bojih S00 mrt-Vh in je zapustil 160 ujetnikov. Uničili smo 4 tanke in en oklopni voz. Zajeli smo 4 topove, 15 strojnic ki mnogo drugega vojnega materiala. Sovražna t renska kolona s sto konji je bila razpršena. Pri Aj-tojokiju je bil sovražni obkrože valni poskus preprečen. Sovražn'k je pustil na bo-j šču nad 450 mrtvih. Na drugih delih fronte nič novega. Na morja: Nič posebnega. V zraKu: Sovražnik je pod vzel manjše bombne napade na mesta Ko tka. Loviisa. Hango in Rauma na jugu. na severu pa na Prometne težave v Angliji Zaradi izredno slabega vremena je nastal v prometu popoln zastoj — Ukinjeni vojaški dopasti London, 30. jan. s. (Reuter). Prometne neprilike v Angliji zaradi slabega vremena zavzemajo izreden obseg. Pri Manchestru jih je še povečalo dejstvo, da se je iztiril pri Svvintonu neki vlak, kar je za več ur blokiralo progo. Mesto Glasgow je od včeraj popolnoma odrezano od sveta, železniška uprava je izdala na potujoče občinstvo svarilo, naj računa z izrednimi zamudami vlakov. Mnogo vlakov je bilo tudi začasno ukinjenih, ker morajo železnice predvsem prevažati živila in gorivo. Težave so tudi v cestnem prometu; zato je angleški avtomobilski klub izdal vsem svojim Članom zvarilo, naj ne do zsdaljnjeg* a jejo avtomobilov, zlasti ne ponoči. Tudi posta danes ni mogla biti redno dostavljena. Istotako so nastale ovire v dobavi živil ter je v Londonu zlasti primanjkovalo mleka, toda izključno zaradi prometnih težav. Uradno obvestilo pravi, da bodo predvidoma vse težave v kratkem odstranjene. Včeraj popoldne je bilo po radiju objavljeno, da so do nadaljnjega ustavljeni tudi dopusti za angleško ekspedicijsko vojsko v Franciji Izrecno je ugotovljeno, da je vzrok ukinitvi izredno slabo vreme in da velja omejitev samo za dopuste vojakov ekspedlcljske vojske za potovanje domov v " Hyrynsalmi in Kuhmoniemi. V slednjem je i2&>nihnilo več požarov. Naše letalstvo je izvršilo več izvidniških poletov ter napadlo sovražne t renske in transportne kolone. V teku dneva je bil sestreljen en sovražni pritrjeni balon ter dve letali . Ogorčene borbe pri Ladoškem jezeru Helsinki, 30. jan. s. (Reuter). Na fronti na severovzhodu Ladoškega jezera se nadaljujejo zelo ogorčeni boji. Fincem se je posrečilo zavzeti nekaj novih postojank. Zaščita Leningrada Hel inki, 30. jan. s. (Finska tel. ag.) Po poročilih iz sovjetske Rusije so sovjetske oblasti pod vzele posebne varnostne ukrepe za letalsko zaščito Leningrada. Češko-moravski protektorat to priključen Nemčiji Beograd, 30. jan. s. (Havas). Nemška vlada je obvestila vlade balkanskih držav, da bo češko-moravski protektorat v marcu ali aprilu inkorporiran nemškemu carinskemu istemu. Vse trgovinske pogodbe s protektoratom bodo 1. aprila izgubile svojo veljavo. Nemška vlada je izrazila upanje, da bodo balkanske države pristale na pogajanja za ureditev novih gospodarskih odnosajev s protektoratom. Ameriško posojilo švedski HTashtngton, 30. jan .s. (Havas). Posebna švedska misija .ki ji načefeije prnc Axel, je bila včeraj sprejeta pri predsedniku Rooseveltu. ki je priredil njej na čast Čajanko. O nalogi, ki jo ima m-sija. ni nobenih uradnih podatkov. Mislijo pa, da je v zvezi s pogajanji švedske vlade z ameriško izvozno-uvozno banko za dovolitev posojila 25 m li jonov dolarjev švedski d vedska naj bi dobila možnost, da odplača posojilo s povečanem izvozom v Zedinjene države. Zaradi tega se trudi delegacija, da doseže za povečanje švedskega izvoza v Zedinjene države čim večje ugodnosti. iMMffefft* v *SL Narod«14 J Iz notranje politike KAKŠNA NAJ BO VOLILNA VLADA Splitski »Narodni list« objavlja uvodnik pod naslovom »Volitvam nasproti«, v katerem naglasa, da je vlada naposled začela resno pripravljati volilni zakon. Kdaj bodo volitve, je seveda drugo vprašanje. Za nas pa je glavno vprašanje, kako ia pod kakšnimi pogoji se bodo Izvedle volitve. V tem pogledu smatra list, da je zavzel g. Jovo Banjanln V tem pogledu edino pravilno staUsče. ce se naj v sedanjih prilikah izvedejo volitve, ki bi nudile vsa jamstva, (la bodo zares svobodne ln nepristranske, potem je neizogibno, da razpise in vodi voutve izvenstrankarska vlada. To je naj-večje in morda edino jamstvo, ki lahko nudi vsem delom naroda in vsem političnim strankam vsaj relativno svobodo ia nepristranost volitev. To velja tako za volitve v narodno skupščino, kakor za volitve v hrvatski sabor. Koncentracijska vlada bi se težko sestavila tako, da bi bile vse stranke zadovoljne. V ostalem pa JltZ in HSS itak vedno trdita, da imata za seboj ogromno večino naroda In jima zato nI potrebna nikaka oblast za volitve. Le izvenstrankarska vlada, ki bi po svoji nevtralnosti jamčila za objektivnost in svobodo volitev, bi mogla zagotoviti tako narodno skupščino, da jI bo vsakdo priznaval polno avtoriteto. »Hrvatski dnevnik« priznava, da dr. Mačku za volitve ni potrebna oblast, odklanja pa nestrankarsko vlado, ker bi se moral v tem primeru hrvatski narod odreči vplivu na oblast, nevtralna vlada bi mogla voditi le tekoče posle, v ostalem pa Hrvati ne morejo dopustiti, da bi v tako važnih Časih v njihovem imena nastopali ljudje, ki niso njihovi predstavniki. »Narodni list« sklepa Iz tega, da zahtevajo potemtakem Hrvati že a priori za vselej absolutno oblast v banovini Hrvatski samo za eno stranko in da se upirajo objektivni sodbi naroda. Razen tega pa so mu zdi, da HSS ne želi pri svobodnih volitvah menjati svojega partnerja. . . AVTONOMIJA ZAGREBŠKEGA AEROKLLBA Nedeljsko zborovanje osrednjega Aere» kluba je trajalo globoko v noč. Razvil* se je obširna razprava o zahtevi Hrvatov, da se osnuje za banovino Hrvatsko samostojna organizacija. Po dolgotrajni razpravi je bilo naposled sklenjeno, da se da Aeroklubu v Zagrebu široka avtonomija, da pa ostane se nadalje dosedanja osrednja uprava Aeroklubov. Za poslevodečega predsednika je bil ponovno izvoljen inž. radije Sondermajer. SEJA GLAVNEGA ODBORA STAKOICADIKALOV Na stanovanju dr. Momčila Nlnčlča se Je snoči sestal glavni radikalni odbor. Podpredsednik Miša Trifunovič je na tej seji poročal o razgovorih, ki jih je imel z Aco Stanojcvlčem, ter o navodilih, ki jih je ob tej priliki dobil za nadaljnje delo odbora. PRED POVIŠANJEM PREJEMKOV DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Pred nekaj dnevi so na seji komiteja ministrov načeli vprašanje povišanja na-meščensklh prejemkov. Načelno je bilo sklenjeno, da mora vlada glede na sedanjo draginjo upoštevati položaj državnih nameščencev. Prišli so do zaključka, da bo treba v prvi vrsti povišati prejemke nižjih uradnikov in onih nameščencev, ki imajo veliko število otrok. Spričo tega kaže, da bodo predvsem povišane draginjske in rodbinske doklade. Da pa ne bi povišanje iu> meščenskih prejemkov dalo spekulantom pobudo za nadaljnje povišanje cen, je komite ministrov za socialna in gospodarska vprašanja na svoji snočnji seji, ki je bila v kabinetu trgovinskega ministrstva, pričel razpravo o načrtu uredbe o kontroli een um pobijanju draginje. D revi se bo razprava, nadaljevala in bržkone zaključila. Razpravljali bodo tudi o uredbi o organizaciji direkcije za zunanjo trgovino. Pomanjkanje nafte Beograd, 30. jan. p. Zaradi pomanjkanja bencina je beograjska občina preuredila svoje avtobuse na pogon z nafto. To so storila tudi mnoga zasebna podjetja. Sedaj pa je v Beogradu na razpolago dovolj bencina, začelo pa je primanjkovati nafte, tako da je morala mestna občina zna tns> omejiti avtobusni promet. Tragična smrt poljskega učenjaka Kodanj, 30. jan. AA. Havas: >Extrabla-det« poroča, da je znani poljski učenjak prof. Sjedlecki, znan po svojih delih za izpopolnitev podmornic, umrl v koncentracijskem taborišču v Dachshausenu. Amerika—Japonska Wa»hingtOn, 30. jan, a (Havas). Na, svoji jutrišnji seji bo zunanjepolitični odbor senata imel na dnevnem redu dve važni vprašanji: finančno pomoč Finski ia prepoved izvoza blaga na Japonsko. Ni zaključeno, da bo stavljen predlog, naj poda na tajni seji zunanji minister Hull poročilo o ameriškojaponskih odnosa jih. ftangbaj, 30. jan. a (Havas). Japonski vojaški poveljnik v Tienckiu je izjavil, da bo ukinil posebne privilegije za am eri šft»» državljane v mestu, če se ja«ponsko-sjaa» riaki odnošaji na bodo aboljaaJl Stran* / »SLOVENSKI NAROD« torek, 30. januarja 1*40. Ste*. 24 Stališče Jugoslavije Ugoden odmev polstttZbenegn komentarja # beograjski konferenci 30. Jan. p. Ves italijanski tlak jO braa iajeme posvetil veliko pozornost pol-siuitoanemu komentarju o Stališču Jugoslavije glede na sedanj', mednarodni položaj, ki ie bil objavljen v Beogradu ia oddan tUdI po beograjski kratkovalovni postaji v italijanščini. (Objavil ga je po ^Fortiku tudi včerajšnji »aiov. Narod«), italijanski tlak poudarja, da je bila ta poluradna objava jugoslovanskega stališ/a še posebnega pomena glede na bl42nje zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. Reakcija italijanskega tiska priča, s kako vel ko pozornostjo pričakuje vsa italijanska politična javnost beograjsko konferenco in njen rezultat. Dobro poučeni italijanski politični krogi izjavljajo glede na to polu radno iajavo. da je bUo nadvse prav, da je Jugoslavija tik pred beograjsko koniarsnoo opozorila svetovno javnost, kako cm sama gleda na razvoj mednarodnega pOJOJSjS Objava te izjave pO radiu je polfsaall. da v Jugoslaviji ne računajo s »ansmoijamt, ki so se zadnje d&i rtfjlrile pO tujini. Tudi ostalim članicam Balkanska sveze je Jugoslavija na tak n*£ln spcCOOUa, da hcce trdno nadaljevati mirovno in nevtiabioatno poli-tko m da nikakor ne smatra m potrebno, da bi bili na bližnji beograjski konferenci sprejeti kakršnikoli pransjjljeai sklepi v Kvaai z neko domnevano nevarnostjo od zunaj. z zadoščenjem Ugotavljajo !• friški krogi opoaorilo, da je Jugoslaviji mogoče iskoristiU dobre odnoiaje a Mad*ar-sko Rum unijo in Bolgarijo za konsolidacijo sedanieeu poMajs na Balkanu m v Podunavju. Strašno bombardiranje finskih mest in vasi Samo pri včerajšnjih napadih je bilo ubitih M civilistov, ase pa ranjenih Helsinki, 30. jan. s. (Reuter). Včerajšnji letalski napadi na finska mesta so imeli sopet Izredno velik obseg. Po dosedanjih podatkih je bilo najmanj 80 civilistov nbitlh In 250 ranjenih. Na mesto Abo je bil izvršen že 35. napad v zadnjih štirih tednih. Okrog 50 sovjetskih bombnikov se je popolnoma neslišno približalo mestu v višini 4000 m. Nato so letala ustavila motorje, se spustila prav nizko nad mesto in odvrgla bombe. 48 oseb Je bilo ubitih In selo veliko število ranjenih. Najmanj 15 hiš je bilo popolnoma porušenih. Zelo je bilo prizadeto mesto Hango. kjer je ubitih okoli 30 oseb.'V mestu Forgo so našteli doslej 4 smrtne inve in 10 ranjencev. V Vlborgu so sovjetska letala bombardirala vojaško bolnišnico. 28 oseb je bilo ubitih, in »trer sami ranjenci in bolniške strežnice. Po finskem uradnem poročilu Je bilo pri včerajšnjih napadih sestreljenih 10 do 13 sovjetskih bombnikov, po privatnih cenitvah pa celo 17 bombnikov. Nasprotno pravi sovjetsko vojno poročilo, da so včeraj sovjetska letala sestrelila 7 finskih letal. Helsinki, 30. jan. AA. (Havas). Sovjetske bombe so popolnoma uničile bolnico v Vlborgu. t*bitih je bilo 17 bolnikov ter štirje bolničarji In dve slugi. To je sedma bolnica, ki so jo bombardirali sovjetski letalci v toku zadnjih treh tednov. Bolnica je v bližini cerkve, ki je istotako zelo poškodovana. 50 m od te bolnice je druga manjša bolnica, ki pa ni bila poškodovana. Očividci opisujejo strahotno sliko tega bombardiranja. Bolniki so se tresli v mrzlici ter ležali po tleh, ker niso mngii bežati v Zavetišča. Finska potrebuje orožje In letala 2e hoče ie nadalje voditi uspeSno obrambo proti sovjetskemu napadalen StOfckh^im, 29 jan, j. (Havasj. Član fin-sitega parlamenta Frietsch, ki organizira finsko pomoč na švedskem, je dal zastopnikom tiska pojasnila o tem. kaj Finska danes najbolj potrebuje, ako ee hoće Se nadalje uspešno zoperstavljati sovjetskemu napadu. Frietsch je med drugim dejal: Ali dobimo nekaj tisočakov novih prostovoljcev več ali manj, to se ne more dokončno resiti problema človeške sile v sedanji vojni. Mnogo bolj kakor ljudi potrebuje Finska sedaj orožje M obrambo pred letalskimi napadi. Fmeka potrebuje mnogo letal, lovcev in bombn kov. Ako bo Finska Izgubila sedanjo vojno, je dejal na kraju Frietsch. potem bodo sovjeti uvedli na Finskem Iste metoda, kakor v Kairoli-kjer so vse finsko prebivalstvo rasge-Eli širom Sovjetske unije. Gotovo pa je, da bi sov jo ti na Finskega ravnali še bolj maščevalno, ker bi naselili na Finskem v zameno za domače prebivalstvo svoje priseljence 2 vseh krajev Sovjetske unije. Kodanj, 30. jan. e, (Finska tel a»g.). Finski socialni minister Padeborg. ki se mudd v Skandinavskih državah, da organizira pomoč za finsko prebivalstvo, je odpotoval 12 Kodanja sedaj V Oslo. Pred svojim odhodom je izjavil, da je želo zadovo* Ijen z rezultati svojega obiska v danski prestolnici. 5000 danskih iodbln je stavilo svoje domove na razpolago za f nske begunce. S*°cklt0lm, 30. jan. S. List ^Aftenbla-det« poroča, da bodo s pomočjo ameriških pomožnih fondov preskrbljene za četrt mi* 1 i j ona Fincev Obleke, živila ki zdravniški pripomočki. Satno v Stockholmu So Ante* ličani nakupili za Finsko za 100.000 dolarjev obleke. Helsinki, 30. jan. s. (Finska tel. ag.). Vodja angleške delavske delegacije SIT VValter Citrin je prejel brzojavno obvestilo ameriške delavske federacije, da bo ta sodelovala s pomožno akcijo bivšeg«, predsednika Hoovra na pomoč Finski, tri trta je odgovoril ameriški delavski federaciji s toplo zahvalno bracojavKO. Izvoz mitiunskega petroleja v Nemčijo Je ta mesec zelo nazadoval Dosegel je komaj polovico ie v decembru enotno skrčenega izvoza Bukarešta, 30. jan. s. (Reuter.) Zanesljive informacije pravijo, da je Izvoz ru-munskega petroleja v Nemčijo v januarju dosegel rekordno nizko stanje. Znašal je samo polovico izvoza v decembru, pa še ta je bil že zelo nizek. Omejitev izvoza je v zvezi z izrednimi prometnimi težavami. Rumunjska vlada pa je že od nekdaj zahtevala od nemške vlade, da ta odvaža petrolej na svojih lastnih ladjah po Dunavu in po železnicah z nemškimi vagoni. Včerajšnji članek rumunskega lista >Cu-itul«, ki dolzi zaveznike, da ovirajo Iz- voz rumunskega petroleja v Nemčijo, pripisujejo nemak4 propagandi, ki je glede vprašanja rumunskega petroleja razvila sadnje dni na Balkanu posebno veliko aktivnost. Bukarešta, 29. jan. p. Snoči so se tu razširile vesti, da ie vlada sklenila ustanoviti posebno ministrstvo za dobava, ki bo nadziralo razvoj cen na notranjem tržišču in tudi zunanjo trgovino. Pri tem ministrstvu bo ustanovljen tudi poseben komi-sariat za nafto, pozneje pa se poseben urad za težko in tekstilno industrijo. Premalo učiteljstva za ljudske Me Zakaj se ne prijavljajo za učiteljsko si diplomirani ftloaoll Ljubljana, 29. januarja Pomanjkanje učnih moči za ljudske sole v državi je vedno večje. Vzrokov je več ta jih ne moremo natančno raziskovati. Upoštevati moramo predvsem, da v mnogih južnih pokrajinah še vedno zidajo šole, saj jih še ne bo tako kmalu dovolj, ter da je zato potrebno od leta do leta ved uciteljetva. Učiteljišča ne pošiljajo v življenje dovolj absolventov. To seveda marsikoga preseneča, zlast. Če je Se vedno pod vplivom tožb naših nezaposlenih mladih učiteljev. Prejšnja leta je bilo namreč v naši banovini nezaposlenih mnogo mladih učiteljev in v javnosti je zaradi tega prevladovalo mnenje, da si preveč mladih ljudi izbira učiteljski poklic ter da je treba pozdravljati redukcije učiteljišč. Kakšen je sedaj položaj v naši banovini, bomo Se pisali, ob tej priliki pa hočemo odgovoriti na vprašanje, zakaj se nočejo diplomirani filozofi posvetiti učiteljskemu poklicu ter raje Čakajo nezaposleni na službe v srednjih šolah. Pred tedni je prosvetno ministrstvo povabilo nezaposlene diplomirane filozofe, naj se prijavijo za začasno zaposlitev na ljudskih šolah. Po podatkih prosvetnega ministrstva primanjkuje v nasi državi 1400 učnih moči. V resnici bi lahko za-poslih se aaaofo voc učiteljev. Os bi ftotett izpolniti vsa nezasedena službena mesta in oe M hoteli razbremeniti učiteljstvo. ki poučuje v prenapolnjenih razredih. Tudi v na* hanovtnl primanjkuje učnih moti na ljudskih šolah, ne smete pa misliti, da ie prišlo do pomanjkanja učnih moči tele sedaj. Tudi tedaj, Ho je Mlo v nast banovini nezaposlenih ven sto Učiteljskih abi-turientov, je bilo na mnogih šolah premalo učiteljatva. Ko bi tedaj zaposlili vse nezaposlena, bi is vedno ne bUo dovolj učnih moči. Nekateri so na to opozarjali ter naglašali, kako usodno lahko postane reduciranje učiteljišč. Odnosno numeru« clausus za dekleta na učiteljiščih, toda tedaj je bila fraaa hiperprodukeija taksno strašilo, da je bUo vsa dokazovanje zaman. 