—     484    -----
Politični pregled.
Državni zbor je rešil predlogo o povišanju uradniških plac. Vlada je posebno zagovarjala koristi višjih uradnikov. Na željo vlade se je sklenilo, da bode novi zakon stopil v veljavo, kadar se razglasi. Levičarji so hoteli, da stopi v veljavo z dnem 1. julija 1897. leta Vlada pa ne misli razglasiti novega zakona, dokler se ne poviša davek na pivo, žganje in petrolej. Slovenski poslanec Ferjančič je zagovarjal povišanje plac zlasti nižjih uradnikov in boljše urejenje napredovanja v službi pri nekaterih državnih uradih.
Okrožno sodišče v Mariboru. — Celjsko okrožno sodišče se razdeli, ker je jeden največjih okrožnih sodišč. Osnuje se novo okrožno sodišče v Mariboru. O tem se že poganja vlada z mariborsko občino, katera bode preskrbela poslopje. Celjani so zaradi tega jako poparjeni. Mesto bode imelo kolikor toliko gmotne škode, ako se osnuje v Mariboru okrožno sodišče, poleg tega se pa boje, da se bode v bodoče pri celjskem okrožnem sodišču bolje slovenski uradovalo, ker bode prebivalstvo celjskega sodnega okrožja skoro izključno slovensko. Bili so odposlali deputacijo na Dunaj, ki pa ni dosti opravila. Pravosodni minister je pač jako laskavo celjske odposlance odpravil, a obljubil jim ničesa gotovega ni.
V dunajskem mestnem zastopu je mestni odbornik Pommer predlagal, da se dovoli 1O0O gld. za celjsko nemško zavetišče. Govoril je dolgo in lepo o zatiranih celjskih Nemcih. Ponovil je vse, kar se je v tem oziru že pisalo in govorilo. Za Celje se imenujejo slovenski uradniki in beležniki, Slovenci so napravili v Celju svoj „Narodni dom", osnovala se je dvojezična gimnazija, nemška gimnazija je v nevarnosti, da se po-
sloveni.    Celjsko   nemštvo   more   rešiti   le še  nemško   dijaško-zavetišče.
Vladni Rusini. — Vlada si na vso moč prizadeva, da osnuje neko vladi prijazno rusinsko stranko mej Rusini. Z vladno podporo se osnuje velik rusinski list, ki bode deloval v tem smislu. Poleg tega se pa v Levovu osnuje nova rusinska kazina, ki bode shajališče nove stranke. Seveda stroške za to plača dispozicijski zaklad. Vladi je veliko ležeče na tem, da se napravi nesloga mej Rusini še pred novimi državnozborskimi volitvami. Boji se namreč, da se Rusini ne združijo z ljudsko stranko.
Ljudska stranka na Ogerskem je začela pritožbe proti raznim uradnikom zaradi zlorabe uradnih oblasti pri volitvah Pomagale te prikžbe gotovo ne bodo dosti. Na Ogerskem so sodišča ravno tako spridena, kakor druga oblastva Stranka je izdala posebne blankete za take ovadbe, če bodo sod šča sploh ovadbe vsprejela, je še dvomljivo. Prav lahko je mogoče, da se bode vsa stvar lepo na stran položila, kakor je že navada na Ogerskem, ako se tožijo uradi zaradi zlorabe s v oje oblaste.
Italija. — Opaža se, da so se jeli v Italiji zopet prijazno obračati po Franciji. Pravijo, da ima Francija zasluge za spravo z Menelikom. Italijanski listi tem povodom poudarjajo, da vtže Italijo in Francijo naravna vez in jo bi imeli družiti skupni zgodovinski spomini Pretrgana kupčija me} obema državama bi bila lahko najživahneja in v prvi vrsti Italiji v prid. Pred vsem ima to približanje Italije k Franciji svoj izvor tudi v znanem počenjanju Bismarckovem in nemške vlade, ki je ravno prišlo na dan. Italija je spoznala, da taki zaveznici, kakor je Nemčija ne more zaupati Neprijetno je dirnulo Italijo tudi, da nemški krogi kaj prijazno čestitajo Me-neliku na uspehih proti Italiji. Bo li ta nevolja italijanska napram nemški gospodi trajna, ne vemo. Škodilo bi pa morebiti Italiji ne, ko bi ne tirala velike politike da še celo v prid bi ji bilo, ko bi se ne nauduševala preveč za trozvezo, katera jo stane toliko denarja,  katerega ji to li  primankuje
Bolgarija. — Minolo nedeljo so bile volitve v skupščino Kakor se je pričakovalo, tako se je zgodilo. Vladna stranka je zmagala na celi črti Opoziciionalci so vkljub vsema naporu propali in pridobili le neznatno število mandatov. Vladin pritisk je bil pa tudi velikansk. Vladni možje so zastavili vse svoje sile za vladine kandidate. Morala je pomagati vladi celo policija in vojaštvo. Vladna glasila sicer vedo povedati o velikem redu, v katerem so se vol.tve vršile, a bilo je v resnici narobe in pojavili so se krvavi poboji ob volitvah. Žalostno je, da se tako pritiska od vladine strani na volilce, dasi bi se jim morala pustiti prosta roka. Pa kaj se bomo zgražili nad dejstvi v Bolgariji, saj nimamo doma — na Ogerskem v tem pogledu nič boljše. Tudi tu je vlada s silo prodrla.
Turčija. — Dasi se je turška vlada veliko prizadjala, da bi dobila večje posojilo, vendar se ji to ni posrečilo, ker noče nobena velevlast poroštva prevzeti, a brez takega poroštva nobena banka ne posodi propali Turčiji Turška vlada je vsled tega pospešila prostovoljno nabiranje doneskov. Če tudi se to prostovoljno nabiranje vrši v resnici prisilno, vendar ni znatnega uspeha — Listi vedo povedati, da sta se Rusija in Avstrija dogovorili, da razdelita Turčijo. Tudi se že poroča, kaj dobi vsaka velevlast. Rusija dobi turška posestva v Aziji, Avstrija se raztegne do Soluna, Italija dobi Albanijo, Francija Sirijo in Anglija postane neomejen gospodar v Egiptu. Carigrad postane svobodno mesto in prehod skozi Dardanele bo svoboden. Ta načrt razdelitve je najbrže prenagljen, vendar bi bil v resnici že skrajni čas, da bi se jelo misliti na uničenje Turčije. Tako, kakor zdaj gre v Turčiji, ne more dolgo ostati. Razmere so se že same do cela ujedle. Stopiti bo treba vele-vlastim odločno na noge. Se bodo li turške razmere mej vele-vlastmi mirno poravnale, ali bo polom, to pove prihodnjost. Do odločilnega koraka mora pa prej  ali slej  priti.