2a zaposlitev mladih učiteljev la učiteljic ni bilo kreditov. Rasen tagm je bOo se jSJS^IJESJsn šolanje nm učiteljiščih od 4 dO 5 let, tako da je abtturientov ie manj. Sedaj lice jo nove učas mott. Prloajcovali so* de si bodo ishfrft pomagali a diplomiranimi filozofi. M jih Ja V vsej državi mnogo iimpniUnll Bnano je, da si nekateri služIjo kruh osle z teefctm ročnim delom. V prosvetnem misdetratvu Mi 691 jiroitnj absotvfnanfh rtlssjofov, da ht jih namestili na srednjih šolah. Ko je mini* trstvo povabilo mlade intelektualce, naj jih je prijavilo samo 11. Sedaj se nekateri zaradi (aga zgražajo nad diplomiranimi filozofi, Osa, da mod njimi m nobene ga ide m Mam s in da tudi laent niso ie dovolj. Ali je dandanašnja solarna mladina brez idealov, da ne vidi. koliko bi lahko koristila narodu z zatiranjem nepismenosti v raostalih pokrajinah ter s splošnim prosvetnim delom? Mladim intelektualnem, ki čakajo tudi do 6 lit ha službo la ki tO si postavili za življenjski smoter službo na srednji šoli. je pač lahko očitati nerazumevanje za narodne koristi, vajeni so Vsega, vendar pa s tem al rečeno, da Bo povsem obupali nad vsem tor da se bodo zadeli iz obupa prijavljati aa učiteljske službe. Ta služba se jim aioar ne adi nič nečastnega. Sami jo vedo dovolj ceniti, saj so ti tudi oni izbrali vzgojiteljski poklic, toda kdo bi jim zameril, dB SO ne navdušujejo xa »začasno ~ službo na ljudskih šolah, ko so se vendar šolali dolga leta za profesorski poklic? KO bi hoteli postati učitelji, bi vstopili raje na učiteljišče, šolanje bi jih ne veljnlo toliko ta bi ne trajalo tako dolgo. Zakaj bi ne smeli upati na zaposlitev na srednjih šolah? Sicer bi pa mnogi bili pripravljeni tudi aa to žrtev, na zaposlitev v krajih, kjer se motm človek odpovedati skoraj vsem. le tako primitivnim Civilizacijskim dobrinam, kjer nima nobene zveze s kulturnim svetom in ne možnosti za poklicno izpopolnitev, toda negotovost je prevelika. Nihče ne ve, ali bi bila ta služba res ea-čsona in tako bi moral čakati na zaposlitev na srednji šoli, morda celo tako dolgo, da bi pozabil vse, kar se je naučil. Tudi to bi se ne bila največja noreča, a diplomirani filozofi vedo, kako težka je učiteljska služba, dokler ni službene stalnosti in dokler se v prosvetno Službo mešajo elementi, ki prisegajo edino na svojo politiko. Mladi ljudje, ki čakajo tako dolgo na službe« bi pač lahko izgubili ves idealizem, bilo bi razumljivo. Posebno bi ne smeli očitati pomanjkanja idealizma tistim, ki nimajo dovolj ostrih komolcev alt k do ve kakšnih drugih vrlin, da se niso pretili, do služb, medtem ko so njihovi sošolci že dolgo ugledni profesorji. Kako sc naj sedaj ti ljudje nenadno odločijo za učiteljski poklic in sicer v krajih ter razmerah, ki so jim povsem tuji? Zdi se, da tako ne bo mogočo rešiti vprašanj naše prosvetne politike. Tako najbrž mislijo aosolvirani filozofi, zato se ne prijavljajo za učiteljsko službo kdove kje na deželi. Snežne razmere Poročilo Tnjskoprometn'h zve/ v IJ ubijani ifl Mariboru, SPD in JZSS 30. januarja 1940. Rateče-Plan i ca 870 m: —9. vetrovno. 80 cm snega, pršič. skakalnica uporabna PlanicO-slatine (Dom Ilirije) 950 m: —9, barometer se dviga, oblačno, vetrovno 105 snega. prSič Kranjska gora 810 ra: 9, barometer se dviga, oblačno, vetrovno, 65 cm snega, pršič. sankališče in drsališče uporabno Podkoren 800 m: —10, sneži, 65 cm snega. pršič rHed 501 m: -6, sneži, 80 cm snega, pršič Pokljuka 1300 m: —10. oblačno. 130 cm snega, pršič Valvazorjev dom 1180 m: —12, megleno, 120 cm snega, pršič Radovljica 470 m: —8, sne£i, 70 cm snega, pršič Bohinj-Sv. Janez 330 m: — 6. oblačno. 110 cm snega, pršič Bohinj-Zlatorog 530 m: - 6. oblačno, 95 cm snega, pršič Bohinjska Bistrica 512 m: —8, sneži. 100 cm snega, pršič. skakalnica uporabna Dom na Kom ni 1520 na: —15, oblačno, 180 cm snega, pršič Dom na Voglu 1540 m: —15, oblačno, 180 cm snega, pršic Dom na Krvavcu 1700 m: —5. delno oblačno, 100 cm snega, pršič, deloma spi- han Koča aa Veliki planini 1558 m: —6, delno oblačno, 90 cm snega, pršič Polževo 6Ž0 m: —9, oblačno, 52 cm snega, pršič KureScek 833 m: —S. oblačno, 58 cm Snega, pršič Bloke 000 m: —3. barometer ee dviga, oblačno, vetrovno, 60 cm snega ocenjen 9 od ražina 550 m: —9, oblačno, 67 cm snega, prsič Pohorski dom 1030 m in M*ribor*k* koča 1080 m: —10, megleno, 50 Cm snega, pršič Ribnico na Po!»orju 715 m: —S, megleno 56 cm sneea. pršič 29. januarja 1940. Koso pod Kopo 1377 ms —10 megleno. severovzhodnik. 90 cm snega pišič Koča pri Av. Treh kraljih 1191 m: —3. Oblačno, 85 cm snega, pršič 4R>a i/fcprcjram Sreda, 31. januarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Iz rasrh operet (plošče). —■ 12.30: Poročila, obja-ye. — 13: Napovedi. — 13.02: feramel ^Štirje fantje*. — 14: Poročili. — 18: Mladinska ura: Reportaža iz ljubljanske mestne plinarne. — 18.40: Smoter slovenske narodne zavesti (prof. Edvard Kocbek). — 19: Napoved*, poročila. -- 19.20; Nac. ura: VzgOma prednost naših pe^mi (Branko Matavulj iz Beogredal. — 19.40: Iz rastlin zdravje in moč (dr. Vraber M.). — 20: Klavirski trio (prof. Janko Ravnik klavir, prof. Jan slr.is posli. prof. C. ftenlbauer čelo. — 20.45: PlcSče. -- — 21.15: Slovenski vokalu: kvintet. P<*emi Rista Savina. — 22: Napovedi roročila. — 22.15: Valčki in polke (plošče). NataUanie zaposlenosti v ftszurakl 30. jen. j. (Havas). Delavski urad Zedmjenh držav objavlja statistiko, ki^eaže. da se je ne**»oo»l»no3t v Ze-dihjenh državah znatno skrčil*. Decembra 1939 so zabeležili v Ameriki le Še 0379.000 brezposelnih *li za 1,307 000 manj kakor v decembru 1988. Borzna poročila Corth, 30. januarja. Beograd 10.—, Pariz 10.16, London 17.83. New Vofk 440.—, Bruselj 75,60, Milan 22.01. Amsterdam 230.90. Berlin 178.80.. Stockholm 106.15, Oslo 101.35. Koda n j 80.05, Bofl je 5.30, Bukarcšla 3-30. Prof. dr. Pavel Grošelj na zadnji poti Ljubljena, 30. januarja Kreto i truplom našega nepozabnega znanstvenika in kulturnega delavca prerano umrlega prol. dr. Pavla Crošlja SO že V nedeljo dopoldne prepeljali iz Zagreba v Ljubljano in položili na mrtvaški oder v mrtvašnici sv. Jožefa na Vldovdanskl cesti kamor so prihajale v nedeljo popoldne tn včeraj do pogreba velike množice njegovih prijateljev In znaneev. njegovi bivši učenci In učenke, da pocaite njegov spomin. H krsti so položili ogromno vencev in cvetja tako posamezniki kakor tudi razna drultva. ustanove ter korporacije. Včeraj se Je mnogo pred 15 zbrala na Vidovdanski cesti pred mrtvašnico in na Taboru velika množica, da sprem' plemenitega pokojnika na njegovi poslednji poti Ganljivi bo bili prizori na dvorišču mrtvašnice, kjer je bila zbrana pokojnikova rod bina z vdovo go Davor.no. sinom Vidom 'n drugim! najožjimi sorodniki, ki so jim po samezniki izrekali svoje sožalje. Blagoslovitev krste so opravili oo. frančiškani, nakar je stopil pred krsto rektor univerze kralja Aleksandra I. dr. S'avič. kl se Je poslovil od pokojnega dr. PSvla Groš-lja z naslednjimi bcsedaim: »Žalujoči zbor! Prerano potapamo v grob truplo moža, ki je v svojem življenju veliko storil kot docent naše medicinske fakultete, kot znanstvenik, pedapog. pisatelj urednik in od katerega znanstvene akribi je je so veliko pričakovala naša univerza Prenaglo se je zopet zrušil en steber naše univerze, ki jo je v odlični meri pomagal ustanoviti. Nastopil je kot govornik re pr; pripravni seji za Ustanovitev vseučiliške komisije dne 23. novembra 1018. kot član te jc z vso vnemo in neomahljvim opti mizmom deloval. V seji 10 decembra 1°18 jc plediral kljub vsem težavam za takoj šnjo ustanovitev tehniških tečajev kot za četek tehnrkc fakultete V seji dne 30. januarja 1919 pa jc ognjevite govori! in 26 in 27. februarja 1919 klasično pisal za ta kojšnjo ustanovitev slovenske univerze brez provizornih poskusov preko drugih univerz. Bil jc torej med tistim;. ki so prav videli, da bi bila ustanovitev slovenske univerze v nevarnosti, če bi *e takoj nc ustanovila. Zato mu slovenska univerza ob odprtem grobu izreka svoie odkrito prizna nje in globoko hvaležnost za njegovo ide alno delovanje pri ustanovitvi univerze m /a njegovo vzorno delo kot duhovitega Udi telja in pisatelja biologije. Njegov lik bo ostal slovenski universi vedno svetal la častenf* Na VidOVdanski cesti ie je poslovil Od pokojnega dr. Grošlja tudi prof dr. Boris Zamik v Imenu zagrebške universe. Govornik je blagroval srečne sUi'atelje, ki so Imeli priliko poslušati pokojnikove besede, prelete vielej z umetnrko dikcijo. Poudarjal je zlasti njegovo veliko ljubesen do mladine In inanosti, v kiten je bil temeljito podkovan Prof. dr. Zamik se jc poslovil od pokojnika tudi kot prijatelj orne njajoc, da se je vselej veselil sestanka t njim, ki mu ie vsakokrat pomenil najprijetneje dogodek. Po končanih govorih so se množ'cc razvrstile v dolg žalni sprevod ki se je razvil no Vidovdanski cesti in Taboru da'ie nro-ti pokopfllišfiu Sv. Križa Takoi zs krilcm so stopale v vrstah dijakinje ženske gimnazije in drue'h zavodov, v katerih je poučeval pokojn:k. za vozom s krsto pa pokojnikovi najožji sorodn:lci. profesorji univerze z rektoriem dr Matijo S'avičem na čelu in zastopnikom zagreb?ke univerze, profesorji mestne ženske rea'ne gimnazije Z direktorjem dr. Antonom Baicem na čelu, nato profesorji z drugih nčmh zavodov, med njim' direktor drž ženske t?;mnnziie Ir Josip Breznik, predsednik ZKD prof. leran itd V ža'nem sprevodu so bih nadalje minister dr. Albert Kramer s predstavnikom konzorcija »Jutra« dr Brezignrj?in, nrcdscdmk JNU Stanko Vtrant. upravnik Narodnega gledališča pesnik Oton 2ii":in-čič. Župan dr. Ad!e*ič. bivši ba" dr D:nko Puc, predsednik Narodne galerile dr W'n-lischer predsednik Tiskovne zfldru?e dr. Fettich predsednik C.MD inž. Mačkov'ek ter zastopniki raznih dn:s?;h ustanov za njimi pa ogromna množ;ca Ljubljančanov Ko je dospe' sprevod* do kapelice pri Sv Križu, so odnesli krsto med 5pa1irjem diiakinj k blagoslovitvi v kanelo. kjer je igralo orkestralno druStvo GM. nato pa zopet med ^pa'irjem visokošolske m'adinc dc. groba Po molitvah na grobu se je poslovil od Pavla Grošlja ravnatelj mestne ženske rmnazije dr. Anton Bajcc, v Imenu Prlro-ioslovnega društva pa mu je izrekel k-a*ke Scsede v slovo univ prot. dr. Alija KoSir. V imenu njegovih bivših učenk se je poslovila od pokojnika m'ada dama in se zahvalila za vse, kar j'm je dal v sol; z vzkli kom: »Zbogom, gospod profesor!« Na grob le bilo položenih ogromno prelepih vencev in svežega cvetja, nato pa so se vsule na krsto sveže grude črne prsti... Zakaj ne zemeljski plin namestit bencina? In zakaj ne pridobivamo tekočih goriv iz oljnatih skril j c v cev ? Ljubljana, 30 januarja. S težavami, ki SO nastale zaraui oblastne omejitve porabe bencina, se je pojavilo vprašanje, kako bi se naša država osamosvojila v pogledu tekočin goriv od tujine. NeKateii so predlagali, naj bi porabniki tekočih goriv, predvsem lastniki motornih vozil, začeli uporabljati namesto bencina domača pogonska goriva Ler bi si naj v ta namen preuredili vozila. Znano Je, da že deij časa deluje pod okiiljem ministrstva za gozdove in rudnike odbor za propagando porabe domaČih goriv, nihče pa ne ve, kakšen uspeh je imelo doslej njegovo delo; vendar bi bil predvsem ta odbor poklican, da izreče strokovno mnenje, ali domača pogonska goriva res lahko uspešno nadome« ste nafto in njene stranske produkte. Časopisje piše mnogo o domačih pegonskin gorivih, lastniki motornih vozil so pa še vedno zelo skeptični. Nekateri celo trde, da je ves hrup o domačih pogonskih gorivih le humbug. Sklicujejo ae na to, fleš da v Nemčiji ne preurejajo avtomobilov na druga pogonska sredstva, na primer na losni plin, metan itd. Ct bi 36 preureditev Obnesla, bi nedvomno ne oklevali. Zop?t drugi se pa sklicujejo, da so nekateri tudi pri nas zadovoljni s preureditvijo In da je z<«!o priporočljivo, Če Sačnemo uporabljati domača pogonska goriva. Mi se nc spuščamo v podrobna atrokov-np razrpWanja o tem vprašanju V>n.o le, da je preureditev mototnih vcmi nn to ali ono gorivo zvezana s precejšnjimi težavami. Nekateri strokovnjaki trde, da se preureditev potniških avtomobilov na zemeljski plin ne obnese, češ jeklenke aa plin preveč obremenjujejo vozilo in jih je težko montirati. Sploh pa nI mogoče vozila preuredit) čez noc, zlasti še. ker morajo Za avtomobile, izdelane v tujini, naročiti material, ki ga doma ne morejo dobiti. Zaradi vojne se pa zdaj vsako naročilo is tujine zelo zavleče. Baje tudi ni dovolj jeklenk za plin. Toda to vendar niso nepremagljive ovire, zlasti v primeru, ko gre ta tako pomembno osamosvojitev od tujine. Glavno je« da je v naši državi dovolj domaČih goriv, ki lahko izpodrinejo uvoženi bencin. Predvsem imamo dovolj zemeljskega plina, metana, in cele gore parafinskih, bitu-minoznih škriljevcev, ki bi nam lahko dajali dragocene surovine Medtem ko si belijo glave, kako bi si preskrbeli dovolj nafte iz tujine, bi nai rajši ukrepali, kako bi začeli čimprej predelovati Sktiljevce ter iz niih pridobivati bencin. V Bujavci pri Lipiku na Hrvatskem so oeromna leŽiSČa izvrstn°era zemalj«kega plina. Ta plin pa zdaj delno uporabljajo tako. kakor če bi iz zlata delali blato: lz nJega pridobivajo — saje... Ta plin so tu in tam že začeli uporabljati za pogon motornih vozil Posebno dobro so Js uporaba metana o^n°sla v avtobusnem prometu mariborske občine. V Mariboru so preuredili za poroti z metanom 21 avtobusov. Za preureditev vozila je potrebna manjša naprava, ki velja 4000 do 5000 din Jeklenka s plinom so prttr4ene na vozi hi enostavno. Vsebujejo bo 10 litrov metana, stisnjenega pod pritisvom 200 atmosfer. Preureditev mct-»rja je tako praktična, da še vedno omogoča uporabo bencina. Celo med vožnjo ie mogt>ce menjati pogon. Ce na primer poide plin in ie v zalogi nekai bencina, lahko vožnjo nadaljujejo brez sadrikov. Iakassio se je. da ie p'ln anstno cene1*i od bencina in da tudi motor ne trpi. PrejSnle čase se je motor, urejen za pogon s nafto, kvaril, če so ga preuredili sja pogon na plin. V Mariboru so pa iznašli posebno napravo ter odora vili vse teaave, ki so prej ovirale uporabo metana Ca nogron. Ta primer kaze. da te*ave v resnici niso nepre-mas;Mive in dn bi s* troorab* zemeljskega p'lnn v motornem prometu lahko soloano raz*i*1iA. 2%ka« mi *»as tako pomembnemu VDrn£i,niu v teh časih he posvečajo večjega 7 Kako bi znali ceniti tako veliko naravno bogastvo v drugih državah! Velika ležišča parafinskega škrlljevca v nasi državi so pri Aleksincu in Plrotu. pa tudi v okolici Sinja in Knina v Dalmaciji. Sicer niso še natančno preiskana geološko in rudarsko, vendar je ugotovljeno, da Je nafl oljnati škriljevec izvrsten ter da bi bilo predelovanje zelo donosno. V nokaterlh državah, kjer predelujejo oljnate Skril Je vce, vsebuje rudnina le po 10 odstotkov bltumlnnznlh snOvi, medtem ko jih je v našem Skrlljevcu 15 do 25 odstotkov. Razen tega vsebuj? Se nenavadno mnogo parnfina, 15 odstotkov. Parafin je zdaj po 30 din kilogram! Ce bi bil parafin samo po 5 din klMgram ln Če bi iz škri'jevca ne pridobivali nič drugega, bi bila predelava đono?na. V vojnih časih pa države sploh ne gledajo na to, aH Je pridobivanje surovin donosno ali ne, samo, da al jih lahko priskrbe! Toda iz parafinskega škriljevca bi pridobivali že bem in, petrolej, plinsko ol?e, razna maziva, smole za izdelavo elektrcd itd. Pridobivanje bencina iz škriljevca bi bilo tako donosno, da bi tako priiobljenl bencin lahko konkuriral n^J^e^ejšpmu bencinu lz na*"te. Toda, četudi bi bil nekoliko dražji, bi bilo njegovo pridobivanje izrednega pomena za narodno gospodarstvo ln obrambo. Tako sodijo O tem vprašanju strokovnjaki, ki so ga proučili. Zakaj se torei zadeva ne premakne z mrtve točke? Za^aj ni v naši državi odkritih več večUh l*>žlSČ nafto, je kolikor toliko znano. Odkrita so namreč bila. a jih ni^o smeli začeti Izkoriščati. Zato bi se lahko vprašali, ali so tudi v tem primeru na de^u kakšne temne sile, ki nimajo interesa, da bi se naša država oeamoevoiMa v pogledu pogonskih goriv. V teh ča^lh si takšnih stvari ne moremo več dovoliti, kakor ne malomarn^s*! k» odlaga vse vedno na Mutri«. Tntereal države nam morajo biti najsvetejši. SOKOL ft Sokola T,Jti*ll«rm-7r AHka. V nedeljo 28. t. m. Je načeml^tvo priredilo smučarske tekme moških oddelkov, ki so k'jub nekaterim nedostatkom prav dobro uspele. Tekmovalci so bili ra^eHeni v štiri rku-pine: Moška deca je tekmovala v vcfcnii na 2 km. pa ie pomotoma zaSla na progo nižjega oddelka moškega naraščala nri odcepu. NIS*1 oddelek moškega naraščala Je Imel določeno progo 4 km z vzponom na 2#g šiSen^ki vrh ln s smukom v dolino Mosfca VuVti odielek m^Šk»ga naraVafa je Imel nrevo-itl nrogo do Podutika ln na-a*vf po drugI poti v dolžini n«d 7 km. tflani so morali voziti prav na ToiVo felo ln nazaj, torej skoral 12 km poti. D">si sne*^e razmere niso bile dffodtia, so Mil doseženi prav leni r^mltnti. Irven konkurence je tekmovalo pet tekmo'^i^ev. Pred startom .Je društveni rdravnik brat dr. pavšič vse tek^ova'c« pregledal. V^k tekmovalec le po povr*»tkM v d^m dobil tooel Cai 2 limono. — Na Sh'eM^o bo ry>-novil naš dr« m "kl o*«°k na snimio **Ho fcnreVovo kom^dM^ »p^em s e°s*p«. ki ie imela **i ive-ni«ri m-av l°n n*n-h P-i*-t"k ob ^1*5. Ta dal s« naroči turi* riai vrli r»«iS*iMk hr. .Te~ki Pa4ko s aHl^o ae*tro naČ^l^'eo 7t*+n Se^erWo Obema smo y pofe^liok ?9. t. m. nr!r*"*m rj^«-*n-> *e'o-vo od •t>rr**i*p<** !»t'*nr«4f. *r»»i»v»A r*no-trr> srerl« ln **rovia in d<* osta^^ta dnj-ftt-m tudi v bo*o*e r^eafa. — V f^^to 31. f*»Vi*-n*»T^«* h*v~>f\ «m*»l» r%rv\ w*V<\. ffldo T. »tf V****d MASI* ^a na« yr*-> ti'"« r*> f«1 prtuki posetlll naši prijatelji. — Zdravo! *ostatt! In ostani Član Vodnikove draibal §tev. 24 >8TX> VENSKI NA ROP torek, 30. januar ja 1040 Stran S DNEVNE VESTI — Vae naše izvenljubljanske naročnike, Id nam dolgujejo naročnino za tri aU več meneoev, smo te dni obvestili, koi.K«, zna. aa njihov dolg. V<*em takšnim do.inikom bo uprava dostavljala naš |.»t »amo še do 5. febiuarja, tedaj \m bo ukinila dostavo vaem, ki dotlej ne bodo svojega dolga poravnali. Ponovno prosimo vse naše naročnike, da nam naročnino plačujejo redno meSfc in nam z netočnim plačevanjem ne povzročajo nepotrebnih »troskov. — LjubijaaBka Zbornica za TOI pred loži finančnemu ministru spomenico o davčni reformi. Na ljubljanski konferenci zastopnikov gospodarskih zbornic je bilo sklenjeno, da vse sbornice predlože do 28. t. m ljubljanski zbornici predloge. Na podlagi teh elaboratov bo ljubljanska zbornica izdelala skupno spomenico in jo izročila prve dna februarja finančnemu ministru. — Za Svečnico je obisk Gorenjske omogočen z izletn.fikimi vozovnicami, ki veljajo za naslednje vlake: v četrtek pop. ob 15.40 lz Ljubljane, v petek, na praznik pa zjutraj ob 5.40. povratek v petek zvečer z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 20.33 Vsi vlaka imajo prik.juček na Rateče- Planico, Bohinj in Tržič. — Zanemarjene cee.e. ludi Z dežele prihajajo poročila o silno lanemarjenih cestah Ponekod niso bile ob zapadu velikega snega očiščene niti glavne prometne tile, še manj pa seveda banovinska in občinska pota Zlasti hudo Je bilo ln je menda še na cestah med Krškim < dnosno Brežicami ter Novim mestom. Ceste so ostale pet dni nelzorane in je bil promet po njih domala popolnoma onemogočen. Vozil ni niti poštni avtobus ln je bil tudi sicer usta IJen avtobusni piomet med Novim mestom ter Krškim Zarad, s.ie^a in neizoranih cest je bil preprečen tudi navad.li tovorni ln vozni promet med posameznimi vasmi Ceste so tudi sedaj še slino zanemar/ene. čemur naj bi naposled vendarle že odpomogel tehniški oddelek banske uprave. — Prekop med Dunavom In Jadransk'm morjem Zadnja številka glasi a Nacionalnega komiteja jugcslovensko-nemške trgovinske zbornic« objavlja 2an!m!vo poročilo o načrtih za zgiadltev velikih prekopov ki bi naj izpopo'.ndi plovno mrežo evropskih rek Posebno zanimiv je načrt za zgraditev prekopa kl bi vezai Dunav z Jadranskim morjem Prekop bi bil zgrajen " treh delih Prvi odsek bi bil med Vukovarjem ob Dunavu ln Samcem ob Savi DrugI odsek bi dtžal vzdolž regulirane Save ln Kolpe tretji pa kot pevsem nov prekop od Kolpe do Jadranskega morja Okrog 707, vsega jugos1o\enakega transporta odpade na povbo, ln sicer 63 odstotke plovbe na Jadransko morje. 3? pa na Dunav Z novim prekopom bi se vodna pot mnogo skrajšala ln zmanjkali transportni strečki Za prvi odsek prekopa so preračunjenl stroški na 300.000 000 din Obstojato dve varianti za zgrad'tev prekopa Po eni bi znašali celotni stroški milijardo din po drugI pa 2 miliiardi. — Kolporter postal fakjr v Sremskl Mitrovici zbuja zadnje čase ve.iko senzacijo kolporter Peter Glišič Lotil se je raznih fakirskih podvigov ln nedavno Je v veliki dvorani Park-kina priredil produkcijo ln ob tej priliki je »pojedel« četrt kilograma britvic Rezilca Je grizel kakor solato. Po tem *okrepčilu« si je očistil zobe in tDka7al občudovalcem da se nI ranil po ustih in da ima med zobmi še drobce rezilc. — Podraž'tev kruha v Sarajevu. Včeraj ae je podražil v Sarajevu kruh in velja sedaj 94 dkg belega kruha 4 din, črnega pa 110 dkg. — Bivši egiptskl krali bo prezlmil v Splitu. Pred 14 dnevi je p* ispel v Split s svojo jahto bivši egiptskl kralj Abas Hll-mi. Prezimiti namerava v Splitu, ker so mu naši kraji zelo pri srcu. kakor je izjavil novinarjem Posebno se navdušuje za lepote nagega Primorja Abas Hilmi obiskuje Dalmacijo Že več let. — Podaljšanje roka za prijavo prtdob-nine. Zaradi zadnjih sprememb ln dopolnitev zakona o neposrednih davkih so se davčni obveznik! obrnili na davčni oddelek finančnega ministrstva s prošnjo, naj bi podaljšal rok za prijavo prldobnine. posebnega davčnega dodatka za poslovni promet, davka za luksus. samskega davka in davSčlne za sanitetski fond Finančni minister Je upošteval proSnjo ter izdal odlok za podaljšanje roka prijave Ln sicer do 15- februarja t. L — Nove telefonske zveze z inozemstvom. Z odlokom poštnega ministra bo odobren reden telefonski promet z dne 25. februarja v naslednjih relacijah (takse v zlat'h frankih): Kamnik—Cachia 2 25 Kamnik Cremona 3.60. Kamnik — Genova 4.20. Kranj—Ajdovščina 2.25, Maribor Sežana 2.25. Maribor—Serenzano 3.60. Krk—Za-der 2.25, Krk- Pulj 2.55. Bohinjska Bistrica— Varese 360 in Kranj—Serengo 3 60. — Varčevanje z *'vtH v naši državi, še vedno niso potihnile vesti O nameravani racionalizaciji porabe glavnih Živil v naši drŽavi predvsem moke In mesa Iz poučenih krogov poročajo, da na pristojnih mestih resno razmišljajo o raciona^zaciji živil, namreč o uvedbi enotne moke srednje vrste za domačo porabo ln o uvedbi brezmesnih dni. ko bi bilo prepovedano prodajati meso. vendar še ni zanesljivo, kdaj bo prišlo do teh uvedb. — Nadaljevanje pogajanj a predvojnih doleovih v Beogradu. Prihodnje dni prispe v Beograd lz Berlina delegacija finančnih strokovnjakov da nadaljuje pogajanja, ki SO bila svoječasno prehlnjena o ureditvi jugoslavenskih predvojnih dolgov. V delegaciji bodo dr Schiffner. svetnik zunanjega ministrstva, direktor Reichsbanke Kra-mer in član Reichsbanke Songen ter svetnik kmetijskega ministrstva Martini. — V Beogradu jim primanjkuje nafte. Razen pomanjkanja drv in premoga je Zadnje čase v Beogradu tudi občutno pomanjkanje nafte. Zaradi tega so znatno ©mejili avtomobilski promet. _ Izredno povečanje Isvoza l**a. Izvoz lasa ia nase države decembra je dosegel rekordno količino 19 320 vagonov v vrednosti 163.000.000 din. Lani smo izvozili 129.946 vagonov lesa v vrednosti 1121.2 milijona din. ^, ^ — Francozi ln tf«md kupujejo Morije v aa*' državi, iz Novega Sada poročalo, da aa sadnje čase mude v Bački nemške in francoske komisije, ki nakupujejo konje. Francoska komisija je nakupila že večje Število konj in jih plačala precej dobro, pO 4 do 6 tisoč din. — Premen k beograjske občine «na*a nad S 200.000.000 din. Premoženje beograjske občine je posebna komisija ocenila na 3-208.972196 din. Čeprav je občina lani 10% od premoženja, se je njeno premoženje povečalo v primeri s predlanskim za 4S.35o.301 din. — Sodni of.cia! poneveril tri četrt milijona din. Včeraj je bila v Murski Soboti razprava proti stefanu Friedrichu, sodne-mu oficialu okrajnega sodišča v Murski Soboti. Obtožen je bil, da je poneveril 720 tisoč din dižavnega denarja. Obsojen je bil na 12 let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da •X) precej jasno, stanovitno in mrzlo vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Beogradu in Saiajevu. Najvišja temperatura je bila na Kum boru in Dubrovniku 9, v Splitu 6. na Visu 2. v Sarajevu 1. v Ljubljani —1.5, v Zagrebu —2. v Beogradu —3. v Mariboru - 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2. temperatura je znašala — 5.6, na aerodiomu —0 C. 17 L'nh'fane —lj Vsem našim ljubljanskim naročnikom, ki do 5. februarja ne bodo poravnali zaostale naročnine, bo uprava ukinila dostavo. Mačujte naročnino t«ćno, ker s tem nam olajšate delo, sebi pa zajamčite redno dostavo. Kavarna »STRITAR« danes v torek, sredo, četrtek in petek _ VSO SOĆ ODPRTA. —lj Koncert violinistke Lilije d* Alhore bo v ponedeljek 5 februarja t. 1. ob 20. v mali tilharmonični d orani. —lj Vr.nar ko preaa.anje pri ljubijan*ki sadjar ki in \rinarski podružnici bo kakor običajno v sredo 31. t. m. od 19 v kemijski dvorani 1 drž realne gimnazije v Vegovi ulici. Predaval bo g. Jože Kregar o vprašanju Kako naj si ljjb tjlj oamnoži go-moljne beginre in vrtne glaiiole. S skiop-tičnimi vikami. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni. - -lj V počaš*enje pok. prof. dr. Pavla iiro-\4u je daiovai za mestne reveže Klub naiav si vcev uni. erze kralja Aleksandra I. 100 din, dijakinje VI a razreda mestne že ..-ke realne gimnazije 15o am g< ep di Srečko Puhar. G.egoiočeva uiica 32 pa 3^0 din mestna vrtnarija pa je v znamenj* teh odkupnin od razkošja pn pogrebih položila na krsto tli pieproste vence Mestne pofola.arst.o izreka dobrot nikom mestnih revežev najt op1 jš o zahvalo tudi v imenu podpi anih — 1 očajstite rajne z dobrimi deli! ^lj Razstav* a1p*n«klh Kda Dpr taja bo .-dpi ta samo se nekaj dni, zato svetujemo kulturnemu občinstvu, da z ob iskom ne odla.'a. Doseianji obiskovale, razstave so se prav pohvalno izrekli t Pe*žaievih delih Deižaj razstavlja olja ak\are!e in grafike. Na razstavo posebn' opozaljamo naše srednje in meščanskofioi *»k0 dijastvo, ki mu je omogočen obisf-pod vodstvom gg profesorjev za z^žalK vstopnino Za skup:ne Je vodstvo po raz stavi vedno na razpolago —lj V š*»ntjnFf-bckem gtn*„u«au bodr ponovili trinajstič za> avuo in dubovito Nušičevo veseloigio tUjež* Igra je imel? kai senzacionalen uspeh in so bile vse do sedanje predstave popolnoma razprodane Ponovitev bo na Svečnico in v soboto ob 20.15 V neleljo bo prva popoldanska predstava te veseloigre ob 15 15 Ker je za predstave veliko zanimanje in je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brer vstopnic, jih kupite že v naprej Vstopnice rezervirate lahko tudi p smeno na naslov : Šentj gledališče Mestni dom —lj Dmžabna prireditev »Šoce« bo na Svečnico 2. t. m. v Trgovskem domu Po start navadi se bodo zopet zbrali na svo* jem večeru prijatelji in znanci »Soče« ob skrbno pripravljenem sporedu, ki ga bodo izvajali iz prijaznosti odlični operni člani Nastopilo bo tudi Istars*«o kolo s novo na stud i rano točko. Po sporedu se bo nPado in staro zavrtelo ob sokolskem orkestru Čisti dobiček je namenjen za obmejne po trebe. Pri pripravah za tO prireditev so deluje z vnemo tudi naSa akademska mla dina. Prepričani smo, da se bo radevOljf odzvalo nase občinstvo. Vabljeni vsi. Ob leka promenadna. 60 n —lj Obrambni fond — mri nji dan rp vlaganje prijav sa odmero ca leto 1940 Ker za vlaganje pi ijav za odmero obramb nega fonda ni podaljšan rok, davčna lipra va sa mesto Ljubljano ponovno razgiaSa Zaradi pravPne odmere morajo vsi daven* zavezanci, ki Ima o tri ali več živih zakonskih otrok pod 21 let starih, vložiti dr 31. jenuarja prijavo, v kateri je treba na vesti imena in rojstne podatke otrv k. Pri jave je treba kclkovati s 10 din. Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi soba št 3. Prijave, vložene po 31. januarju pe pri odmeri obrambnega fonda ne bodo UpoSt^vale. V istem roku morajo predložiti davčni upravi nekolkovane prijave tudi vsi nad 30 let stari moški davčni zavezanci, ki so simci ali pa so ož~n*enl aH vdovci brez otrok. Tistim davčrim zavezancem, ki so jim otroci po~ rli in sedai nimaio nobenega otrrka, prijav nI treba vlagati Opozarjamo davne zavezance, da morajo prijave vlagati vsr-^ko teto z^ova. —lj Poškodovanci. Poses*nlkova ž«nn Ivana Habian iz Nove vasi pri Blokih je včeraj doma padla z lestve in se hudo po-bHa na davi. _ lSletnl posestnikov sin Rado Mulec iz Cerknice si je t>ri smučanju zlomil desno nogo. — Prav tako smolo ie Imel pri smučanju tudi 30le*-i c»«dfer*rici moisier France Jurgele is Tržiča, ki si je z'omil desno no°ro v členku. — Dveletni železničarjev sin Marko Jereb iz Ljubljane je padel ni cesti in si zlomil desno roko. — Trgovski potnik Mirko Jurman iz LJubljane si je pri smucnnju slom 11 desno ramo. — Brezposelnega godbenika Janezi Vrečka je na cesti pri Lukovici povozil neznan avto^obftist. Pri padcu se 1e Vre-ček poškodoval na glavi in no rok^h. — Vsi se sdra^ ijo v ljubljanski bolnišnici. —lj Spomladi Se vse ve*ell, ko drobne ptičice pojo. Tudi mi Jo v tei hudi letoSnii zimi že vsi z. veseljem pričakujemo. Zato pa oomaknlmo čas malo nanre.1 ln se udeležimo »SnomlM*n«ke«ra veselja« na rmst-no soboto dne 8. februarja na Taboru, kjer bomo vsal zsi neksl ur pozabili nevšečnosti te krute sJme. 59—n —IJ Za mestne reveže je daroval 1000 đjn g. Juraj Kallav. zobozdravn k v Beethovnovi ui. 14, ga Vera Papel, Nunska ulica 21 je pa poslala 500 din v poCaScan^a spomina svojega poko nega soproga j v spomin pok. g. Pavla Novaka je darovalo prijateljsko cm z je 420 din, ga. Marim Krajnar*ič, vdova podpolkovnika v p. Mi- •teeva c ži je pa darovala sa stara eu- i kramo 100 din mesto venca na grob pok. industiijca g. Josipa Kunca. G. K. Glieič je daroval poln kovčeg raznega starega pe rila in obleke. Mestno pog'avarstvc izreka vsem dobitnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podp&ranih. »Pomladno veselje« na Taboru MAŠKARA DA SOKOLA I sobota ■ 3« februarja 1940 lj— Za otroške košare so darovali: Neimenovana 40 din, A. Jazbec. Krani pa otroško perilo. Vsem darovalcem se naj-iskrene je zahvaljujemo! — Jug. unija za zaščito otrok. Ljubljana. —lj V Ljubljani so umrli od 19. januarja do 25. januarja: Krušič Julija roj. Kanec, 54 iet. mesa lica ln posestnica, Besen-skova ulica 10; Pangre Ivana roj. Pire, vd. Petnč, vd. Prepeluh, 88 let, vdova po /.i.inskem meSetarju. Vidovdanska cesta 9; Ljubic Marija roj. Kodran. 63 let, vdova po mestnem oliclalu. Vidovdanska cesta 9; Novak Pavel, 40 let, gostilničar in posestnik. Cesta 29. oktobra 19 Sesek Marija, 74 iet, aasebnica. Pred škofijo 18; Kune Jožef, as ist, industrijec, Aleksandrova cesta 11; Marenče Franc. 5 mescev, sin Čevljarja, Korotanska ulica; Gajsek Ana, 08 let, pol ska dninarica, Vidovdanska cesta 9; Kurent Marta, IS iet, sirota, Vidovdanska cesta 9; Stegnar Marija, služkinja. Vidov lanska cesta 0; šafee Ferdo 56 let, policijski nadstražnik v p., Grajska planota 1: Kovač Marija roj. Zaje, 78 let, vdova po ključavničarju juž želez., Vidovdanska cesta 9; Maver Josip, 71 let, uslužbenec drž. žel. v p.. Drenikova ulica S; Mulec Katarina sestra Pia, 72 let, usmiljena sestra reda sv.Vincenca Pav., Vidovdanska cesta 9; Merjasec Marija roj. Zirovnik, 79 let. vdova po cerkovniku. Vidovdanska cesta 9; VVlllenpart Marija, roj. Knez, 81 let, vdova po delovodji na Žagi, Vidovdanska cesta 9; Mohar Stanislav, 39 let, pisarniška moč Sv Florijana ulica 40. — V ljubljanski bolnici so umrli: Petelin Marjan, 16 mescev, sin delavko. Zagorje ob Savi; Zornada Fr3flc. 62 let, višji polic, strifnik v p., Rožna dol'na Cola V 31, Tominec Franc. 63 let, p-streSCek. Sv. Petra cesta 49; Deceko Jože. 45 let. delavec. Izredno lep in pretresljiv film. Čigar vsebina je podobna nesmrtni Puccinijevi operi »Madame Butterflv« Glavno vlogo Igra in poje M \R1A CKBOTAKI. PREMIERA MADAME BUTTERFLY Za smeh in dobro voljo skrbita LUCIE ENGLISCH in PATJL KEMP. Tel. 22-21. KINO UNION. Koval Film Zagreb. Ob 16., 19. in 21. ur:. SAMO SE DANES ob 16., 19. in 21. uri vesela ln zabavna filmska zgodba ganljive vsebine in globoke srčne kulture KINO SLOGA, tel. 27-30 VESELA POTEPUHA $2gM8ffi I BELA SMRT VELIČASTEN film iz živ jenja lovcev na severne medvede. Prekrasni naravni posnetki z Grohlanda in Norveške. — Renc Deltgen, Hllde Sessak KINO MATICA, tel. 21-24 ob 16., 19. in 21. uri Avtobusni promet na progi Celje— Kosje—Podsreda je zaenkrat ukinjen, ker je sneg na nekaterih cestnih odsekih laku slabo zoran, da je vožnja z avtobusom nemogoča. Na progi Celje—Solčava voz; mestni avtobus zaenkrat samo od Celja do Ljubnega. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 6. februarja od 8 do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulicL —c Usodne poledice prepira med bratoma, v Slivnici pri Celju se je v soboto spri 381etni osestnik Alojz Selič s svojim bratom Jož*-tom. V razburjenosti je Jožo pograbil nov, ter zabodel brata v ramo in mu prere *ai kite na obeh rokah Alojzija Seliča so oddaU v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva. Na Gomilskcm je padel 661etnemu občinskemu revežu Jožetu šoštariču pri napravljanju drv hlod na levo nogo in mu jo zlomil v stopalu. V Mozirju Je aadel »letni posestnikov sinček Anton Celinšek doma tako nesrečno, da je dobil težje notranje poškodbe. V Hrenovi pri Novi cerkvi si je 321etni posestnik Franc Komplet doma pri padcu zlomil levo rok> Ponesrečenci s« zdravijo v celjski bolnici. —c Velik vlomrNki plen. V nedeljo med Id Ln 19 je bil izvršen drzen vlom sredi mesta Neznanec je vdrl s pomočjo ponar- -Jorenja vaš'pri" SkofJi "l^kir Jereb Janež', j njenega kljuka v stanovanje ge. Helene 19 let. delavec. HraSe 19. obalna Lesce; Vadnal MarHa roi StoikoHč 20 let Žena ->rofesoriq. Grudnovo nabrežje 23; dimnic Franc 66 let, zvanfčnik drž bol v p.. Vod-mnfe-V" tttfea 21. T'-nmpuS Martina. 3 me-<5ce hči sb*žk*n1« S • Florjana ulica 34; Tur si Peter 42 let dH^r, Vodovodna -esta 31. Fodboi AMton, 56 let. občinski o*»r F»i-»-mi 4 pri L^sr^t^u: Ornan Ma-ra 24 let trtri'* posestnika Sn Duplje 7 iri Kr^nur J ž k Jan*»z 2 leti sin mestnega delivca Savdle 63 občina Jerica; "^o'^k^r Ai-i>ij i leto »in d^in^ri^, Pod-jorje 20, ob^lnn Šmartno pri Litiji. 12 S -C Trn^Frn sujrt ge Tatjane Med veko* e. Dne 8 t m se Je zgodila, kakor ■*mo poročali v stane /an,ju pisarniškega ravnatelja g. A'berta Medveika na hribu sv Jožefa v Celju težka nesreča, katere žrtev je postala njegova soproga ga. Tatjana Medveikova, roj Kordanova. Ko so na Štedilniku v kuhinji greli v škatli parketno voščilo, je bencin nenadno eksplodiral. Plameni so objeli go Medveškovo ter ji prizadejali težke opekline po glavi, obrazu, rokah in nogah. Go MedveSkovo so prepeljab trkoj v celjsko bolnico, kjer je po dolgem, hudem trpljenju v nedeljo izdihnila. Pokojna je bila vzorna Žena in izredno skrbna mati sinu edlncu Branku Pokojno so prepeljali danes dopoldne iz Celja v Ljubljano in jo bodo danes ob 14. odpeljali z glavnega kolodovora na pokopališče k Sv. Križu Pokojni bodi ohranjen trajen spomin, kmto prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! Kruftlčevo. lasthice kavarne >Evrope* na Kralja Pelra cesti, prebrska! stanovanje^ s silo odprl mizni predal ter odnesel iz njega 2800 din go'ovine ter zlatnine in nakita v vrednosti 9690 din Vlomilec se je očividno odpeljal i2 Celja s savinjskim vlakom Pozneje »o namreč našli ob progi pri železniškem prelazu na Mariborski cesti dve SkatU, v katerih je bil prej shranjen del ukradene zlatnine Ti dve škatli je vlomilec najbrže vrgei skozi okno vagona. Policija je takoj uvedla ohSime poizvedbe. -^c V celjski bolnici je umrl 371etni posestnik Alojz Sekič iz Koprivnice pri Rogaški Slatini V Mestnem zavetišču v Med logu je umrla v nedeljo 64ietna mestna reva Helena Zav£kova. Inserirajte v „S1. Narodu*4! Iz D^!£.ijskih Toplic — Sokolsko društvo oriredi na Svečnico svojo običajno predpustno zabavo z i?:ro enodejanko »Brat Sokol< po kateri bo prosta zabava ob sviranju domačega tam-buraskega zbora. — Nov s;reb. Pretekli petek je umrla ga Agata Bučar, ki je zadnji čas atvala pri svoji poročeni hčeri v Straži Bila je žena mlinarja, ki je rodila več sinov in hčera, ki so že vsi preskrbi leni. Pokopali so jo v nedeljo na topliškem pokopališču. Dobri ženi in blagi materi bodi lahka domača Zemlja! — Zadovoljstvo z električno razsvetljavo je zlasti v sedanjem času zelo upravič-Ijivo, ker so Topllčani rešeni neprilik z dobavo petroleja. Sedaj bodo tudi oni redki, ki so se branili elektrike, spoznali, kako velika dobrota je električna luč. Kamniški Sdkol v novem razmahu V četrtek 25 t m je imel S^kol v Kam-' ku svojo redm letno skupščino Udeležba ic bda lepa Poročila funkcionarjev po biLa izčrpna in so podala natančno sliko dc-a v preteklem letu. Občni zbor je izrekel Drino priznanje upravi, lei se je zares potrudila m pokazala voljo, da dela neomajno ->o sokniskem programu Lotila »e je lani -\oiih nalog v zavesti, da »okolstvo n> kaca paradna in zabavna organizacija temveč da je to organizacija, katere načela zahteva jo vsega človeka in vse resnosti in pn kateri je treba predvsem delati in zopet de- •atu Občni zbor jc otvoril poilstarosta br Tone Knez s pot Iravom vrhovnemu sokolske-mu starešini Nj. Vel. kralju Petru 11.. ki mu ie vse članstvo zaklicalo krepak »Zdravo«. \Tato ie v kratkih besedah očrtal dr'* in strem1 jenja sedanje uprave, pri čemer je Poudaril, da je bilo glavno delo posvećeno akciji za zgraditev sokolskcga doma. da po se tudi drugo delo ni zanemarjalo. Iz poročil ostalih funkcionarjev je razvidno, da se ie nova uprava lani pogumno lotila dela in da v svojem poslovanju ni opuščala svo-i^b dolžnosti. Podatki o delu na telovadnem in vzgojnem področju, pa tudi za pridobivan le gmotnih sredstev, navajajo mnogo visjč številke, kakor smo jih bili vajeni številke So sicer postranska stvar, vendar p ic treba uijotovti, da je uprava vsaj del zastavljenih ji nalog izvršila. Spravila je v pravi tir akcijo za sokolski dom in liStvsfili trdno pod'apo za bodoče delo. ki jamči, da bo sokolski dom morda kmalu v resnici stal sokolstvu v čast, Kamniku v ponos. Saj veste, s kakšnimi predsodki se je treba v takih primku h boriti. Razne stare razvade, malodušnost, komodnoat, morda celo odkrito nasprotovanje itd., vse jc bilo treba upoštevati in postavljati stvari na svoje pravo mesto. Dopovedati je bifo treba, da mora sokolsi so delati po svojem programu in za svoje cilje, ker lahko zaide na pota. po katerih je slo ze toliko organi-zaclj. Treba si je biti o vsem na jasnem in delo pravilno usmeriti. Akcija za zgradbo sokolskegs doma se jc pričela zato, ker potrebuje Sokol za svoje delo in razmah večjih, boljših in primernejših prostorov, ki jih more nuditi samo novi dom. - čeprav pa je uprava marljivo zbirala sredstva za to akcijo, m ^y nemar jala drugega dela. Zanimivo jc bilo v tem pogledu poročilo br. blagajnika, ki 50 din Pri tem niso upoštevane niti naknadne poravnave prejšnjih dolgov v znesku nekaj tisoč dinarjev. Vsa vrednost društvenega imetja je sedaj nad 300 000 din. dočim je pred letom društveni inventar v obliki telovadnega orodja in dr. bil vreden 30.000 din. Društvo je namreč med letom pridobilo stavbi^čc v izmeri cca oDOO kv metrov Da ie bilo to mogoče, se je treba zahvaliti br. Tonetu Knflfliču iz Kamnika in br. Kun-stlju z Vrhnike. V prosvetnem poročilu so bile obrazložene smernice dela uprave v celoti in na nro-svetnem polju po^cbef To delo je bilo uspešno tudi na polju vzgoje in izobrazbe, čeprav so bili funkcionarji preobloženi z drugimi nalogami. Uprava je srečno prebrodila začetne težave, ki so normalno delo zelo ovirale, ter ustvarila vse možnosti za izvrševanje pravih sokolskih nalog. V nreteklem letu je imelo društvo 7 prireditev, pri katerih je skuhalo moreni c-^^h združiti tudi z dobrim finančnim efek*'*m. Kako se je to posrečilo, kaže stanje b'.igaj-ne. ki je imela vire samo iz teh (rednih) prireditev ln 61anarine. Da pa so prireditve tudi v moralnem pogledu morda uspele, lahko sodi javnost. Poročila funkcionarjev so bila sprejeta brez večjega razpravljanja in z odobravanjem. Pri volitvah je bila z nekaterimi dopolnitvami izbrana stara uprava, ki ji je na čelu starosta br. Tone Knez, Čigar namestnik »e br. Drago Uhle. V gradbenem odseku, ki je ostal v glavnem isti kakor lani. je na čelu br. Tone Knaflič. O akciji za sokolski dom je občni zbor razpravljal kot o poslednji točki dnevnega reda ter jo soglasno odobril. Br. starosta je ugotovil, da je delo sastavljeno, vse pa je odvisno od članstva in prijateljev sokolstva, ki bodo pač morali doprinesti za to stvar nekaj žrtev. O 'načrtih ter drugih podrobnostih še bo razpravljalo na članskih sestankih. Naloga občnega zbora je, da poda obra-čun o delu v pretekM poslovni dobi. Ako je obračun tak, da je človek vesel, ko poslusi poročila, ie stvar v redu in na pravi poti Naj bi bil zadnji sokolski občni zbor v Kamniku ne samo obračun za nazaj, temveč tudi temelj za bodove delo prod-\.cm pa naj bi dal poguma in a rc onim. ki morda ne upajo v bodočnost sokolstva in s'lovanstva. e%ntca KOLEDAR Danes: Torek, 30. januarja: Martina DANAŠNJE PRIREDITVE Rino Matica: Bela smrt Kino Sloga: Vesela potepuha Kino l'ni on: Madame Butterfly Kino Moste: Večna karavana tn Demo zraka DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4. Bohince ded., Rimska cesta 31. i«i gledališče DRAMA tek ob 20. uri Torek, 30. januarja: zaprto Sreda, 31. januarja: Kupčija s .mrt m Rod Sreda Ćetrtek, 1. februarja: Na prisojni strani. Red Četrtek Petek, 2 februarja: ob 15. uri: Pcterčkovr poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane CenS. Ob 20. uri: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene Delo znanega ruskega pisatelja Ar kadija Avereenka x>Kupeija s smrtjo* ima za snov zgodbo o posmrtnem zavarovanju. V spretno zgrajeni komediji je vrsta dobro označenih tipov, dejanje pa odlikuje sveža dov-tipnost, domiselnost v humorističnih prizorih ir. zabavne situacije. Glavno vlog-o igra Lipah, nadalje IgTajo: Jan, Danes, Jerman. Presetnik, Bratlna, Gabrijelčičeva, Levarjeva, Vida Juvanova ln Rakarjeva. Režiser: prof. šest. Starše ln mladino opozarjamo, da bodo igrali v dramskem gledališču na praznik popoldne Golievo mladinsko Igro »Peter-čkove poslednje sanje«, v kateri so na čudovito po*i-fč^n način rrisanc fantastične sanje na smrt bolflega otroka, ki ga igra Vida Juvanova. l£,ra zapušča otrokom s svojo bajrostjo najgloblji vtis. Kdor hoče darovati svojim malim nepozabno lepo doživetje, naj jim da priliko videti to igro. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, n0. januarja: Rusalka. Red B Hreda, 31. januarja: zaprto, (generalka) četrtek, 1. februarja: Lumpaclj Vagabund. Premiera. Premlerski abonma Petek, 2. februarja: ob ^11. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Gostovanje Dječjega carstva lz Zagreba. Ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene Ob 20. uri: Frasquita. Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac Drevl se bo prvič ponovila prelepa Dvo-fakova »Rusalka«, ki je bila v premieri deležna zelo toplrga sprejema. Melodiozna, prelivajočih se občutij polna glasba, v katero je zajet ves mik narave, skrivnosti gozdnih noči, prepletenih s čarom slovanskega bajeslovja. se dobro druži a poetičnim dejanjem v zaokroženo umetniško celoto. Našo uprizoritev sta pripravila 5ef-režiser Debevec in dirigent štritof, nastopajo pa Hevbalova, Franci, Kogejeva, 6a-sičeva, Lupša, Barbičeva, Sladoljev. Mese-snel, Polajnarjeva, Medveščkova in Rupni- kova. S (i£m*&eqa pfattta Kino Union: Madame r.nt terfiv. Nemški film, ki je bil narejen v rimskih ateljejih. Videli amo že nekaj italijanskih, filmov, v katerih je prikazana zgodba iz znanih opernih del na ta način, da se v življenju glavnih igralcev odigravajo dogodki( ki bo povsem slični z dogodki v znanih operah. V tem filmu doživlja slavna pevka Belloni (Maria Cebotari) usodo japonske gejse Butterflv. S takim načinom zasnove scenarija ume jo italijanski režiserji doseči nenavadne glasbene in čuvstvene efekte. Besedilo ie sestavljeno v nemškem duhu, dialogi so doka* okorni in tudi neduhoviti, kar je razum1 saj govore Nemci in Nemke in je tud prireditelj scenarija Nemec, po režiji p» je film v slogu podobnih uspelih in dol I italijanskih filmov. Pevka Maria Ceboi-ili pride do vse veljave a svojim prekra&uim glasom. Lep film, ki ga velja videti! SPD Plajiinaki vestnik začenja svoj 40. letnik. Ustanovljen L 1805, bi bil vestnik s 1 .1940 dosegel že svoj 46. letnik, če bi zaradi vojne ne bil prisiljen, da 1 .1914 s svojim 20. letnikom prekine izhajanje m. ta letnik zaključi sele 1. 1920., z letom 1921 pa nadaljuje redno izdajanje. Planinski vestnik je v štirih desetletjih postal važen činitelj planinstva in domaćinstva. Kot glasilo Slovenskega planinskega društva v neposredni zvezi s poklicnim strokovnim m z narodnim namenom tega društva sledi trajno in preudarno prirodni evoluciji plan'nstva pri nai in drugod. Ot> Planinskega vestnika se zbira družina modrih bodrilcev, vztrajnih delavcev, navdušeno podjetnih pionirjev; platfinSko delo oživljajo i zastopnice ženatva, enakopravne, kakor so enako delavne. Kličemo pa v nase vedno strnjene vrste še druge, nove. Ker privilegijev ne poznamo, ja dobrodošel vsak, kdor ve o natt snovi kaj povedati. Planinski vestnik se naroča pri Slovenskem planinskem društvu v Ljui>-tianl, AJtekaangrovfL cesta Stran 4 »SLOVENSKI MA ROD« torek, 90. januarja 1940. 24 Bter. Neugasljiv požar pogasitev požara, ki traja že enajsto leto, j< sana nagrada 14 milijonov dan V rumunskem kraju Moreni, kjer so glavna ležišča nafte, besni že enajsto leto silen požar. Pred dobrimi desetimi leti. 27. maja 1929. se je vnela nafta v sondi Ra 160 Kljub vsemu prizadevanju strokovnjakov požara niso mogli pogasiti in še vedno ne vedo, kako bi ukrotili pobesneli element. Tam so L 1929 iskali nafto. Vrtali so že dolgo ter dosegli globino 1000 m, o nafti pa ni bilo še nobenega sledu Inženjerji so pričakovali, tla morajo naleteti na nafto prav kmalu, če je sploh tam. Sveder se je zajedal v globino nadaljnjih 100 m, a brez uspeha toda ljudje so vztrajali. Nadaljevali so vrtanje v globino nadaljnjih 100 m. Zopet nič! Inženjer je javil, da ni nobenega uspeha, toda ukazali so mu. naj nadaljujejo vrtanje Stroj je začel Topet delati ln sveder je prodiral v naslednje zemeljske plasti Prodrli so že v globino 1300 m, toda še vedno brez uspeha. Tehniki so začeli resno dvomiti, da je tam ležišče nafte, strokovnjaki pa so jim zatrjevali, da bodo na nafto nedvomno naleteli prej ali slej. Zato so vrtali še v globino nad 1300 m. Ko so prodi li z vrtalno napravo v globino 1453 m, se je masivni vrtalni stroj nenadno stresel, močno tramovje je zaškripalo in vsa konstrukcija z vrta!r»o napravo v teži 2100 stotov je zletela v zrak Vrgel jo je močan tok nrfte. ki je nenadno z veliko silo izbruhnila iz globokega rova. Nafta je bruhnila iz zemlie kakor velikanski vodomet in se obenem vnela: mogočen zubelj je siknil do višine 100 m. Razumljivo je. da je zaradi tega nastala v prvem trenutku velika panika in nI nihče niti mislil na gašenje požara. Velikanski zubelj je razsvetljeval ponoči ves kraj, vročina pa je bila takšna, da so bile ogrožene sosedne sonde. Nekatere so morali naglo zavarovati. Da bi požar ukrotili, so vabili strokovnjake iz vseh koncev sveta, naj bi jim pomagali. Podjetje ni gledalo na stroške, kajti največji Izdatki za gašenje požara bi bili malenkost proti bogastvu, ki gp uničuje ogenj. Tako so začeli krotiti na razne načine pobesneli element. Najprej so strokovnjaki predlagali, da bi izkopali poševen predor do sonde ter po njem odvajali podzemeljske pline. Ogenj, ki bi potem ne dobival več dovolj netiva, bi se s časom unesel, toda pritisk plinov Je bil prevelik. Razrušil je predor in pri delu se je ponesrečilo več delavcev Potem so začeli vrtati drugi predor pod nadzorstvom drugih strokovnjakov Posluževati =*o se začeli tudi posebnega gasilnega praška in ogenj je začel v resnici pojemati Ker s samim gasilnim praškom niso mogli zadušiti ognja, so strokovnjaki predlagali naj bi livarna vlila veliko pleščo. s katero bi zaprli ustje sonde ter tako zadušili ogenj. Ko so po velikem trudu zavalili pleščo na odprtino sonde jo je goreča nafta vrgla v zrak ter deformirala. Pri gorenju nafte namreč nastaja velik pritisk m strokovnjaki računajo, da dosega 360 atmosfer. Poslej so strokovnjakom pošle Ideje. Visok ognjem zubelj plapola še vedno Sosedne sonde morajo opuščati, da bi se požar ne razširil na nje Družba je razpisala veliko nagrado, v naši valuti okrog 14.000.000 din. za tistega, ki bi se mu posrečilo pogasiti požar Mnogo ljudi si že beli glavo s tem problemom, vendar pa je težko reči. ali bo nagrada koaj izplačana ali ne. Ognjena fontana še vedno žari nad vsem krajem kakor v posmeh današnji visoko razviti tehniki. Rszvtf televizije v Nemčiji Doslej v Nemčiji pridobitve televizije niso bile še piistopne ihši javnosti. Poštna uprava je sicer imela že uvedeno televizijsko službo, ki pa je bila le bolj atrakcija. V zadnjem času so priprave na televizijski oddajni postaji končali in bodo lahko redno oddajali program kakor pri oddajnih radi/jskih postajah. Sedaj lahko že vsak radijski naročnik — mora pa imeti seveda televizijski aparat — celo brez zvišane naročnine sprejema tudi program televizijske postaje Berlin-VVitzlesen. Televizijsko oddajo sprejemajo lahko spi*, naročniki v Berlinu in v njegovi neposredni okolici kajti oddajni valovi posta/je segajo samo 50 do 100 km daleč. Da bi se televizijska oddaja razširila po vsej Nemčiji, bi bilo potreba postaviti še celo vrsto televizijskih oddajnih postaj. Kmalu bodo dograjene nekatere postaje in pravkar sta dograjeni v Broknu in v Feld-bergu. Nadaljnje postaje so projektirane v številnih večjih mestih. Razen tega so začeli polagati kable, ki bodo služili za televizijsko službo. Po njih bodo oddajali posameznim postajam televizijske programe predvsem iz osiednje berlinske televizijske postaje. Televizijska uprava je naročila številnim tvrdkam, naj bi izdelale standardni televizijski sprejemni aparat Tvrdke so že poslale na trg 10.000 sprejemnih aparatov, ki so po 650 mark. Ta aparat je bil razstavljen na zadnji berlinski radijski razstavi Za sprejemanje televizijske oddaje se t poslužujejo naročniki iste antene kakor za radio. Računajo, da se bo raba televi-zijskh aparatov zelo razširila, saj niso posebno dragi in ker sprejem ni zvezan tudi z drugimi posebnimi stroški. Za študij tehničnih vprašanj televizije je nemška industrija s pomočjo države ustanovila Reichspost - Fernsehen-Gesell- schaft. Enstna žekzzOie vozniae v Ameriki Eden najznačilnejših pojavov v ameriškem gospodarskem življenju je kriza železniških družb, ki so investirale vanje 25 milijonov dolarjev, ki pa sedaj ne morejo doseči piimeme amortizacije Družbe ki imajo v rokah skoraj tretjino vsega železniškega omrežja v Zedinjenih državah, so v bankrotu, drugim pa grozi polom, železnicam v Ameriki silno konkurira motorni promet. Zaradi krize železniških družb v Ameriki družbe ne naročajo več materiala novih vozov, lokomotiv ter so zato prizadete tudi mnoge industrijske stroke. Ameriški trgovinski minister je nedavno izjavil, da bodo železnice lahko premagale krizo le tedaj, če se jim posieči povečati promet, toda nihče ni vedel, kaj bi bilo treba storiti, da bi se povečal promet. Nedavno je izdelal načrt za sanacijo ameriških železnic bivši senator John Hastings Predlaga revolucionarni načrt in sicer uvedbo nove železniške tarife za osebni promet po istem načelu kakor za poštni promet. To se pravi, da bi uvedli enotno voznino za potniški promet na vseh progah Sedaj v Ameriki prodajajo vozovnice glede na dolžino proge, ki jo potnik prepotuje. Tako n. pr. stane vožnja dvakrat toV^o iz Bostona do VVashingtona kakor iz Bostona do New Yorka, ker je oddaljenost dvakrat večja. Pošiljatev dopisa iz Bostona do VVashingtona pa n. pr. velja 3 cente, kajti porto je za dopise do kateregakoli mesta Zedinjenih držav 3 cente ne glede na daljavo Zaradi tega je poštni promet v Ameriki silno živahen, posebno mnogo je trgovskih pisem. Po zgledu ureditve v poštnem prometu naj bi sedaj uvedli novo tarifo tudi na železnicah Po novem načrtu bi bile Zedinjene države razdeljene na 10 odsekov. Tarifa bi se ravnala po teh odsekih. Take bi na pr voznina veljala v navadnih vlakih prvega odseka ne glede na daljavo le 1 dolar. Od Chicaga do Milvvaukeea ln Minneapolisa bi bil le en in isti odsek ter tri voznina znašala do 400 milj samo 1 dolar. Vožnja v dveh odsekih bi veljala 2 dolarja. Potovanje iz New Torka do San Francisca bi vodilo skozi pet odsekov in voznina bi znašala pet dolarjev. Nekoliko dražja bi bila v Pulimanovih vozovih. Od nove tarife si obetajo silno mnogo. Promet bi se zelo povečal in po železnici bi potovali tudi ljudje, ki se je doslej sploh niso posluževali Zaradi večjega prometa bi železnica zaposljevala tudi več uslužbencev in rabila več materiala. To bi poživilo delavnost v mnogih industrijskih strokah. Ce bi se nova tarifa obnesla v potniškem prometu, bi jo uvedli tudi v tovornem, kj je znatno večji. Rekord mraza Najmrzlejši kraj na svetu ni na severnem ali na južnem tečaju temveč v Sibiriji. Zato tudi ne govorimo o polarnem temveč o sibirskem mrazu Blizu majhnega kraja Verhojanska v severni Sibinp kaže toplomer pogosto celo —70 stopinj C, namerili so pa tudi že —70 stopinj C. V takšnem mrazu navadni toplomeri, polnjeni z živim srebrom, odpovedo, zate se morajo posluževati z alkoholom polnjenih. V tako hudem mrazu živo srebro zmrzne, odnosno se spremeni v trdo kovino, ki se da upogiba ti kakor svinec. V pragozdovih okrog Verhojanska se zaradi mraza z velikim truščem podirajo velika drevesa. Pogosto se razdrobe kakor steklo in je les zmrznjen tako, da je trši od železa in da se sekira ob njem krha. Zato si tam tudi težko preskrbe pozimi kurivo kajti sekati se da ie suh les Rekord mraza, ki je bil kdaj dosežen na zemlji, zna-a približno —80 stopinj C Seveda velja to samo za sedanjo dobo. medtem ko ie bil v ledm dobi mnogo hujši mraz Umetno je pa veda dosegla še mnogo večji mraz V laboratoriju levdenske univerze so dosegli pri eksperimentih —272 stopinj, torej niti ne za celo stopmjo manj kakor znaša absolutni mraz Edini časnik v Tibetu V Tibetu imajo rudi novinarja, toda tam izhaja samo en časnik Izdaja ga Tibe-tanec Tarčm Babu v mestu Tačinlu Nekakšni kolporterji tega lista so trgovske karavane, ki tudi nadomestujejo pošto. Tarčm Babu piše list popolnoma sam, podatke pa črpa iz vesti, ki jih čuje po radiu in iz kakr n hkoli čenč. ki mu prihajajo do ušes vendar pa mu ni treba objavljati popravkov Lista mu rudi Bi treba izdajati redno Izda ga ko «e mu nabere dovolj novic V člankih so podani pregledi o političnem položaju po svetu in v začetku vsakega takega č'anka je reproducirana slika vladarja države, o kateri Tibetanec seznanja svoje čitatelje v svoiem članku Te slike so zelo malo podobne možem, ki bi jih naj predočale, kajti rišejo jih ti- betanski risarji, ki niso posebno spretni v svojem poslu. Tarčin Babu je nedvomno najsrečnejši novinar na svetu, njegovi čitatelji pa so verjetno najmirnejši in naj-zadovoljnejši. saj se jim ni treba razburjati spričo precej plesnivih vesti. j Radio išče dediče milijonskega imetja Ameriški radio išče ta čas z vnemo dediče milijonskega imetja brez gospodarja. Gre za zapuščino nekega Irca, oziroma njegovih sester, ki sta umrli 1. 1933. in 1935.. ko sta po njem podedovali. Sami nista potem zapustili nobene opoioke. Menijo, da obstoje tucati oseb. ki bi bile upravičene do tega milijonskega imetja v dolarjih, toda doslej se ni javila še nobena. Brezuspešna evakuacija Londonsko zdravstveno ministrstvo objavlja, da se je izmed 750.000 šolskih otrok ki so jih ob začetku vojne poslali brez staršev iz Londona in drugih velikih industrijskih mest na deželo, že 250.000 vrnilo domov. Izmed 500.000 evakuiranih mater z majhnimi otroki, slepih in pohabljencev sta se dve tretjini isto tako vrnili v prejšnja bivališča Sploh sta že nad dve tretjini v začetku septembra evakuiranih oseb zapustili odkazana jim bivališča v podeželju in se vrnili v mesta. RAZLIKA MED PUŠKO IN STROJNICO — Očka. kakšna ie razlika med puško in strojnico? — Veš. to je tako. sinček kakor če govorim jaz, potem pa mati. M. Krugove: Na prisojni strani Močno prikupna komedija, odlična predstava in popoln uspeh Ljubljana. 29. januarja Prav v teh dneh. ko so nam oči m zlasti srca vztrajno obrnjena na sever je prišla tale nordijska avtorka na naš oder Kakor bel galeb lep takoj močno prikupen s svojo naturno eleganco in nobleso Srečen slučaj nas je seznanil s finskimi ženami »Ženami na Niskavuoriju« s katerimi jmo dobili na repertoar igro posebnega na moč prijetnega vtiska in prav tak srečen slučaj nam je prinesel premiero švedske veseloigre »Na prisojni strani«, ljubeznive, nežne, vidno iz življenj agloboko zajete male umetnine. Obe nordijski igri z daljnega severa sta na modkrili, kako blizu so naša srca s finskimi in švedskim, in kako visoko stoji kultura severnih narodov, ki so sposobni take literature. Razumemo, da je prav v današnjem grobem, brutamo razburljivem času tudi komedija Helge Krogove dosega- la v praškem Narodnem divadlu izredne umetniške uspehe s celo serijo uprizoritev in da je »Na prisojni strani« prišla na nemške odre Kajpak le na najbolj izbirčne, le posebno intimnost v izrazu m apartnost v formi ljubeče duševne drame s primesjo noblesne vedre šaljivosti m res kultivirane humornosti in komičnosti. tam zmaguje švedska dramatikarica Tu ni nikakih silnih izbruhov. nit; močnih pretresljivih zunanjih prizorov; vse je blagorodno fino :n imponira še posebej s tem da bolj nakazuje kakor kaže. več zamolči kakor pove, a prepušča tvoji duši in tvojemu duhu. da zajameš in prečutiš vso skalo pritajenih čustev in misli In si zadivljen 2e ko sem prečital komedijo mi je b:1o izredno roplo pr* srcu in ko sem gledal nato še našo odlično predstavo sem užival ponovno. Vese1 sem bil torej ko sem opazoval, kako je uživala tudi naša publika in si s tem zopet utrdila sloves, da ima pravilen okus in točen čut za odrsko in literarno kvalitetno*^. Seveda so bili med to publiko tudi redki taki. ki jim jc bdo dejanje preveč mirno, dogodki bledikasti bane preveč pastelne. Za razne umetnine je pač treba različne srčne kulture, sposobnosti vživljanja v posebno občutje, pogleda za intimne poteze in sluha za nevsiljive duhovitosti. Marsikdo si želi hrupa, bodal, krvi, hropenja, krikov, groma m treska. Bodi mu! Tudi takih umetnin ne odklanjam, a ljubše so mi tihe, vedre zgodbe, že zaradi kontrasta z današnjico, iz katere vsak rad pobegne vsaj za par lepih prisrčnih ur Vsebina? Racionalno pozitiven Slovenec bi dejal: iz te igre vidimo, da se mora tašča v vsakem zakonu umakniti snahi, sicer v hiši ni prave sreče; žena delaj m odločaj v gospodinjstvu, sicer se dolgočasiš in lahko zaideš v nevarnost Mož pa zaupaj ženi in ne preizkušaj njene zvestobe s tem da jo postavljaš v izkušnjavo Lepo je na prisojni strani, kjer je vsega v izobilju, a še lepše, ker prisrčnejše in svobodnejše je na senčni strani Če pa se združita v razumevanju obe strani, jc najlepše, popolna sreča Toda tako razlagati vsebino je pač preveč prozaično in vprav cmokavzarsko. He'ga Krogova je znala vse tc povedati drugače, poetično učinkovito ob vsej finosti in leh-kotno«fi. močno vzlic vsej nežnosti. In predstava je bila izvrstna v režiji prof. O Šesta, ki je imel vidno radost ob svojem delu ter v inscenaciji arh. Franza, ki se je za dekoracije ob severmh fjordih z okusom in efektom močno potrudil. Moža Hartviga veleposestnika, je s svojo toplo govorico in simpatično preprosto-stje odlično poosebija' naš vrli Kralj, njegova ženka, bivša slikarica in marljiva tip-karica. bistra, iskrena čisto svobodno trezna, a po srcu vsa topla Estera je biTa Mira Danilova, posebno težko vlogo ima Vida Juvanova s čustveno zaprto, nezaupno. kole-rično Vencho, ki se končno le oraia, ko prejme za klofuto še sama klofuto. Ta ženski tip nam je tuj. težko zajeten, a mora biti pač švedski, tako rekoč folk'oren, torej zanimiv Dane^ev originalni stru- Severin jc zame malce bled dolgočasen, stereotipen, naiui jgtasov |e treba priložiti znamko. — Popustov sa male oglase oe priznamo. RAzno Beseda 50 par laven pose Dej Najmanjši znesek *»-— Din. Male oglase »Slov. Narod« »prejema uprava do O. are dopoldne MREŽE sa postelje najceneje pri ANDLOVIC. zaloga pohištva. Komenskega ul. 34. 373 t NO VEC5ABVT* POUK Beseda 50 par davek posebej NaimamSi znesek 8. - Din FRANCOŠČINO ln NEMŠČINO . poučujem redne dijake-inje ln ' privatiste vseh razredov oz. Sol ln odrasle. Aneta Potočnik, strok, dipl.. Tržaška cesta l-l. (podaljšek Blelvveiscve ceste). 430 PRODAM Beseda 5C par davek posebej, NaiTTiamSi «net**K 5. Din MOTORNO KOLO NSU 500 cem OHV. štiri prestave, z električno razsvetljavo in baterijskim vžiga lom, cca 7 tisoč kilometrov vožnje, v brezhibnem stanju, zelo ugodno proda Stranskv Oton — Tržič. Predi IniSka ulica la/n. 422 tuserirajte V „SLOV. NARODU11 NAPODNA iSKARNA LJUBLJANA 'A » JE VSE VKSTS nSKttVIM mattfeosra tu majpinbjš* Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda14 LJubljana, Knafljeva ulica itev. s KUPIM FOTOGRAFSKI ATELJE filialka. brez konkurence, v lepem mestu na Hrvatskem, naprodaj zaradi prevelike obremenitve in bolezni. — Foto Vlasta. Bos Novi 423 OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični meo ie medico dobite najceneje v MEDARN1 LiuhHana židovska ui 6 2. L. FIŽOL ZA KI HO dobite poceni pri SEVER & KOMP. Gosposvetska cesta 5 13. L*. Beseda Mj par aavek po^oej Najmani.«' me*p|< Din STRUŽNICO vrtalni stroj, stroj za variti ln kovačnico v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na Ivan Prešern, tov., Kranj. 431 TRGOVSKO fflsO ~~ v okolici mesta ali na deželi v bližini farne cerkve na prometnem kraju kupim ali vzamem v najem. — Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Ivan Vrtačnik, St. Lambert, p. Sava pri LitijL 434 E. C. Bentlev: 38 .Skok t kozi okno1 ROMAN — Čevlji, ki so me izdali, — je nadaljeval Mar-lowe po kratkem presledku, — so me zelo tiščali. Toda vedel sem. da se pod nobenim pogojem ne sme pojaviti moja stopinja pri koči, kamor sem bil položil truplo. Tudi med kočo in hišo se ne sme poja iti. Stlačil sem svoje čevlje v suknjič ter napravil vidno sled na travniku, potem pa še na preprogi. Strašno je bilo slačiti mrliča, ga preobleči v drugo obleko in mu obuti čevlje. Prav tako strašno je bilo potegniti mu umetno zobovje iz ust. Mimogrede rečeno, zmotili ste se, ko ste pisali o whiskyju. Napil sei. se samo enkrat, toda napolnil sem stekleničico, ki sem jo bil vzel s seboj. Čakala me je razburljiva noć in sam nisem vedel, da-li bom vzdržal. O tem, kar sem počel v hiši. vam ne morem več dosti povedati. Ko sem odslovil Martina, sem potegnil iz samokresa naboje in jih skrbno osnažil z žepnim robcem. Bankovce, torbico in demante sera spravil v Manderso-novo pisalno mizo. Ko sem stopal po stopnicah, je nastal še nevaren trenutek, ker ni bilo izključeno, da bi me kdo opazil. Toda zgodilo se ni nič. Prvo, kar sem sforil, je bilo, da sem položil samokres in naboje nazaj v futeral, potem sem ugasnil luč in odšel v Mandersonovo spalnico. Kaj sem moral tam delati, veste. Hotel sem postaviti čevlje pred vrata, pustiti tam Mandersonov suknjič, telovnik, plašč, črno kravato in vse, kar je bilo v žepih, izbrati drugo obleko, kravato in čevlje ter položiti umetno zobovje v skledico, na kateri sem pustil žal odtise prstov. Potem sem moral leci na posteljo in jo spraviti v nered. Toda ta čas je bil že napočil najtežji trenutek: v sosedni sobi je spregovorila gospa Man-dersonova. Mislil sem na to in vendar je malo manjkalo, da nisem izgubil glave. Sicer sem pa imel premišljeno še drugo možnost. Ce bi se bilo zgodilo, čeprav to ni bilo verjetno, da bi bila gospa Man-dersonova še pokonci in da bi ne mogel iz hiše skozi okno. sem hotel še nekaj ur ostati v hiši in jo zapustiti šele pozneje po običajni poti. Martin bi bil že spal. Morda bi me bil kdo slišal, nihče bi me pa ne bil videl. S truplom bi bil storil vse, kar sem nameraval, pc em bi se bil pa Čim hitreje odpeljal v South ampton. Edina razlika bi bila, da bi ne bil imel tako jasnega . libija, ker bi ob po) sedmih ne mogel biti v hotelu. Odpeljal bi se bil naravnost v pristanišče in tam bi bil previdno zvedel vse, kar sem moral vedeti. Vsekakor bi bil pa prispel tja pred odhodom pamika. Ce bi ne bil prispel v Southampton ob desetih, bi se bil izgovoril, da se mi je pripetila med potjo nesreča. Pa tudi če bi bil samokres v moji sobi dokazoval, da je bil rabljen, bi me vendar nihče ne mogel spravljati v zvezo a strelom, v kolikor so ljudje verjeli, da se je vrnil Manderson. Ko sem zaslišal dihanje gospe Mandersonove in spoznal to njem, da spi, sem odšel po prstih v nogavicah skozi njeno sobo in kmalu sem bil srečno zunaj. — Povejte mi samo, — je dejal Trent, ko je Mar-lowe obmolknil, — zakaj ste silili v nevarnost s tem, da ste šli skozi sobo gospe Mandersonove ? Razumem, zakaj ste skočili skozi okno na tej strani hiše. Tam vas ni mogel videti niti Martin, niti kdo drugi. Toda na desni strani sta bili še dve prazni spalnici in salon gospe Mandersonove. Mislil sem, da bi bilo varnejše, če bi bili bezali skozi eno izmed teh sob. Marlowe se je obrnil k Trentu. — Ce bi bil imel drugo možnost, bi bil gotovo zbežal po drugi poti. Ko sem vstopil v Mandersonovo sobo, sem zaprl vrata. Razmišljal sem o položaju glede na zaprti prostor z edino nevarnostjo: gospo Mandersonovo. Moral sem samo počakati, da bi zopet zaspala. Pot je bila prosta. Toda mislite si, da bi bil še) brez suknjiča in samo v nogavicah z Mandersonovimi čevlji in obleko v rokah v eno izmed praznih sob. Na hodnik, je sijala polna luna. Toda tudi če bi se moj obraz ne bil videl, bi nihče ne bil dvomil, da nisem Manderson. Lahko bi se bilo zgodilo, da bi bil hodil Martin neslišno po hiši, kakor je njegova navada. Bunner bi bil lahko stopil iz svoje spalnice. Tudi služinčad bi se bila lahko pojavila. Vse to sicer ni bilo posebno verjetno, toda možno je bilo. V Mandersonovi sobi sem bil pa povsem varen in vedel sem, koga lahko srečam. Ko sem ležal v svoji obleki na Mandersonovi postelji in prisluškoval slabemu dihanju v sosedni sobi, sem se vendarle Čutil varnega. Imel sem možnost, ko je začela gospa Mandersonova govoriti z menoj, utrditi nekatere okolnosti svojega načrta s tem, da sem ponovil, da sem bil jaz, Marlovve. poslan v Southampton. Mislim, da mi tu ni treba ničesar pripomniti. Vrnil sem se v Marlston in z ostankom svojih živčnih moči sem kljuboval vašemu prijatelju, policijskemu uradniku. Najtežje mi je bilo, ko sem stal drugo jutro pred kočo, kamor sem bil položil truplo. Mislil sem, da me boste takoj aretiralL Zdaj sem vam povedal vse. Trent je vstal. —- Nobenega vprašanja vam ne zastavim več. Verjamem vam. Ne zato, ker mi je vedno ugajal vaš obraz ali ker je tako udobneje, temveč zato, ker sem tako domišljav, da verujem, da bi mi nihče ne mogel celo uro lagati. Vase pripovedovanje je nekaj izrednega. Toda tudi Manderson je bil izreden in vi ste tudL Eno je izven dvoma: pogumni ste! Marlowe je zardel in hotel je nekaj odgovoriti, toda Cupples se je suho zasmejal. — Kar se mene tiče, — je dejal, — vas nisem niti za hip smatral za krivca. — Marlovve se je vljudno priklonil, toda Trent ga je začudeno pogledal. — Samo eno vprašanje, — je nadaljeval Cupples, — recimo, da bi bil nekdo drugi osumljen in da bi ga bili obdolžili. Kaj bi bili vi storili v tem primeru? — Mislim, da bi bila moja pot povsem jasna. Odšel bi bil k njegovemu zagovorniku in mu povedal, da imam ta zločin na vesti jaz. // Za upravo in inserami cM lista Oton ChrisJof Jf Vsi v ljubljeni Štev. 24 »SLOVENSKI NA ROP tor**, M. Januarja 1940. DNEVNE VESTI — Vse nase 1 zveni Jubljanske naročnike, Id nam dolgujejo naročnino za tri ali vec mesecev, smo te dni obvestili, koi.a© zna_ aa njihov dolg. V»em taksnim dolžnikom bo uprava dostavljala na« bst %mo se do 5. februarja, tedaj pa bo ukinila dostavo vse ji, ki dotlej ne bodo »v«jega dolga poravnali. Ponovno prosimo vse nase naročnike, da nam naročnino plačujejo redno vsa« rne&ec in nam z netočnim plačevanjem ne povzročajo nepotrebnih stroškov. — Prekop med Dunavom in Jadranskim morjem. Zadnja Številka glasila Nacionalnega komiteja jugoslovt nsko-nemške trgovinske zbornic« objavlja zanimivo poročilo o načrtih za zgraditev velikih prekopov, ki bi naj izpopolnili plovno mrežo evropskih rek. Posebno zanimiv je načrt za zgraditev prekopa, ki bi vezal Dunav z Jadianskim morjem. Prekop bi bil zgrajen o treh delih Pivi odsek bi bil med Vukovarjem ob Dunavu in Samcem ob Savi Drugi odsek bi držal vzdolž regulirane Save in Kolpe tretji pa kot povsem nov prekop od Kolpe do Jadranskega morja Okrog 709c vsega jugoslovenskega transporta odpade na plovbo, in sicer 63 odstotke plovbe na Jadransko morje. 37 pa na Dunav. Z novim prekopom bi se vodna pot mnogo skrajšala ln zmanjšali transportni stroški Za prvi odsek prekopa so preračunjeni stroški na 300.000 000 din Obstojata dve varianti za zgraditev prekopa Po eni bi znašali celotni stroški milijardo din po drugI pa 2 milijardi. — Kolporter postal fakjr. v Sremski Mitrovicl zbuja zadnje čase veliko senzacijo kolporter Peter Glišič Loti) se je raznih fakirskih podvigov ln nedavno je v ve'lki dvorani Park-kina priredil produkcijo in ob tej piiliki je >pojedeN četrt kilograma britvic Rezilca je giizel kakor solato. Po tem »okrepčilu« si je očistil zobe in pokazal občudovalcem, da se ni ranil po ustih in da ima med zobmi se drobce rezilc. — Podraž tev kruha v Sarajevu. Včeraj se je podražil v Sarajevu kruh in velja sedaj 94 dkg belega kruha 4 din, črnega pa 110 dkg. — Bivši eglptskf kralj bo preulmll v Sprtu. Pred 14 dnevi je p Ispel v Split s svoio iahto bivši egiptski kralj Abas Htl-mi. Prez'mitl namerava v Splitu, ker so mu naši kraji zelo pri srcu. kakor je izjavil novinarjem Posebno se navdušuje za lepote nagega Prmorja AbasHilmi obiskuje Dalmacijo že več let. — Podaljšanje roka za prijavo prtdob-nlne. Zaradi zadnjih sprememb in dopolnitev zakona o neposrednih davkih so se davčni obvezniki obrnili na davčni oddelek finančnega ministrstva s prošnjo naj bi poda'jšal rok za prijavo pr;dobnine. posernega davčnega dodatka za poslovni promet, davka za luksus. samskega davka in davščine za sanitetski fond Finančni m*rdster je upošteval prošn-jo ter Izdal odlok za podaljšanje roka prijave in sicer do 15 februarja t. L — Nove telefonske zveze z inozemstvom. Z odlokom poštnega ministra bo odobren reden teVfon^ki promet z dne 25 februarja v nas'e in jih relacijah < takse v z'at'h frankih): Kamnk Carhia 2 25 Kamnik Cremona 3.60. Kamnik — Genova 4.20, Kranj—Ajdovščina 2.25, Maribor Sežana 2.25. Maribor—Seienzano 3.60. Krk—Za- der 2 25. Krk—Pulj 2.55. Bohinjska Bistri- j ca- Varese 3.60 in Kranj Serengo 3 60. j — Varčevanje z ž«vili v naši državi, še vedno niso potihnile vesti o nameravani racionalizaciji porabe glavnih živil v naši i • ržnvi predvsem moke in mesa Iz pouče- j nih krogov poročajo, da na pristojnih me- \ stih resno razmišljajo o raciona-izaciji ži- j vil, namreč o uvedbi enotne moke srednje vrste za domačo porabo in o uvedbi brezmesnih dni. ko bi bilo prepovedano proda- i jati meso. vendar še ni zanesljivo, kdaj bo prišlo do teh uvedb. Nada7 je\arije pogajanj o predvojnih dolgovih v Beogradu. PUhodi.je dni prspe v Beograd lz Berlina delegacija finančnih strokovnjakov, da nadaljuje pogaianja. ki so bila svoječasno prehinjena o ureditvi ju-gos!jvenrkih predvojnih dolgov. V delegaciji bodo dr Schiffner, svetnik zunanjega ministrstva, direktor Reichsbanke Kra-mer in član Reichsbanke Pongen ter svetnik kmetijskega ministrstva Martini. — V Beogradu j'm primanjkuje nafte. Razen poman ikanja drv in premoga je zadnje čase v Beogradu tudi občutno pomanjkanje nafte. Zaradi tega so znatno omeji1! avtomobilski promet. — Izredno povečanje izvoza le*?, j^voz lesa iz nase države decembra je dosegel rekordno količino 19 320 vagonov v vrednosti 163.000.000 din. Lani smo izvozili 129.946 vagonov lesa v vrednosti 1121.2 milijona din. — Fra nozi In V^itkI kupujejo Konjr v naši državi. Iz Novega Sada poročajo, da se zadnje Čase mude v Bački nemške in francoske konvsije. ki nakupujejo konje. Francoska komisija je nakupila že večje število konj in jih plačala precej dobro, po 4 do 6 tisoč din. — Premoženje b?ogral*ke obalne rn*£a nad S 200,000.000 din. Premožen,}e beograjske občine je posebna komisija ocenila na 3 20S.972 1P6 d:n. čeprav je občina lani odpisala 10^ od premoŽenja, se je njeno premoženje povečalo v primeri s predlanskim za 48 350.301 d!n. — Sodni oflcial poneveril tri četrt milijona din. Včeraj je bila v Murski Soboti razp:ava proti Štefanu Friedrichu. sodnemu oficialu okrajnega sodišča v Murski Soboti. Obtožen je bil. da je poneveril 720 tisoč din dižalnega denarja. Obsojen je bil na 12 let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic. — Vreme. Vi emenska napoved pravi, d<* bo precej jasno, stanovitno in mrzlo vreme Včeraj je nekoliko snežilo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je bila na Kum boru in Dubrovniku 9. v Splitu 6. na Visu 2. v Sarajevu 1, v Ljubljani —1.5, v Zagrebu —2, v Beogradu —3. v Msriboru —4 Davi je kazal barometer v Ljubliani 766.2. temperatura je znašala —5.6. na aerodromu —9 C. ulici. Predaval bo g. Jože Kregar o vpic šanju. Kako naj si ljubitelj namnoži gc moljne begonije in vrtne gladiole. S skio; Učnimi .Pikami. Vstop prost. Člani in gost. vabljeni. --lj V počaščen je pok. prof. dr. Fa\i Groslja je daroval za mestne reveže Klu naravoslovcev univerze kralja Aleksandr I. 100 din, dijakinje VI. a razreda mestn ženske realne gimnazije 150 din, gosp. d. Srečko Puhar. Gregorčičeva ulica 32, p 300 din, mestna vrtnarija pa je v znamenj* teh odkupnin od razkošja pri pogrebih p^ ložila na krsto tri preproste vence. Mestm poglavarstvo izreka dobrotnikom mestnil revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imeni podpiranih. — Počastite rajne z dobrin.i deli! _lj Razstava alpin«klh *Hk Eda Oer-žaja bo odprta samo še nekaj dni, zate svetujemo kulturnemu občinstvu, da z ob iskom ne odlaša. Dosedanji obiskovale: razstave so se prav pohvalno izrekli o Deržaievih delih. Deržaj razstavlja olja. akvarele in grafike. Na razstavo posebno opozarjamo naše srednje in mesčanskošoi-sko dijaštvo, ki mu je omogočen obisk pod vodstvom gg. profesorjev za znižano vstopnino. Za skupine je vodstvo po razstavi vedno na razpolago. —lj V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili trinajstič zabavno in duhovito Nušieevo veseloigro »Ujež... Igra je imela kar senzacionalen uapeh ln so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane Ponovitev bo na Svečnico in v soboto ob 20.15 V nedeljo bo prva popoldanska predstava te veseloigre ob 15.15. Ker je za predstave veliko zanimanje in je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. Vstopnice rezervirate lahko tudi pismeno na naslov : šentj. gledališče. Mestni dom Iz Dolenjskih Toplic — Sok°lsko društvo priredi na Svečnico svojo običajno predpustno zabavo z igro enodejanko »B at Sokol*, po kateri bo prosta zabava ob sviranju domačega tam-buraškega zbora. — N©v grob. Pretekli petek je umrla ga Agata Bučar, ki je zadnji čas živela pri svoji poročeni hčeri v Straži Bila J« žena mlinarja, ki je rodila vec sinov in hčera, ki so že vsi preskrbljeni. Pokopali so jo v nedeljo na top:i-kem pokopališču Dobri ženi in blagi materi bodi lahka do mača zemlja! — Zadovoljstvo z električno razsvetljavo je zlasti v sedanjem času zelo upravič-ljivo, ker so Topllčani rešeni neprillk z dobavo petroleja Sedaj bodo tudi oni redki, ki so se branili elektrike spozna1!, kako velika dobrota je električna luč. Ez Ce'ja l? Ltafcfiane —lj Vsem našim IJub'jansk*m naročnikom. Id do 5. februarja ne bodo poravnali zaostale naročnine, bo uprava ukinila dostavo. *lačujte naročn'no t°čno, ker s tem nam olajšate delo. sebi pa zajamčite redno dostavo. _lj Korcert violinistke Lilije iPAIbOie bo v ponedeljek 5. februarja t. 1. ob 20. v mali fUharmonični d orani. _lj Vrtnar ko preda-an> pri ljubljanski sadjar Id in vrtnarski podružnici b kakor običajno v sredo 31 t m. od 19. v kemijski dvorani 1. drž. realne gimnazije v Vegovi A -c Tragičn. »nHi §T<* Tatjane Medve-skove. Dne 8 t m. se je zgodila, kakor smo poročali, v stanovanju pisarniškega ravnatelja g. A beta Medveška na hribu sv. Jožefa v Celju težka nesreča katere žrtev je postala njegova soproga ga. Tatjana Medvefkova, roj KorJanova. Ko so na štedilniku v kuhinji greli v škatli parketno voščilo, je bencin nenadno eksplo-diial. P"ameni so objeli go. Medveškovo ter ji piizadejali težke opekline po glavi, obrazu, rokah in nogah. Go MedveSkovo so prep.ljali trkoj v celjsko bolnico, kjer je po dolgem, hudem trp jenju v nedeljo izelihn la. Pokojna je bila vzorna žena hi Izredno skrbna mati sinu edincu Branku Pokojno so prepeljali danes dopoldne iz Celja v Ljubljano in jo bodo danes ob 14 odpeljal z glavnega kolodovora na pokopališče k Sv. Križu. Pokojni bodi ohranjen trajen spomin kruto prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! —c Avtobusni promet na progi Celje— Kozje Podsreda je zaenkrat ukinjen, ker je sneg na nekaterih cestnih odsekih tako slabo zoran da je vožnja z avtobusom nemogoča. Na progi Celje Solčava vozi mestni avtobus zaenkrat samo od Celja do Ljubnega. —c Uradni dan ZN>rn'ee in TOI za Celje in okolico bo v torek 6. februarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Raz) ago v; ulici. —C Ugodne pnf«vH*ie prepira med bratoma. V Slivnica pri Celju se je v soboto spri 381etnl posest-»*k Alojz SellČ s svojim bratom Jožetom. V razburjenosti je Jože pograbil nož ter zabodel brata v ramo ln mu prerezal kite na obeh rokah. Alojzija Seliča so oddali v ce"ako bolnico. —c Nesreča ne počiva. Na Gom^skem je padel 661etnemu občinskemu revežu Jožetu šoštariču pri napravljanju drv hlod na levo nogo in mu jo zlomil v stopalu. V Moz'rju je oadel 91etni posestnikov sinček Anton Celinšek doma tako nesrečno da je dobil težie notranje poškodbe. V Hrenovi pri Novi cerkvi si je 321etni posestnik Franc Komplet doma pri padcu zlomil levo rok-> Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c VeMk vTomri«ki nf*n. V nedeljo med 16 in 19 je bil izvršen drzen vlom sredi mesta. Neznanec je vdrl s pomočjo ponarejenega kliuča v stanovanje ge. Helene Kmšičeve. lastnice kavarne >Evrope« na KraHa Petra cesti prebrskal stanovanje, s slio odnri m'zni predal ter odnesel iz n^ee-a 2800 din gotovine ter zlatnine in nak;ta v vrednosti 9690 din Vlomilec se ie očivi-'no odpeljal iz Celia s savinjskim vi?kom Porneje so namreč našM ob progi ori že'ezrnškem prelazu na Mariborski cesti dve *k->tli, v katerih je bil prej shranjen del ukradene zlatnine. Ti dve škatli 1e vlcm^ec najbrže vrirel sk^zi okno vagona. Policija je takoj uvedla obSirae poizvedbe. —c V celjski bolnici je umrl 371etni posestnik Alojz Sekič iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini. V Mestnem zavetišču v Med ogu je umrla v nedeljo 641etna mestna cva Helena Zavškova. Iz Slovenfgradca — Občni zbor Sokola. Občni zbor Sokol skega društva v Slovenjem Gradcu bo v soboto 10. februarja v veliki dvorani Sokolskega doma Za vse članstvo Je udeležba na občnem zboru strogo obvezna. Začetek točno ob 20. — Občni zbor koroške kolesar8*« pod-zveze bo v nedeljo dne 4. februarja ob 14. popoldne v posebni sobi pri Kajfeau. 4 Ob petletnici Ruske Uspešno kulturno in Maribor, 29. januarja. Med kulturnimi društvi v Mariboru za-enia med drugim vidno mesto tudi tu-ljšnja Ruska matica. Te dni poteka pet t, kar je bila ustanovljena. Pobuda za stanovite v je šla iz vrst mariborskih ru-kili emigrantov. V dobi petih let je Ruska atica v Mariboru dosegal pod vodstvom v°jega predsednika prof. Sokolova, ki e pripravil ustanovitev matice, lepe uspele na ruskem nacionalno-kulturnem, pa udi socialnem torišča Ruska matica v Mariboru vzdržuje brez->lačno rusko šolo, na kateri poučuje gospa : 1 k o v a. ki jo plačuje matica. Namen fc šole je da se v dorasčajočl mladini hrani ljubezen do rodnega jezika in lod-ie zemlje. Ruska matica vrši to poslanstvo *a starejšo generacijo s poučnimi preda-anji in izposojanjem knjig iz svoje lepo irejene knjižnice, ki šteje več kakor 800 knjig. Pri tem niso vštete razne revije, ki so matičnim članom stalno na razpolago, živahna pa je iniciativnost tudi v socialnem pogledu. Matica prireja vsako leto matice v Mariboru socialno delovanje božićnico revnejši ruski deci. Tudi leu>s j bilo obdarovanih 40 otrok z lepimi božič nimi darili. Razen tega podpira Ruska rr.r -tica tudi brezposelne ruske emigrante. \ ta namen vzdržuje stalne zveze s tukajšnje Borzo dela, pri kateri uspešno posreduj za zaposlitev revnih Rusov emigrantov Živahna delavnost Ruske matice v Mariboru se razteza na vsa področja. £brala je v Mariboru bivajoče i uske emigranti k smotrnemu gojenju ruske narodne zavesti in ruske narodne kulture. Seveda žitvuje Ruska matica za '.o svojo delo velike zneske. Nemale izdatke krije predvsem s članarino, pa tudi z drugimi socialnimi, humanitarnimi in družabnimi akcijami, med katerimi so tradicionalni ruski večeri, kakršnega je matica organizirala tudi letos za pustni torek. S smiselno zagotovitvijo denarnih sredstev lahko vrši tukajšnja Ruska matica svoje naloge v okviru zastavljenega programa in v duliu marljive delavnosti, s katero se lahko ponaša ob petletnici svojega obstoja, razvoj i in plodonosnega delovanja. 871»ooo kubičnih metrov plina Rekordna proizvodnja plina mestne plinarne v Mariboru v letu 1939 — Porabljenih je bUo 1,871 ooo kg premoga Maribor, 29. januarja Že nekajkrat smo s posebnimi informativnimi članki posutih* pažnjo razvoju ter izpopolnjevanju r^* ! mestne plinarne. Kakor drugi oddelki : .estnih podjetij, o ka-tei-ih smo te d;. 3črpno poročali, tako se lahko ponaša tudi mestna plinarna 2 lepim napredovanjem ter izpopolnjevanjem. Tako so se lz temeljev čvrsto povedane organizaciji' mestnih podjetij, ki jo je zasnovala ter izvedla prejšnja mestna uprava, ustvarili predpogoji za zdrav razvoj posameznih podjetij. Za mestno plinarno nam potrjujejo to dejstvo statistični podatki, ki os/etljujejo stanje, v-katerem je bila mestna plinarna v preteklem letu. Kakor znano in kakor smo že poročali. ]e obratovala mestna plinarna v Mariboru do 23. avgusta 1989 s starimi napravami in sicer s horlcontalno pečjo s 6 retorta-mi ter dvoplinskim generatorjem. Mariborska mestna občina pa je spričo neizogibnih potreb najela posojilo 2 milijonov din, ki je omogočilo, da se je mestna plinarna lahko izpopolnila ter preuredila s sodobnimi obratnuni napravami. Od 23. avgusta 1939 dalje obratuje namreč mestna plinarna z novo komorno pečjo in moderno preurejenim obratom. Tako je bilo v preteklem letu porabljenih za proizvodnjo pilna 1.&71.000 kg črnega in rjavega premoga. Celotna proizvodnja piina v letu 3 939 izkazuje S71.000 kubičnih metrov. Zanimivo je. da znaša oddaja plino za gospodinjstvo 75%, dočim porabi industrija komaj 22 odstotkov. V preteklem letu so bili položeni ojačeni plinovodi v dolžini 955 m v Prešernovi, Maistrovi, Kopitarjevi, Vrazovi in Aškerčevi ulici ter na Zrinj-skega trgu. Nadalje so bili plinovodi podaljšani v Kolodvorski. Erjavčevi, Kin-spielerjevi. Trdinovi. Gregorčičevi in Grajski ulici ter na Botnavski cesti v skupni dolžini 94 m. Novih konzumentov pa jc piiključilo podjetje v pretečenem letu 11.1. Visaka konjunktura bele opojnosti Preizkus smučarjev na pohorskih obronkih in pri Sv. Lovrencu na Pohorju — Prvi je prismakal na cilj Vlado Legvart od ISSK Maribora Maribor 29 ianuarja Izredne snežne prilike, kakršnih nismo ■ nieli že 10 let, omogočajo da iahku naše športne organizacije, ki se pečajo z goje njem zimskega sporta, izvedejo svoj zim sko športni program Nedeljo za nedeljo se vrtijo na območju mariborske zimsko-sportne podzvezc smuakc tekme pri katerih se z!asti m'ad'na živahno in uspešno udejstvuje Tako sta bili včfcraj na območju MZSS spet dve rimskosportni prireditvi ki sta ju priredila SK Železničar in Tuj-skoprometno društvo pri Sv Lovrencu na Pohorju. Zimskosportni odsek SK Železničarja, ki je letos stopil na plan že z drugo priredi tvijo, je izvedel juniorski smučarski tek na obronkih našega Pohorja med Zgornjim Radvanjcm in Pekrami. Start in cilj sta bila pred gostilno Sabelmk. kjer se je zbralo lepo število občinstva in smučarjev ter smučark, ki so z zanimanjem sledili poteku prireditve. Startalo je 28 tekmovalcev Od teh so vsi prevozili tekmovalno progo, ki jc bila do'ga 10 km. Prvi je prispel na cilj odlič m smučar Vlado Legvart. član ISSK Maribora ki je prevozil progo v času 48 07 minut. Drugi je bil Janko Subic (ISSK Maribor) v Času 50.52. 3. Franc krameržič (SK Železničar) 51.27 4 Jože Stante (ISSK Ma ribor) 52 21 5 Rudi Karl.n (SK Žel czni-čar) 54 14. 6. Ivan Cerrčec (SK 2el.) 55.19 7 Adolf Skerget (ISSK Maribor) 56.08, 8 Jože Kuhar (SK Žel.) 5*.27. 9 Adolf Biz jak (ISSK Manbor) 56.29 10. Jože Knific (SK Zel) 58.48, 11. Stanko Hren (ISSK Ma • ribor) 59.51 12 Kdo Muhić (Sk Maraton) 1:02.58 Kakor vsaka prireditev SK Železničarja tako ie bila tudi včerajšnji odlično organizirana in je potekla v najlepšem redu. Pri Sv. Lovrencu pa se je vršila propa gandna smučarska tekma v priredbi ta mošnjega Tujskoprometnega društva Žal, ne obstoja pri Sv. Lovrencu na Pohorju noben športni klub das: so za to podani vsi pogoji, tako da sc mora pecati s sportom celo Tujskoprometno društvo. Znano je. da so v okolici Sv Lovrenca na Pohorju krasni smuški tereni, ki jih stalno obiskujejo naši smučarji m smučarke. Včerajšnja smučarska tekma pa je imela predvsem namen pntegriti v velikem številu smučarje ter jih seznaniti s krasnimi tereni, ki omogočajo dobro smuko K včerajšnji propagandni smuški tekmi je prišlo v Sv Lovrenc lepo število zimskih športnikov m tekmovalcev, ki jih je bilo nad 40. Seniorji so tekmoval na 18 km dolgi progi, juniorji pa na 6 km dolgi progi. Tehnični rezultati so bili naslednji: seniorji: 1. Maks Ozvald v času 1:15.18. 2 Karel Fa-nodl 1:15.30, 3. Friderik Karosak 1:18.20, 4 Karel Brczovnik 1 .-20.50. 5. Ivan Pra-protnik 1:21.26. 6 Mirko Dolinšck 1:26 22. Juniorji: 1. Mirko Hartrnan 30.27, 2. Franc Crešnjar 31.32, 3. Ignacij Jevšenak 32.07, 4. Alojzij Fornezzi 32.12, 5. Štefan Likar 32.30. V seniorski kategoriji je startalo 17 tekmovalcev. Od teh jih je prispelo na cilj 11, v juniorski skupini pa jc startalo 23 tekmovalcev, ki so vsi prevozih progo. y"?'bfMr?fre ?f? 5fc*!?šfre n«v!ce — Sodniški izpit je napravil pri apela-cij^kem sodišču v Ljubljani sodniški pripravnik Ivan Polovic pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Nočno lekarniško službo Imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05. ter Savostova mag-dal^nsks lekarna na Kralja Petra trgu št. 3, tel. 22 70. — Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru, v sredo 31. t. m. ob 20. redna orkestralna vaja. Novi člani dobrodošli. — 60-letnico rojstva praznuje upokojeni orožniski stražmojster Franjo Ostruh. Slav ljenec je bil dolgo vrsto let komandir orož-niske postaje pri Sv. Petru nize Maribora. Sla vijencu iskreno čestitamo! — Kako Je s cenami na mariborskem trgn. Krompir prodajajo merico po 10 do 12 din, čebulo po 2.50 do 3.50, češenj po 8 do 10, komad zelja po 1 din do 4.50, kislo zelje po 4 din, kislo repo po 2 din, karfijolo komad po 3 do 12, kg po 10, komad ohrov-ta po 0.50 do 3.50, hren po 7 do 9, zelena komad 0.50 do 3, kg dalmatinske endivije po 10 din, kg radlča 12 do 14 din. Sadje: jabolka 4 do 8, hruške 5 do 8, suhe slive 6 do 10, celi orehi 7 do 8, luščeni orehi 24 do 28, pomaranče 1 do 3. 2ito: liter pšenice po 2, liter rži in ječmena po 1.50, koruze 1.50 do 2, ovsa 1, prosa 2, ajde 1.25, pro-senega pšena 4, ajdovega pšena 4 do 5 din. Fižol prodajajo še vedno po 5 do 6 din liter. Ribji tra;: karpi 12, belice 8, Ščuke 18. Mlečni Izdelki: smetana 10 do 12.50, mleko 2 do 3. surovo maslo 28 do 32, čajno maslo 36 do 40, kuhano maslo 32 do 36, domači sir 8 do 10. Perutnina: kokoti po 22 do 32, par piščancev po 26 do 70. purani 45 do 65. DomaČe zajce prodajajo po 15 do 30 dtn komad. Krma: sladkega sena pa sta bila samo dva vosa, prodajali so ga po 110 do 120 din aa 100 kg, otave pa Je bilo samo en voz, prodajali so jo po 110 din za 100 kg. Meso: teletina po 8 do 10, svinjsko a kostmi 10 do 12. svinjsko meso Sa- lu Scen o 13 do 14 riba 16 do 17. salo 13 do 14, slanina 15 do 17, pljuča s srcem 7 do 8, jetra 8 do 10, rebrca 10 do 12, glava z jezikom kg 5 do 7, ledvice komad 2 do 3, noge komad 1 do 2 din. — Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru opozarja člane, zlasti podeželske mojstre, da vložijo do konca tega meseca pri pristojnih davčnih upravah prijave za odmero pridobnlne. Po novi uredbi o spremembah zakona o neposrednih davkih niso namreč mali pekovski obrtniki pavšalirani, kakor so bili doslej. — Borba mizarskih pomočnikov za kolektivno pogodbo. Med mizarskimi mojstri ln mizarskimi pomočniki so v teku pogajanja za kolektivno pogodbo. V ta namen se zbero mizarski pomočniki in lesni delavci jutri v sredo ob ya21. v Sodni ulici 9, drugo nadstropje, da bodo razpravljali na sestanku, ki ga sklicuje podružnica Zveze lesnih delavcev v Mariboru, o kolektivni pogodbi. — Ker ni parafina. »Delavska Politika« poroča: »V pogledu higiene bi zlasti naši socialni zavodi morali služiti kot vzor. Do neke mere je to doslej še vedno bilo tudi v prostorih mariborske poslovalnice Okrožnega urada. Zadnji čas pa opažamo v teh prostorih neko zanemarjenost: v čakalnicah in ambulancah so tla lz lesnega cementa, ki zahtevajo skrbno nego in bi morala, če te ne vsak teden, pa vsaj vsak mesec enkrat biti prepleskana in povoščena. Pre-pleskana še niso bila, kar zgradba stoji, povoščena pa že tudi pol leta ne, tako da se je lesna plast ponekod že čisto iztrošila in se v tlaku kaze že golo kamenje. Nič bolje ni v uradnih prostorih v prvem nadstropju, kjer so parketi, ki že tudi pol leta niso oili povoščeni Na ta način se podi upropašcajo. Zanimali smo se, zakaj to, pa se nam je reklo, da Okrožni urad že dalj časa ne pošlje vec nobenega parket- j nega voščila, češ da ne more več dobiti iz Poljske parafina. To je jalov Izgovor: parkete so imeli že, ko se parafina niso po mali in so voščilo kuhali zanje lz domače užine ln voska. SIcer pa se v mariborskih trgovinah lahko kupi parketno voščilo v saki količini, s — »Delavska Politika« po--oča v isti Številki, da bo 31 januarja 1.1. pri sreskem sodišču v Mariboru sodna draž- >a poslopja kavarne »Astorije«. — Pohorske novice. Tudi nas Pohorce je sneg visoko zametel. Že dolgo ne pom-limo tako visokega snega. Seveda je zaradi tega nage pohorsko gospodarstvo precej prizadeto. Kulturno življenje pa gre navzlic vsemu svojo pot. Omeniti moramo predvsem agilno delovanje podružnice CMD v Ribnici na Pohorju, ki je z velikim uspehom pripravilo uprizoritev »Svoje&iavčka Pohorci smo se odzvali vabilu nage CMD katere zasluge za obmejno šolstvo so splošno znane. Z zadoščenjem smo opazili, kako je lepa igra navdušila vse navzoče, žal pa je bilo premalo prostora. Pohorcem, ki ži vimo komaj kilometer od meje. ne gre v glavo, kako se more zgoditi, da jc obmejna strpnost na tako slabih nogah, da niso ljudje, ki odloCajo pri Prosvetnem društvu dovolili uprizoritve j SvojeglavČka. v svoji dvorani. Tako ozkega in tesnega gledanja na našo obmejno kulturno življenje Pohorci ne moremo razumeti. Mislili smo, da je vplivala resnoba časa. v katerem živimo, pa smo se zmotili. NaSa CMD pa poj-de navzlic vsemu svojo pot. Cisti dobiček uspešne predstave je naklonila revni šolski mladini iz Ribnice na Pohorju, ki bo s svojimi staral vred iskreno hvaležna vsem. ki so tako požrtvovalno sodelovali pri pripravah učinkovite predstave. Dokazi ozko-srčnosti in togosti z druge strani naj vzpod budijo nesebične nacionalne kulturne delavce na našem Pohorju k nadaljnjemu vztrajnemu idealnemu delovanju. — Vodovodna cev Je po«-i hi v kuhniji upokojenega železničarja Franca Harterja v Trstenjakovi ulici. Voda je preplavila vso kuhinjo. Ker je Harter že dalje časa iz Maribora odsoten, so morali poklicnti stražnika, ki je z instalaterji odprl stanovanje, kjer s«, popravili vodovodno cev. Skoda zaradi poplave je precejšnja. — <»ori: V Fra mu je izbruhnil požar na podstroflju domačije posoetnio<» Marije Ber-klč. K sreči so ga pravočasno opazli in omejili. &kod6, ki jo ima Rerkičeva zaradi požara. Je okoli 23.000 din. Kakor je ugotovila preiskava, je požar nastal zaradi slabvga dimnika. — Vreme. Tezonska vi emenska postaja napoveduje za mariborski okoliš pretežno oblaCno in tiho vreme. Ponekod bo morda še snežilo. Včerajšnja maksimalna tempe-ratura je bila —4.7 C, današnja minimalna temperatura pa —8.4 C. Sneg je bil visok 43 cm. M?2*1 barsko Gledališče Torek. 30. jan. ob 20 : »Othollo.. Red B. Sreda, 31. jan.: Zaprto. Četrtek, 1. febr. ob 20.: »Neopravičena ura i Znižane cene. Strašna smrt Maiibor, 00. januarja Zopet je bela smrt zahtevala SVOJO žrtev. V Korenjaku pri Zavvču v Halozah j» plaz zasul posestniCO Terezijo Bratuša, 4i so jo po tiel. in.h izkopali izpod snep| mrtvo. Terezija Bratušovs je pred tremi dnevi čistila dohode do svoje hišice, ki stoji Ob vznožju hriba. Ko je kidala sneg, s« j«f odtrgal s hriba velik plaz in nesrečnico zasul. Hiša Terezije Bratušove je bolj na samem, zato sosedi je niso takoj opazili strašne nesreč*«., ker pa posest niče le ni bilo na spregled, .-o domačini zaslutili nesrečo. Pričeli so razmetavati velike kupe snega okoli hiše in so posestnico našli £ele tretji dan pod plazom seveda že mrtvo. Nesrečnica Je ležala poldrugi meter pod površino plaza, ki Je ZgrmeJ s h:iba. Njeno truplo so odnesli v mrlv;iško hišo na pokopa list*- v Za vrču. Izpred sodišča Obsojena pohotneža. Mali kazensk; senat mariborskega okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil 521etnega trgovinskega potnika Ludovika Petka iz Ptuja na osem mescev strogega zapora ter na Izgubo častnih drža\ ijanskih pravic za dobo dveh let. ker se je lani 26. oktobra na nekem otoku pri Ptuju spozabil nad črko 121etno deklico. Zaradi enakega delikta je bil obsojen 211etni posestniški s;n Janez Peršuh na šest mescev strogega zapora^ ker je izvršil nasilje nad neko loletno deklico. Stroga kazen. V V liki Zimici je lani v februarju ukradel 231etni posestniški sin Marko Gornik posestniku Štefanu Škofu 200 din gotovine. Ker je bil Gornik z.«~radi tatvine že dvakrat kaznovan, ga je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil na 10 mescev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Iz Ptuja — 15 let obstoja Zadružne elektrarne. Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico praznuje svojo l51etnico obstoja. V teku let se je to vzorno podjetje zelo razmahnilo in Šteje zadruga danes 1000 članov. Z lastnimi sredstvi je zgradila 30 km dolgo električno omrežje z 8 transformatorskimi postadami. Konzum toka je znašal lani pri 1500 Števcih 70O.00O kilovatnih ur in se je napram L 1938 povečal za 25 tisoč kilovatnih ur. Tok se oddaja konzumentom po 3 din za kw uro, za gospodarske svrhe pa celo po 1 din za kw uro. Lahko bi skoraj trdili, da ima Ptuj najcenejši tok v dravski banovini. Svoje električno omrežje je zadruga razširila na levem bregu Drave in sicer v vasi Sv. Vid. Pobrežje. Hajdina. Tržeč. Lancova vas in celo v Haloze v Podlehnik, V prihodnjih letih namerava elektrificirati še Ptujsko polje na desnem bregu Drave in je za to že organizirala krajevne pripravljalne odbore, ki so se ustanovili v Spuhlji. Zabov-cih, Markovcih, Novi vasi, Bukovcih, Stojn-cih in Podvincih. Ko bo to delo dokonČH-no. lahko upamo, da se bo kmalu potom zasvetila električna luč tudi v naših Halozah in Slov. goricah. — Nesreča pH oranju snega. Ko so orali sue-' .aa državni cesti Ptuj— Ormož je težki phif* sunil cestarja Ivana M'otki iz Skorbe tako močno ob obcestno jablano, da Je dcSjil hude notranje poškodbe. — Zaradi snega je ukinjen vsak poštni avtobusni promet s Halozami in Slov. goricami. Pošto prevažajo sedpj začasno na saneh. fltraa 4 »SLOVENSKI NAROD« torek, M. Jamarja 1M0. 24 Neugasljiv požar Za pogasitev požara, ki traja že enajsto leto, je razpisana nagrada 14 milijonov din V rumunskem kraju Moreni, kjer so glavna ležišča nafte, besni že enajsto leto silen požar. Pred dobrimi desetimi leti. 27. maja 1929. se je vnela nafta v sondi Ra 160. Kljub vsemu prizadevanju strokovnjakov požara niso mogli pogasiti in še vedno ne vedo, kako bi ukrotili pobesneli element. Tam so 1. 1929 iskali nafto. Vrtali so že dolgo ter dosegli globino 1000 m, o nafti pa ni bilo še nobenega sledu. Inženjerji so pričakovali, da morajo naleteti na nafto prav kmalu, če je sploh tam. Sveder se je zajedal v globino nadaljnjih 100 m, a brez uspeha toda ljudje so vztrajali. Nadaljevali so vrtanje v globino nadaljnjih 100 m. Zopet nič! Inženjer je javil, da ni nobenega uspeha, toda ukazali so mu, naj nadaljujejo vrtanje. Stroj je začel zopet delati in sveder je prodiral v naslednje zemeljske plasti. Prodrli so že v globino 1300 m, toda še vedno brez uspeha. Tehniki so začeli resno dvomiti, da je tam ležišče nafte, strokovnjaki pa so jim zatrjevali, da bodo na nafto nedvomno naleteli prej ali slej. Zato so vrtali še v globino nad 1300 m. Ko so prodrli z vrtalno napravo v globino 1453 m. se je masivni vrtalni stroj nenadno stresel, močno tramovje je zaškripalo in vsa konstrukcija z vrtalno napravo v teži 2100 stotov je zletela v zrak. Vrgel jo je močan tok nafte, ki je nenadno z veliko silo izbruhnila iz globokega rova. Nafta je bruhnila iz zemlje kakor velikanski vodomet in se obenem vnela: mogočen zubelj je siknil do višine 100 m. Razumljivo je. da je zaradi tega nastala v prvem trenutku velika panika in ni nihče niti mislil na gašenje požara. Velikanski zubelj je razsvetljeval ponoči ves kraj. vrnrinn pa je bila takšna, da so bde ogrožene sosedne sonde. Nekatere so morali naglo zavarovati. Da bi požar ukrotili, so vabili strokovnjake iz vseh koncev sveta, naj bi jim pomagali. Podjetje ni gledalo na stroške, kajti največji izdatki za gašenje požara bi bili malenkost proti bogastvu, kl gr uničuje ogenj. Tako so zaceli krotiti na razne načine pobesneli element. Najprej so strokovnjaki predlagali, da bi izkopali poševen predor do sonde ter po njem odvajali podzemeljske pline. Ogenj, ki bi potem ne dobival več dovolj netiva, bi se s časom unesel, toda pritisk plinov je bil prevelik. Razrušil je predor in pri delu se je ponesrečilo več delavcev. Potem so začeli vrtati drugi predor pod nadzorstvom drugih strokovnjakov. Posluževati so se začeli tudi posebnega gasilnega praška in ogenj je začel v resnici pojemati. Ker s samim gasilnim praškom niso mogli zadušiti ognja, so strokovnjaki predlagali, naj bi livarna vlila veliko ploščo, s katero bi zaprli ustje sonde ter tako zadušili ogenj. Ko so po velikem trudu zavalili ploščo na odprtino sonde jo je goreča nafta vrgla v zrak ter deformirala. Pri gorenju nafte namreč nastaja velik pritisk in strokovnjaki računajo, da dosega 360 atmoster. Poslej so strokovnjakom pošle ideje. Visok ognjen zubelj plapola še vedno Sosedne sonde morajo opuščati, da bi se požar ne razširil na nje. Družba je razpisala veliko nagrada, v naši valuti okrog 14.000.000 din, za tistega, ki bi se mu posrečilo pogasiti požar Mnogo ljudi si že beli glavo s tem problemom, vendar pa je težko reči, ali bo nagrada kaaj izplačana ali ne. Ognjena fontana še vedno žari nad vsem krajem kakor v posmeh današnji visoko razviti tehniki. Razvoj televizije v Nemčiji Doslej v Nemčiji pridobitve televizije n"so bile še pristopne širši javnosti. Poštna uprava je sicer imela že uvedeno televizijsko službo, ki pa je bila le bolj atrakcija. V zadnjem času so priprave na televizijski oddajni postaji končali in bodo lahko redno oddajali program kakor pri oddajnih radiiskih postajah. Sedaj lahko že vsak radijski naročnik — mora pa imeti seveda televizijski aparat — celo brez zvišane naročnine sprejema tudi program televizijske postaje Berlin-Vvitzlesen. Televizijsko oddajo sprejemajo lahko naiočniki v Berlinu in v njegovi ne- j posredni okolici, kajti oddajni valovi po- ' steje segajo samo 50 do 100 km daleč. j Da bi se televizijska oddaja razširila po j vsej Nemčiji, bi bilo potreba postaviti še cela vrsto televizijskih oddajnih postaj. Kmalu bodo dograjene nekatere postaje in pravkar sta dograjeni v Broknu in v Feld-bergu. Nadaljnje postaje so projektirane v številnih večjih mestih. Razen tega so začeli polagati kable, ki bode služili za televizijsko službo. Po njih bodo oddajali posameznim postajam televizijske programe, predvsem iz osrednje berlinske televizijske postaje. Televizijska uprava je naročila številnim tvrdkam. naj bi izdelale standardni televizijski sprejemni aparat Tvrdke so že poslale na trg 10.000 sprejemnih aparatov, ki so po 650 mark. Ta aparat je bil razstavljen na zadnji berlinski radijski razstavi. Za sprejemanje televizijske oddaje se poslužujejo naročniki iste antene kakor za radio. Računajo, da se bo raba televizijskih apaiatov zelo razširila. saj niso posebno dragi in ker sprejem ni zvezan tudi z drugimi posebnimi stroški. Za študij tehničnih vprašanj televizije je nemška industrija > • pomočjo države ustanovila Reiehspost - Fernsehen-Geseil- schaft. Enotne železniške V3zni::e v Ameriki Eden najznačilnejših pojavov v ameriškem gospodarskem življenju je kriza železniških družb, ki so investirale vanje 25 milijonov dolarjev, ki pa sedaj ne morejo doseči primerne amortizacije. Družbe ki imajo v rokah skoraj tretjino vsega železniškega omrežja v Zedinjenih državah, so v bankrotu, drugim pa grozi polom, železnicam v Ameriki silno konkurira motorni promet. Zaradi krize železniških družb v Ameriki družbe ne naročajo več materiala, novih vozov, lokomotiv ter so zato prizadete tudi mnoge industrijske stroke. Ameriški trgovinski minister je nedavno izjavil da bodo železnice lahko premagale kri-o le tedaj, če se jim posreči povečati promet, toda nihče ni vedel, kaj bi bilo treba storiti, da bi se povečal promet. Nedavno je izdelal načrt za sanacijo ameriških železnic bivši senator John Hastings Predlaga revolucionarni načrt in sicer uvedbo nove železniike taiife za osebni promet po istem načelu kakor za poštni promet To se pravi, da bi uvedli enotno voznino za potniški piomet na vseh progah Sedaj v Ameriki prodajajo vozovnice glede na dolžino proge, ki jo potnik prepotuje. Tako n. pr. stane vožnja dvakrat toliko iz Bostona do Washingtona kakor iz Bostona do New Yorka. ker je oddaljenost dvakrat večja. Poši.jatev dopsa iz Eostona do VVashingtona pa n pr. velja 3 cente, kajti porto je za dopise do kateregakoli mesta Zedinjenih držav 3 cente ne glede na da'javo Zaradi tega ie poštni promet v Amer k1 silno ž:vahen posebno mnogo je trgovskih pisem Po zgledu ureditve v poštnem prometu naj bi sedaj uvedli aovo tarifo tudi na železnicah. Po novem načrtu bi bile Zedinjene države razdeljene na 10 odsekov. Tarifa bi se ravnala po teh odsekih Take bi na pr voznina veljala v navadnih vlakih prvega odseka ne glede na daljavo le 1 dolar. Od Chicaga do Miivvaukeea in Minneapolisa bi bil le en in isti odsek ter bi voznina znašala do 400 milj samo 1 dolar. Vožnja v dveh odsekih bi veljala 2 dolarja. Potovanje iz New Yorka do San Francisca bi vodilo skozi pet odsekov in voznina Di znašala pet dolarjev. Nekoliko dražja bi bila v Pullmanovih vozovih. Od nove tarife si obetajo silno mnogo. Promet bi se zelo povečal in po železnici bi potovali tudi ljudje, ki se je doslej sploh niso posluževali Zaradi večjega prometa bi železnica zaposljevala tudi več uslužbencev in rabila več materiala To bi po-ž:vilo delavnost v mnogih industrijskih strokah če bi se nova tarifa obnesla v potniškem prometu bi jo uvedli tudi v tovornem, ki je znatno večji. Rekord mraza Najmrzlejši kraj na svetu ni na severnem ali na lužnem tečaju temveč v Sibiriji Zato tudi ne govorimo o polarnem tem več o sibirskem mrazu BMzu majhnega kraja Verhojanska v severni Sbiriji kaže toplomer pogosto celo —70 stopinj C namerili so pa tudi že — 7o stopim C V taksnem mrazu navadni toplrmen po'nie-ni z živim srebrom odpovedo. zat<. se morajo posluževati z aikoholom polnjenih V tako hudem mrazu živo srebro zmrzne, odnosno se spremeni v trdo kovino, ki se da upogibati kakor svinec. V pragozdovih okrog Verhojanska se zaradi mraza z velikim truščem podirajo velika drevesa. Pogosto se razdrobe kakor steklo in je les zmrznjen tako. da je trši od železa in da se sekira ob njem krha. Zato si tam tudi težko preskrbe pozimi kurivo kajti sekati se da le suh les. Rekord mraza, ki je bil kdaj dosežen na zemlji, znaša približno —80 stopinj C. Seveda velja to samo za sedanjo dobo. medtem ko je bil v ledni dobi mnogo hujši mraz. Umetno je pa veda dosegla še mnogo večji mraz V laboratoriju levdenske univerze so dosegli pri eksperimentih —272 stopinj, torej niti ne n celo stopinjo manj kakor znaša absolutni mraz Edini časnik v Tibeta V Tibetu imajo tudi novinarja, toda tam izhaja samo en časnik Izdaja ga Tibe-tanec Tarčm Babu v mestu Tačinlu Nekakšni kolporterji tega lista so trgovske kar&vane. ki tudi nadomestujejo pošto. Tarčm Babu piše Ust popolnoma sam, podatke pa črpa iz vesti, ki jih čuje po radiu tn iz kakršnihkoli čenč, ki mu prihajajo do ušes. vendar pa mu ni treba objavljati popravkov Lista mu tudi ni treba izdajati redno. Izda ga. ko «e mu nabere dovolj novic. V člankih so podani pregledi o političnem položaju po svetu in v začetku vsakega takega članka je reproducirana slika vladarja države, o kateri Tibetanec seznanja svoje čitatelje v svojem č1anku Te slike so zelo malo podobne možem. k; bi jih naj predočale. kajti rišejo jih ti- betanski risarji, ki niso posebno spretni v svojem poslu Tarčin Babu je nedvomno najsrečnejši novinar na svetu, njegovi čitatelji pa so verjetno najmirnejši in naj-zadovoljnejši, saj se jim ni treba razburjati spričo precej plesnivih vesti Radio tiče dediče milijonskega imetja Ameriški radio Ificc ta čas z vnemo dediče milijonskega imetja brez gospodarja. Gre za zapuščino nekega Irca. oziroma njegovih sester, ki sta umrli 1. 1933. in 1935., ko sta po njem podedovali. Sami nista potem zapustili nobene oporoke. Menijo, da obstoje tucati oseb. ki bi bile upravičene do tega milijonskega imetja v dolarjih, toda doslej se ni javila še nobena. Brezuspešna evakuacija Londonsko zdravstveno ministrstvo objavlja, da se je izmed 750.000 šolskih otrok ki so jih ob začetku vojne poslali brez staršev iz Londona in drugih velikih industrijskih mest na deželo. Že 250.000 vrnilo domov. Izmed 500.000 evakuiranih mater z majhnimi otroki, slepih in pohabljencev sta se dve tretjini isto tako vrnili v prejšnja bivališča. Sploh sta že nad dve tretjini v začetku septembra evakuiranih oseb zapustili odkazana jim bivališča v podeželju in se vrnili v mesta RAZLIKA MED PUŠKO IN -STROJNICO — Očka. kakšna ie razlika med pu>ko in strojnico? — Veš, to je tako. smček kakor če govorim jaz. potem pa mati M. Krogove: Na prisojni strani Močno prikupna komedija, odlična predstava in popoln uspeh Ljubljana, 29. januarja Prav v teh dneh. ko so nam oči in zlasti srca vztrajno obrnjena na sever, je prišla tale nordijska avtorka na nas oder Kakor bel galeb lep takoj močno prikupen s svojo naturno eleganco in nobleso Srečen slučaj nas je seznanil s finskimi ženami »Ženami na Niskavuoriju« s katerimi =mo dobili na reperroar igro posebnega na moč prijetnega vtiska in prav tak srečen slučaj nam je prinesel premiero švedske veseloigre »Na prisojni stran'«, ljubeznive, nežne, vidno iz življenj agloboko zajete male umetnine. Obe nordijski igri z daljnega severa sta na modkrili. kako blizu so ši naša srca s finskimi in švedskim, in kako visoko stoji kultura severnih narodov, ki so sposobni take literature. Razumemo, da je prav v današnjem grobem, brutalno razburljivem Jasu tudi komedija Helge Krogove dosega- t la v praškem Narodnem divad'u izredne I umetniške uspehe s celo serijo uprizoritev j in da je »Na prisojna strani« prišla na nemške odre. Kajpak le na najbolj izbirčne, le posebno intimnost v izrazu m apartnost v formi ljubeče duševne drame s primesjo noblesne vedre šaljivosti in res kultivirane humornosti in komičnosti. tam zmaguje švedska dramatikarica Tu ni nikakih silnih »zbruhov. nit; močnih pretresljivih zunanjih prizorov; vse je blagorodno fino in 'mponira še posebej s tem da bolj nakazuje kakor kaže. vec zamolči kakor pove. a prepušča tvoji duši in tvojemu duhu. da zajameš in prečut'š vso skalo pritajenih čustev in misli In si zadivljen Že ko sem prečita! komedijo mi je bdo izredno toplo pr srcu in ko sem gleda! nato še našo odlično predstavo sem uživat ponovno. Vese' sem bil torej ko sem opazoval, kako je uživala tudi naša publika in si s tem zopet utrdila sloves, da ima pravilen okus in točen čut za odrsko in literarno kvali-tetnost. Seveda so bili med to publiko tudi redki taki. ki jim je bdo dejanje preveč mirno, dogodki bledikasti barve preveč pastelne. Za razne umetnine je pač treba različne srčne kulture, sposobnosti vživl jan ja v posebno občutje, pogleda za intimne poteze m sluha za nevsiljive duhovitosti. Marsikdo si želi hrupa, bodal, krvi, hropenja krikov, groma in treska. Bodi mu' Tudi t3 kih umetnin ne odklanjam, a ljubše so mi tihe, vedre zgodbe, že zaradi kontrasta 7 današnjico, iz katere vsak rad pobegne \ sai za par lepih prisrčnih ur Vsebina? Racionalno pozitiven Slovenec bi dejal: iz te igre vidimo, da se mora tašča v vsakem zakonu umakniti snahi. s?cei v hiši ni prave sreče; žena delaj in odločaj v gospodinjstvu, sicer se dolgočasiš in lahko zaideš v nevarnost Mož pa zaupaj zeni in ne preizkušaj njene zvestobe s tem da jo postavljaš v izku^njavo Lepo je na prisojni strani, kjer je vsega v izobilju, a še lepše, ker prisrčnejše in svobodnejše je na senčni strani če pa se združita v razu mevanju obe strani, je najlepše, popolna sreča Toda tako razlagati vsebino je pač" preveč prozaično in vprav cmokavzarsko. Helga Krogova je znala vse to povedati drugače, poetično, učinkovito ob vsej finosti in leh kotnosti. močno vzlic vsej nežnosti. In predstava je bila izvrstna v režiji prof. O Šesta, ki je imel vidno radost ob svojem delu ter v inscenaciji arh. Franza. ki se je za dekoracije ob severnih fjordih z okusom in efektom močno potrudil. Moža Hartviga veleposestnika, je s svojo toplo govorico in simpatično preprostostjo odlično poosebijal naš vrli Kralj, i je-gova ženka, bivša slikarica in marljiva tip-kanca. bistra, iskrena čisto svobodno trez na. a po srcu vsa topla Estera je bila Mira Danilova, posebno težko vlogo ima Vida Tu vanova s čustveno zaprto, nezaupno, kole-rično Vencho. ki se končno le otaja. ko prejme za klofuto še sarna klofuto. Ta žen ski tip nam je tuj težko zajeten, a mora biti pač švedski, tako rekoč folk'oren. torej zanimiv Danešev originalni stric Severin je zame malce bled dolgočasen, stereotipen, šablonski v svojih lenih gestah in v svoji počasni, pa tudi večkrat pretilni govorici Želel bi si več barv in nekaj kontrastov, k. jih ie sposobna zrela umetnost starega leva Daneša. Prav dober naraven, topel in prikupen je Bris. pisateij, vedra, iskrena duša, ki jo izraža Jerman Zase stoji mogočna tašča, veleposestnica Margreta. ljubosumna na snaho Estero, ki ji ne more zaupati, da bo dobra žena in gospodinja, saj je bila slikarica in revna tip-karica Predstavlja jo z mrzlo zlobo in energijo prav dobro Polonca Juvanova. Prikupen tip bogatega lahkoživca. dobrodušnega blebetača. nikomur opasnega Prebena igra imenitno Jan kakor vselej v takih apartnih vlogah naraven in prepričljiv. Skratka: močno prikupna igra. odlična predstava, popoln uspeh. Fr. G. MALI OGLASI rfeseda 50 par, davek posebej Prekhei. izjave beseda Dtn 1.— davek posebej). C% pismene odgovore giede naiin ogiasov je treba priložit znamko. — Popustov za male oglase ae priznamo. RAzno Beseda 50 par lave* ooseDej Najmanjši vnesen — Dtn. Male oglase sa »Slov. Narod« sprejema uprava do a. are dopoldne MREŽE za postelje najceneje pri AJMDLOVIC. zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 373 xmuE t NO JUGOGCAFIKA SV. PET NASIPA POUK Beseda 50 par. da veh posebej Najmanjši znesek 8.— Din FRANCOŠČINO in NEMŠČINO poučujem redne dijake-inje Id privatiste vseh razredov o*. Sol ln odrasle. Aneta Potočnik, strok, dipl., Tržaška cesta l-l. (podaljšek Bleiweisove ceste). 430 PRODAM Beseda 5C pai lavek posebej NaimaniS' '.ne^fc *». Din MOTORNO KOLO NSTJ 500 cem OHV, štiri prestave, z električno razsvetljavo in baterijskim vžigalom, cca. 7 tisoč kilometrov vožnje, v brezhibnem stanju, zelo ugodno proda Stranskv Oton — Tržič. PrediInlška ulica la/Tl. 422 inserirajte V .•SLOV. NARODU" napodna TIskarna i L3UBL3ANA | — avnfiruE vss vrste nsKttvui Makulaturni papir proda sprava »Slovenskega Naroda*4 Ljubljanat Knafljeva ulica stev. 5 FOTOGRAFSKI ATELJE tiliaika. brez konkurence, v lepem mestu na Hrvatskem, naprodaj zaradi prevelike obrer menitve to. bolezni. — Foto Vlasta. Bos Novi . 423 ok eho v A ju)kca nova. sortiran cvetnem meo u> medico dobite oajceneje v MEI>ARNI Lijubliana žir!*«vsk» ul 6 2. .L> F1201 LA KI HO dobite poceni pri SEVER A KOM P Gosposvetska . cesta o 13. £j. KUPIM Beseda Mj pai j a vek pot»eoej Najmanifr t»pm»h n.r- Dtn STRUŽNICO vrtalni stroj, stroj za variti in kovaćnico v dobrem stanju kupim takoj. Ponudbe na Ivan Prešern. tov., Kranj. 431 TRGOVSKO HIŠO v okolici mesta ali na deželi v bližini farne cerkve na prometnem kraju kupim ali vzamem v najem. — Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov; Ivan Vrtačnik, St. Lambert, p. Sava pri Litiji. 434 C. Bentlev: ^8 .Skok $ koz i okno* ROMAN — Čevlji, ki so me izdali, — je nadaljeval Mar lowe po kratkem presledku, — so me zelo tiščali Toda vedel sem, da se pod nobenim pogojem ne sme pojaviti moja stopinja pri koči, kamor sem bil položil truplo. Tudi med kočo in hišo se ne sme pojaviti. Stlačil sem svoje čevlje v suknjič ter napravil vidno sled na travniku, potem pa še na preprogi. Strašno je bilo slačiti mrliča, ga preobleči v drugo obleko in mu obuti čevlje. Prav tako strašno je bilo potegniti mu umetno zobovje iz ust. Mimogrede rečeno, zmotili ste se, ko ste pisali o whiskyju. Napil sem se samo enkrat, toda napolnil sem stekleničico. ki sem jo bil vzel s seboj. Čakala me je razburljiva noč in sam nisem vedel, da-li bom vzdržal. O tem, kar sem počel v hiši vam ne morem več dosti povedati. Ko sem odslovil Martina, sem potegnil iz samokresa naboje in jih skrbno os n azil z žepnim robcem. Bankovce, torbico in demante sem spravil v Mandersonovo pisalno mizo. Ko sem stopal po stopnicah, je nastal še nevaren trenutek, ker ni bilo izključeno, da bi me kdo opazil. Toda zgodilo se ni nič. Prvo, kar sem storil, je bilo. da sem položil samokres in naboje nazaj v futeral, potem sem ugasnil luč in odšel v Mandersonovo spalnico. Kaj sem moral tam delati, veste. Hotel sem postaviti čevlje pred vrata, pustiti tam Mandersonov suknjič, telovnik, plašč, črno kravato in vse. kar je bilo v žepih, izbrati drugo obleko, kravato in čevlje ter položiti umetno zobovje v skledico, na kateri sem pustil žal odtise prstov. Potem sem moral leči na posteljo in jo spraviti v nered. Toda ta čas je bil že napočil najtežji trenutek: v sosedni sobi je spregovorila gospa Man« dersonova. Mislil sem na to in vendar je malo manjkalo, da nisem izgubil glave. Sicer sem pa imel premišljeno še drugo možnost. Če bi se bilo zgodilo, čeprav to ni bilo verietno, da bi bila gospa Man-dersonova še pokonci in da bi ne mogel iz hiše skozi okno. sem hotel še nekaj ur ostati v hiši in jo zapustiti šele pozneje po običajni poti. Martin bi bil že spal. Morda bi me bil kdo slišal, nihče bi me pa ne bil videl. S truplom bi bil storil vse, kar sem nameraval, potem bi se bil pa Čim hitreje odpeljal v Southampton. Edina razlika bi bila, da bi ne bil imel tako jasnega alibija, ker bi ob pol sedmih ne mogel biti v hotelu. Odpeljal bi se bil naravnost v pristanišče in tam bi bil previdno zvedel vse, kar sem moral vedeti. Vsekakor bi bil pa prispel tja pred odhodom parnika. če bi ne bil prispel v Southampton ob desetih, bi se bil izgovoril, da se mi je pripetila med potjo nesreča. Pa tudi če bi bil samokres v moji sobi dokazoval, da je bil rabljen, bi me vendar nihče ne mogel spravljati v zvezo s strelom, v kolikor so ljudje verjeli, da se je vrnil Manderson. Ko sem zaslišal dihanje gospe Mandersonove m spoznal to njem, da spi, sem odšel po prstih v nogavicah skozi njeno sobo m kmalu sem bil srečno zunaj. — Povejte mi samo, — je dejal Trent, ko je Mar-lowe obmolknil. — zakaj ste silili v nevarnost s tem, da ste šli skozi sobo gospe Mandersonove? Razumem, zakaj ste skočili skozi okno na tej strani hiše. Tam vas ni mogel videti niti Martin, niti kdo dragi. Toda na desni strani sta bili še dve prazni spalnici in salon gospe Mandersonove. Mislil sem, da bi bilo varnejše, če bi bili bezali skozi eno izmed teh sob. Marlowe se je obrnil k Trentu. — Če bi bil imel drugo možnost, bi bil gotovo zbežal po drugi poti. Ko sem vstopil v Mandersonovo sobo, sem zaprl vrata. Razmišljal sem o položaju glede na zaprti prostor z edino nevarnostjo: gospo Mandersonovo. Moral sem samo počakati/ da bi zopet zaspala. Pot je bila prosta. Toda mislite si, da bi bil šel brez suknjiča in samo v nogavicah z Mandersonovimi čevlji in obleko v rokah v eno izmed praznih sob. Na hodnik je sijala polna luna. Toda tudi če bi se moj obraz ne bil videl, bi nihče ne bil dvomil, da nisem Manderson. Lahko bi se bilo zgodilo, da bi bil hodil Martin neslišno po hiši, kakor je njegova navada. Bunner bi bil lahko stopil iz svoje spalnice. Tudi služinčad bi se bila lahko pojavila. Vse to sicer ni bilo posebno verjetno, toda možno je bilo. V Mandersonovi sobi sem bil pa povsem varen in vedel sem, koga lahko srečam. Ko sem ležal v svoji obleki na Mandersonovi postelji in prisluškoval slabemu dihanju v sosedni sobi, sem se vendarle čutil varnega. Imel sem možnost, ko je začela gospa Mandersonova govoriti z menoj, utrditi nekatere okolnosti svojega načrta s tem, da sem ponovil, da sem bil jaz, Marlowe, poslan v Southampton. Mislim, da mi tu ni treba ničesar pripomniti. Vrnil sem se v Marlston in z ostankom svojih živčnih moči sem kljuboval vašemu prijatelju, policijskemu uradniku. Najtežje mi je bilo, ko sem stal drugo jutro pred kočo, kamor sem bil položil truplo. Mislil sem, da me boste takoj aretirali. Zdaj sem vam povedal vse. Trent je vstal.. -— Nobenega vprašanja vam ne zastavim več. Verjamem vam. Ne zato, ker mi je vedno ugajal vas obraz ali ker je tako udobneje, temveč zato, ker sem tako domišljav, da verujem, da bi mi nihče ne mogel celo uro lagati. Vaše pripovedovanje je nekaj izrednega. Toda tudi Manderson je bil izreden in vi sto tudi. Eno je izven dvoma: pogumni ste! Marlowe je zardel in hotel je nekaj odgovoriti, toda Cupples se je suho zasmejal. — Kar se mene tiče, — je dejal, — vas nisem niti za hip smatral za krivca. — Marlowe se je vljudno priklonil, toda Trent ga je začudeno pogledal. — Samo eno vprašanje, — je nadaljeval Cupples, — recimo, da bi bil nekdo drugi osumljen in da bi ga bili obdolžili. Kaj bi bili vi storili v tem primeru? -— Mislim, da bi bila moja pot povsem jasna. Odšel bi bil k njegovemu zagovorniku in mu povedal, da imam ta zločin na vesti jaz. Urejuie Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno'' Fran Jeran H Za upravo in inseratni dol lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani