siev. m,
UPI* v mi% ODe \l [IflIJfl m Posamezna Številka stane 3 Din LflO LIH.
^lorocEma
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... m 120
■»a celo leto .... »240
za inozemstvo: mesečno ....... Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
# Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... _ 80
S tedensko prilogo Ilustrirani
Cene Inseralom:
Bnostoipna pctitnn vrsta mali oglasi po Din 1'90 in Din 2*—, reŽjl oglasi nad 45 mm višine po Din 2*90, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri vetjem naročilu popust
fcrhaja vsak dan izvzemSI ponedeljka ln dneva po prasnikn ob 4. ari zjutraj
MMm nleto v gotovim
Uredništvo je v Kopitarjevi nllcl 6/m. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi nlici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za )nxorate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Pozdravljeni!
V dneh 12. do 16. julija se sestanejo v naši slovenski prestolnici prvič zastopniki naj-raznejših narodov z namenom, da na svoj način pripomorejo do poglobitve in razširjenja ideje o apostolstvu sv. Cirila in Metoda.
Ko se je leta 1924. na Velehradskem kongresu razpravljalo o apostolstvu sv. Cirila in Metoda, so nekateri inozemci predlagali, naj se temu društvu da kak drug naslov, da se bo moglo širiti tudi med narodi, pri katerih sv. Ciril in Metod nista toliko znana. Res je, da sta sv. Ciril in Metod med neslovanski-mi narodi malo znana. A prav tale o je res, da ima ideja slovanskih apostolov edinstva med izhodom in zapadom veliko privlačno moč na izbrane zastopnike vzhodne in zapadne bogoslovne znanosti.
Ideja Ciril-Metodijske ima na Velehradu £e slavne tradicije štirih mednarodnih vele-hradniških kongresov. Po svetovni vojni je ugled in vpliv te ideje nepričakovano nara-steL Postalo je namreč vedno bolj jasno, da tudi vzhodni kristjani ohranjajo v velikem obsegu dedščino stare katoliške cerkve, da se pa na drugi strani v marsičem bistveno razlikujejo od zapada. Delati za medsebojno zbli-žanje, to je bila ideja sv. Cirila in Detoda.
Zato ni šlo toliko za ime ali naslove; danes se v Ljubljani prične prvi mednarodni kongres posebne vrste, mednarodni znanstveni kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja. Ta kongres hoče na svoj način delati v duhu velikih naših dveh apostolov. Tu se ne bo razpravljalo o cerkvenem zedinjenju. Shod ima v prvi vrsti akademski, znanstveni značaj, da med katoličani, predvsem pa izobraženci pospešuje spoznavanje vzhodne cerkve. Ta znanstvena stroka je bila namreč preveč zanemarjena med nami, v Škodo cerkvi in kulturi, posebno pa še v škodo verskemu življenju.
Zato so se izbrani poznavalci vzhodne cerkve zbrali na kongres, da bi v predavanjih pojasnili najvažnejše točke tega vprašanja. V znanstvenem razpravljanju bodo podali čim najtočnejšo sliko o pojmu cerkve in cerkveni edinosti (1. dan), o obliki in duhu vzhodnega bogoslužja (2. dan), o obliki in duhn vzhodne askeze in vzhodnega meništva (3. dan). Pri tej priliki se bodo priredila tudi predavanja za širše kroge in inteligenco. S 6trogo znanstvenim shodom bo spojen tudi poučen tečaj o vzhodni cerkvi; pridružile se bodo cerkvene slovesnosti in ljudske prireditve (primerjaj program).
Kongres nima nobenega propagandnega !n agitatoričnega namena in pomena. Nevsiljivo hoče pomagati v našem težkem času vsem onim, ki jim je kraljestvo božje, cerkev Kristusova prva skrb in najvišji ideal. 2e znanstvene razprave hočejo k temu pomoči, hočejo voditi k medsebojnemu spoznanju in razumevanju ter pospeševati sporazum in spravo. Če brat brata pozna in razume in mu vidi v dušo, je to gotovo tudi praktične vrednosti. To je ena stran.
A kongres hoče tudi pri vernikih zbuditi zanimanje za vzhodno cerkveno vprašanje in jih pritegniti k sodelovanju za cerkveno edi-nosL Tudi naše ljudstvo, tudi naše izobražen-stvo naj ve in spozna, kako važno je vzhodno cerkveno življenje, zlasti pa naj občuti praktično, religiozno stran vzhoda. V vzhodnih cerkvah živi globoka pobožnost, v vzhodni liturgiji so skriti zakladi, ki morajo tudi nam biti sveto-svetli vzori, bi naloga naše inteligence bo, da bo te zaklade dvignila. Zato mora zanimanje, za kongres izhajati tudi iz praktičnih, religioznih razlogov. In ta drugi religiozni namen ima kongres tudi, poleg prej omenjenega znanstvenega.
Obilna in odlična udeležba tega kongresa priča o njegovi veliki važnosti. 2e dolgo se ni v Ljubljani zbralo toliko tako odličnih in enamenitih gostov. Prijavljenih je nad 300 zastopnikov cerkve in znanosti. Sv. oče Pij XI. je poslal shodu apostolsko pismo.
Slovenci si lahko Štejemo v čast, da smemo v svoji sredi pozdraviti najodličnejše cer-Kvene dostojanstvenike in znanstvenike svetovnega slovesa, pozdravljamo vse ostale in izrekamo samo eno željo: Naj kongres z božjim blagoslovom, resnim znanstvenim delom in praktičnimi ukrepi prinese onih sadov, ki po si jih prireditelji zamislili in želeli in za ka\ere so tudi^Jskraoi molitvi Drosili .Vsemogočnega!
Pred RR vlado?
PROTOKOLI NAČRTA SPORAZUMA PODPISANI — ZADNJO BESEDO IMA PASIČ RADIČEVCEM SO NAMENJENI 4 P0RTFEUI.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) >Večernje Vre- ! me« poroča o sporazumevanju med radičevci in radikali sledeče:
»Vprašanje sporazuma med delegati ra- 1 dikalne in Radičeve stranko je v glavnem dokončano. Zadnjo besedo o tem ima Pašič.
Delegati so imeli danes dopoldne kratko sejo v kabinetu ministrstva za socialno politiko. Dogotovili so zapisnik o dosedanjih sestankih, ki so ga podpisali delegati ene in druge stranke. Zapisniki so zelo obširni in v njih je precizirano vse delo o pogajanjih za sporazum. Označene so glavne točke, ki bodo služile kot temelj za izdelavo deklaracije RR vlade. Na temelju tega zapisnika bo izdelan tekst sporazuma, o skupnem delovanju radičevcev in radikalov. Načrt sporazuma bo vseboval vsa načelna, politična in upravna vprašanja. Temelj sporazuma je vidovdanska ustava. Kar se tiče delovnega programa nove RR vlade, bi se morali v skupščini predložiti izdelani zakonski načrti.
Ves materijal, ki se je obdelal pri pogajanjih, se bo stavil Pašiču na razpolago, da o njem končnoveljavno odloči. V vprašanjih razdelitve portfeljev so se tudi nekako sporazumeli.«
Kakor poroča >Večernje Vreme« na drugem mestu, bi radičevci dobili 4 portfelje in 4 drž. podtajnike, in sicer: ministrstvo za agrarno reformo, za pošto, za šume in rude ir za socialno politiko. Ta vest se posebno komentira, ker jasno kaže, pod kakimi sramot-
nimi pogoji gredo radičevci v vlado. Dočim so samostojni demokrati z 20 poslanci imeli 4 portfelje, in sicer važne, bodo dobili radičevci skoro s 70 poslanci skoro isto število portfeljev, pa še to portfelje drugovrstne važnosti.
Zagreb, 11. julija. (Izv.) Popoldanski zagrebški listi trdijo, da bo Nikola Pašič sprejel protokol sporazuma tako, kakor je izdelan; v najslabšem slučaju bo zahteval neke male spremembe. Protokol bo sprejet tudi v radikalnem klubu. >Riječ< pa trdi, da radikalni klub ne bo sprejel protokola sporazuma.
Beljerad, 11. julija. (Izv.) Pogajanja med radikali in radičevci so končana. Delegati so izvršili svojo dolžnost. Redigirali so točen protokol o vsem, o čemur so se pogajali s posebnim ozirom na to, na kar »o radičevci pristali. Popoldne je bil ta protokol podpisan od vseh članov in nato izročen Nikoli Pašiču. Kakor se je zvedelo, Nikola Pašič na to ni hotel pristati, temveč je delegatom izjavil, naj o tem odloči radikalni klub. Radi tega je za jutri sklicana seja radikalnega kluba. Če radikalni klub sporazum sprejme, potem bo nova vlada sestavljena najhrž že v torek ali sredo. Radičevci dobijo štiri portfelje, in sicer šume in rude (dr. Nikič), agrarno reformo (Pavle Radič), pošto in brzojav (dr. Superina) in trgovino in industrijo (dr. Krajač). Dr. Krajač je edini med zajedničarji, ki odobrava novi politični kurz hrvatske politike. Med radikali vi.ida precejšnje nezadovoljstvo in ravnotako tudi v enem delu radičevcev.
OPOZICIJA 6 ČLANOV, VLADA 6 ČLANOV.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) Za časa preki-njenja seje narodne skupščine se jc v kabinetu predsednika narodne skupščine vršila seja predsednikov parlamentarnih klubov, da se dogovorijo o volitvah v odbore, ki so bile na dnevnem redu današnje seje. Seja je trajala precej časa, ker se opozicija in vladni stranki niso mogli sporazumeti, posebno glede volitve komisije 12 članov za preiskavo predloga obtožbe proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Lukiniču v aferi Thurn-Tacis. Zastopniki skupin vladne večine so zahtevali, da morajo dobiti v tej preiskovalni komisiji 7 članov, opozicija pa pet. S svoje strani je opozicija zahtevala 6 zase in isto število za vladno večino. Po dolgem posvetovanju med zastopniki vlade in vladne večine je vlada pristala na to, da dobi vladna večina 6, opozicija pa 6 članov v preiskovalni komisiji proti dr. Lukiniču.
Ravnotako so se sporazumeli, da se da tej komisiji rok 20 dni, tekom katerega mora ponovno proučiti vso zadevo in afero Thurn-Taxis ter bo potem skupščini' stavila predlog, da se dr. Lukinič postavi pred sodišče ali pa ne. O poročilu sc bo glasovalo v skupščini in
sicer je takrat potrebna dvetretijrska večina. Ravnotako so se sporazumeli o volitvah v druge odbore, nakar sc je skupščinska seja ponovno pričela. Skupščinska seja je bila popolnoma kratka in prečitane so bile liste izvoljenih članov v vsak odbor.
V preiskovalno komisijo dr. Lukiničeve afere so izvoljeni sledeči zastopniki opozicije: dr. Hodžar, Dragotin Pečic, dr. Žanič, dr. Šu-menkovič, Mustafa beg Kapetanovič iu Stanko Sibenik. Od vladne večine: dr. Joca Laloševič, dr. Vasa Jovanovič, Dragotin Leovac, Dragotin Krdjelič in dr. Svetislav Popovič. Istotako so bili izvoljeni drugi odbori za razne zakonske predloge, nakar je bila seja končana.
Prihodnja skupščinska seja je sklicana za pondeljek dokoldne. Po sporazumu je ta dan določen za interpelacije. Kot prva pride na dnevni red interpelacija posl. S m o d e j a in tovarišev o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Kot druga interpelacija pride na vrsto interpelacija posl. Rankoviča in tovarišev na fin. ministra o velikanski uporabi bencin? pri drž. avtomobilih.
Dr. Gosar za odpravo davka na mezde.
Bclgrad, 11. julija. (Izv.) Kakor znano, je pos!. dr. G o s a r svoječasno vložil nujen predlog za odpravo 2% davka na ročne delavce. Ta predlog je narodna skupščina sprejela in jc bil poslan fin. odboru. Fin. odbor pa ga še do danes ni vzel v pretres. Raditega je posl. Gosar poslal skupščinskemu predsedniku zahtevo, da naj zastavi svoj upliv, da se bo o tem predlogu v fin. odboru pričelo razpravljati in da se ta predlog sprejme.
Pred prehodom ua ur.evni red je predsednik narodne skupščine na današji seji odgovarjal, da s svoje strani nc more storiti nobenega koraka v smislu dr. Gosarjeve zahteve. Nato mu jc dr. Gosar odgovoril sledeče:
»Dne 23. junija sem narodni skupščini stavil predlog, po katerem naj sc čl. 49. zakona o dvanajstinah za april, maj, junij in julij razveljavi. Ta člen določa takozvani 2% davek na zaslužek ročnih delavcev. Ko jc g. fin. minister izdelal k temu členu potrebna navodila, se jc izkazalo, da je ta davek naravnost neizvedljiv. V kolikor sc bo izvajal, bo delavstvo silno težko prizadel.
Ko sem v svojem govoru utemeljeval 'jopst predloga, sem navedel dovoli ia*na in
stvarne razloge zato, da se ta določba čl. 49. razveljavi in da se stvar popravi, dokler je še čas. Med govorom se mi je sporočilo od tajništva narodne skupščine, da je fin. minister priznal nujnost mojemu predlogu in raditega sem svoj govor skrajšal in soglašal s tem, da se bo moj predlog na prihodnji seji dodelil fin. odboru brez nadaljne diskusije o njegovi nujnosti. Smatral sem to za pospešitev cele akcije in sem pričakoval, da bo fin. odbor v zvezi z razpravo o dvanajstinah za avgust, september, oktober in november sklepal o tej stvari,
Dvanajstine so bile že predložene, o mojem predlogu se pa do danes v fin. odboru še ni razpravljalo. Izgleda, da bo moj predlog v fin. odboru zaspal, kakor tudi cela akcija, katere nisem sprožil v skupščini iz kakšnih de-magoških, ampak iz popolnoma stvarnih razlogov. Zato se z odgovorom g. predsednika ne morem strinjati, ker pravi, da nc more nič storiti, da bi fin. odbor to stvar vzel v doglcdnem času v pretres. Strinjati se morem s tem toliko manj, ker je bil predlog nujen in bi bil moral žc davno priti pred narodno skupščino. Čc fin. odbor mojega predloga v najkrajšem času ne bo sprejel in predložil narodni skupščini, ga bom moral narodni skupščini znova predložiti in znova utemeljevati. Mislim, da to ni . Interesu rednega poslovanja narodne skup-ičinp in. ne v interesu stvari same. Zalo pro-
sim predsednika narodne skupščine, da stvar pospeši in da z vso avtoriteto upliva na to, da se zadeva čimprej reši.«
Nato je bila skupščinska seja prekinjena, da bi se mogla vršiti seja načelnikov parlamentarnih klubov.
IZ SEJE FINANČNEGA ODP.ORA,
Belgrad, 1.1. jul. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o nekaterih predlogih odbora za prošnje in pritožbe. Predloge je večina sprejela. Druga točka je bila dovolitev podpor za zgradbo raznih oest iz Blairovega posojila. Dalje so bili finančnemu odboru stavljeni predlogi raznih ministrstev, da potrdi izdatke iz viškov dohodkov. Minister za šume in rude je predlagal približno 4 milijone za pogozdovanje raznih krajev. Odbor je bil mnenja, da je sicer treba začeti s pogozdovanjem, zato pa naj minister najprej obrazloži, zakaj ,je za te kraie izdelal načrt pogozdovanja in kako bo pogozdovaL Predlog je bil odložen, dokler minister ne da pojasnila. Prometni minister je zahteval odobritev večje vsote. Med lomi izdatki je več kot en milijon določenih za prebarvanje par mostov. Finančni odbor je bil mnenja, da je vsota prevelika in da mora prometni minister predložiti proračun in ga stvarno pojasnili. Zato je bil predlog odložen. Nato se je prešlo na predlog o draginjskih dokladah duhovnikom. Minister Trifunovič je podal kratko poročilo. Za njim je govoril zemljoradnik Vujič, ki je kakor navadno bil mnenja, da naj se predlog odloži, ker zadeva ni nujna. Nato je govoril dr. Spaho z ozirom na razmere v Bosni. Zahteval je za muslimane popolno avtonomijo. Očital je Trifunoviču. da ima za svojega referenta za muslimansko veroizpoved nekega bivšega špi-jona. Nato je odgovarjal minister Trifunovič. Ker jo med tem pričela seja narodne skupščine, bo finančni odbor nadaljeval razpravo v torek pred sejo narodne skupščine. K razpravi so se prijavili člani Jugoslovanskega kluba, ki bodo v torek tudi govorili.
(■■■' t r x ' -vj i
Moskva, 11. jul. (Izv.) Sovjetski komisar za vojno Frunze je v nagovoru na vojake izjavil, da se mora Rusija pripraviti na vojno proti Angliji,- Dogodki zadnjega časa dokazujejo, da se Anglija pripravlja na vojno s Kitajci. Sovjeti so po pogodbi vezani na Kitajsko in zato ne smejo mirno gledati, kako se Anglija in Japonska dogovarjata glede razdelitve Kitajske. Zveza ruskega medveda s kitajskim zmajem je tako močna, da lahko kljubuje vsemu svetu.
ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK PRIVATIKA-NU ODPOTOVAL.
Rim, 11. jul. (Tzv.) Češkoslovaški poslanik pri Vatikanu dr. Pallier je včeraj odpotoval iz Rima v Prago.
»IZCIŠČENA« ITALIJANSKA VI. ADA.
Rim, 11. julija. (Izv.) Danes sta v San Ros-sore prisegla v kraljeve roke nova ministra za finance in nar. gospodarstvo — Volpi in Bel-luzzo. Oba pripadata skrajnemu fašizmu. S tem je vlada »očiščena« vsakega nefašistovskego elementa. Bivši minister za nar. gospodarstvo Nava je pripadnik narodnih katoličanov-konser-vativcev, ki so sc odcepili od popolarov in podpirajo fašistovski režim.
MAROKO.
Pariz. 11. jul. (Izv.) Policija je odkrila trgovsko društvo, ki je prodajalo orožjo in municijo Abd el Krimu.
ODSTAVLJEN VLADNI KOMISAR V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 11. jul. (Izv.) Državni upravnik ITorthy je odstavil vladnega komisarja v Budimpešti dr. Rypko.
VELIKA EKSPLOZIJA.
Rim, 11. jul. (Izv.) V nekem kraju blizu Neapola je vsled eksplozije zletela v zrak tovarna za umetalni ogenj. Lastnik tovarne in trije člani njegove družine so ubiti. Težko ranjene so tri osebe.
REVOLUCIJA V EKVADORU.
Lima (Peru), 11. jul. (Izv.) Iz Guaiaqui-
11«
poročajo: V Quitto jo izbruhnila vojaška revolucija, ki je odstavila dosedanjo ekvadorsko vlado. Revolucija so jo izvršila brez prelivanja krvi.
Štev. 154.
Da se razumemo.
Na naše pojasnilo, zakaj poslanci SI-S [ niso udeleženi na pogajanjih med radikali in i radičevci, je reagiral »Narodni dnevnik« v svojem uvodniku na sicer stvaren način, to- j da z nekaterimi malo čudnimi izvajanji, ki ne moremo, da ne bi nanje odgovorili.
Zdi se nam, da nas je »Nar. dnevnik« nekoliko krivo razumel, kar priča že naslov njegovega članka »Nepravi ponos«. Razumel je menda našo opombo, da ni SLS izključena od teh pogajanj, ker da je izgubila vsak kontakt s Hrvati in Srbi (kar je namreč trdil >N. D.«) nego zato, ker se je sama od teh pogajanj izključila, ker bi se ona na taki podlagi kakor radičevci z radikali sploh ne mogla in ne hotela pogajati, — razumel je >N. D.< to tako, ko da smo s tem hoteli markirati »ponosnega Španca«, češ, Slovenci se sploh nočemo dogovarjati. Ne, postaviti se v tako smešno pozx>, zato nam manjka vsakega humorja, in odkrito se čudimo, kako more »N. D.«, ki ga imamo za resen in dostojen list, dati stvari v tem pogledu tako neresno in ironično noto.
Mi bi pred vsem prosili »Nar. dnevnik«, naj si samo ogleda pogoje, kakor so jih postavili radikali za sporazum z radičevci, pogoje, ki pomenijo popolno kapitulacijo pred sedanjim režimom in popolno priznanje in podpiranje sedanjega režima, tistega tako Škodljivega, nezdravega in nazadnjaškega režima, proti kateremu se ves čas borijo vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi, ki svoji državi do-kro hočejo, in proti kateremu se je doslej boril tudi »Nar. dnevnik« sam, — in naj nam odgovori: ali bi slovenskim poslancem bilo mogoče, take pogoje sprejeti in na taki podlagi se pogajati za sporazum? Priznal nam bo: da je to nemogoče! In da je čisto vseeno. ali so bili slovenski poslanci k tem pogajanjem povabljeni ali ne. Če bi tudi bili povabljeni, oni bi se na taki bazi sploh ne mogli spuščati v kake razgovore. Taki pogoji so slovenske poslance a priori in samiposebi izključili od pogajanj, ker so enostavno nemogoči, nesprejemljivi!
»Nar. dnevnik« obžaluje, da je pozicija Slovencev tako padla, da se Slovenci sploh ne vprašajo, če so za sporazum ali ne. Mi moramo na to samo reči, da je čisto vseeno, ali so »e Slovenci vprašali, če so za takšen sporazum, kakor ga radikali diktirajo radičevcem, ali niso. Kajti odgovor »N e !« je že sam od sebe dan. Sicer pa mora biti »Nar. dnevniku« znano, da Pavle Radič in tovariši niti lastne svoje stranke niso vprašali, ali je za tak sporazum ali ni, še manj pa da bi bili vprašali svoje zaveznike v opozicijskem bloku, Davidovičevce, Jugoslovanski klub in pa Spahovce. Žalostne vloge, ki jo radičevci pri celi tej stvari igrajo, mislimo, da nam ni treba »Nar. dnevniku« še-le predočevati, saj jo je že sam dovolj ožigosal.
Seveda moramo >Nar. dnevniku« samo pritrditi, če poudarja, da bo od takega aranž-mana, kakor ga zdaj sklepajo radičevci z radikali, Slovenija trpela največjo škodo, ker jej ne bo prinesel nobenih olajšav in jo bodo prehuda davčna bremena še dalje tlačila in spravljala na beraško palico. Toda: kaj morejo za to poslanci SLS? Kaj morejo za to, če so se radičevci izneverili svojemu programu, izstopili iz tabora svojih zaveznikov in šli sklepat separaten mir, ki je samo v mo-mentanem interesu Radičeve hiše, drugače pa ne bo prinesel nikomur nobenih dobrin; ki bo samo malo premaknil politično situacijo, sicer pa vse pustil pri starem: ne izpremenil niti za las sistema, ne napravil kraja notranji
državni krizi, pač pa jo čisto gotovo še bolj poostril, povzročil se hujši politični boj!
Ne razumemo »Nar. dnevnika«, kako more, ko sam uvideva negativnost R-R-aranžma-na za interese države, ta isti aranžman obenem indireklno poslancem SLS stnvljati za vzgled, jim s trditvijo, da so Slovenci pri sedanjih pogajanjih prezrti, očitati zgrešeno politiko in pisati: »Vsaka stranka mora voditi idejno borbo in napačno je, če bi zaradi ma-terielnih dobičkov od nje odstopila. Toda vsaka stranka ima tudi to dolžnost, da čuva interese svojih volivcev in da ne pretirava idejne borbe v tej meri, da je ogrožen obstanek njenih volivcev.«
Vprašamo »Nar. dnevnik«: Ali bi bilo to čuvanje interesov slovenskih volivcev, če bi storila SLS isto, kar HSS, enostavno prodala interese svojega naroda, samo da čuva svoj lastni interes? Mar ni mogel dr. Korošec za tako ceno kakor g. Radič že zdavnaj doseči sporazuma z radikali? A kdaj je SLS pretiravala idejno borbo? Njena idejna borba se je pač vedno gibala na zmerni črti, a vsekakor se razlikovala ko dan in noč od idejne borbe g. Radiča, ki je letala v ekstrem — zato pa zdaj tudi pada v ekstrem.
Program SLS nikdar ni bil in nikdar ne more biti zapreka enotnemu narodnemu sporazumu, kjer bi enako bili zavarovani. interesi toliko Srbov, kolikor Slovencev in Hrvatov. In dr. Korošcu se mora priznati, da je njegova taktika ravno in dosledno vedno bila usmerjena v ta cilj. Dejstvo, da je moglo priti do zbližanja dveh idejno tako razhajajočih se stališč kot sta stališči SLS in JDS, Korošec— Davidovič, v eno skupno fronto, je najboljši dokaz uspešnosti te taktike.
Ta fronta, ustvarjena z blokom narodnega sporazuma in ljudske demokracije, bo pa tudi edino zmagovita, ker jo je sklenila in jo bo držala skupaj najkrepkejša vez: poštena volja in želja poštenih Slovencev, Srbov in Hrvatov po poštenem medsebojnem sporazumu —- a to mora biti samo sporazum na načelu popolne enakopravnosti in popolne svobode vseh državljanov.
Radičevci zapuščajo danes to fronto — to bo gotovo njih skorajšnji politični pogin. Nimajo poslanci SLS ne povoda ne veselja, da bi jim sledili ali pa da bi jim bili pred-njačili na tej poti, samo kakemu trenutnemu uspehu na ljubo.
v cenah znatno nižje, iz nove pošiljke, pristne angleške nudi
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA
Dvorni trg 3, pod Narodno kavarno.
Kakor smo že poročali, je firenška konferenca s pozitivnim uspehom dovršila svoje delo. Sklenjenih je 32 konvencij, ki sta jih obe delegaciji podpisali in čakajo sedaj samo še na podpis obeh vlad, kar se zgodi po vsej priliki prihodnji četrtek v palači Chigi v Rimu. Za Italijo bo kot zunanji minister podpisal Mus-solini, za Jugoslavijo poslanik Antonijevič.
S tem bo dovršno ogromno diplomatsko delo mirnega, vsestranskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ki se je zdel prvo dobo po prevratu docela nemogoč. Koliko smo s tem sporazumom pridobili ali izgubili, se ne da ocenjevati s stališča dnevne politike. Jasno je toliko, da je bilo treba urediti politične in gospodarske odnošaje z našo neposredno sosedo, s katero nas vežejo veliki, mnogostran-ski interesi, in sicer urediti mirnim potom, ker
na vojno nismo megli, ne smeli misliti. Vprašanje je !e, če je bila naša diplomacija popolnoma kos svoji nalogi, da vsaj v mejah danih pogojev v najvišji meri zavaruje naše interese, posebno tudi z ozirom na oni del našega naroda, ki je preše! pod italijansko oblast.
Vsi vemo, da naša diplomacija nasproti Italiji ni imela lahkega stališča, ne samo zato, ker je italijanska diplomacija ena najprebri-sanejših na svetu, marveč tudi z ozirom na stališče Italije kot velesile in vojn zaveznice zapadnih velesil in z ozirom na že prej sklenjene pogodbe glede nekaterih jugoslovanskih ozemelj (londonski pakt). Kljub temu bi se bila dala morda doseči prirodnejša meja na Kranjskem in v Kvarne r-:, ako bi bila naša diplomacija na višku svoje naloge. Ali in koliko se je tu vedoma in hotoma zanemarilo, ker je šlo predvsem za slovensko in hrvatsko zemljo in narod, bo odkrila objektivna zgodovina. Eno pa moramo že danes brez pridržka očitati naši diplomaciji: da nI prav ničesar storila za naše brate, preostale v Julijski Benečiji. Ne da se misliti, da bi se mogli od države, ki očividno polaga veliko važnost na dobre odnošaje z nami — vsekakor iz naj-lastnejšega interesa — doseči vsaj javne varnosti osebe in premoženja ter mirnega kulturnega gibanja za svoje krvne brate onstran meje. Le spomnimo se, kako uspešno je znala Italija izkoriščati svojo zvezo z bivšo Avstro-Ogrsko na korist Italijanov ob zgornjem Jadranu in v Dalmaciji. Ni mogoče drugače, kakor da čutimo ravnanje z našimi brati v Italiji kakor udarec v naš lastni obraz. A to po-rr.enja, da prijateljstvo, ki ga je sklenila naša diplomacija z italijansko diplomacijo, v narodu nima zaslombe. To pa tiče Italijo, ki jo s tem na to dejstvo mimo naše diplomacije opozarjamo.
Pa tudi v gospodarskem pogledu je naša diplomacija nezadostno obvladala svojo nalogo. O tem so že in bodo še strokvnjaki povedali svoje mnenje, ko se objavi vsebina konvencij. Zaenkrat o tej vsebini naši službeni viri popolnoma molče. Predsednik firenške konference in italijanske delegacije sen. Quartieri je pač v Rimu časnikarjem podal nekaj splošnih izjav, v katerih je naglasil, da so se vsa vprašanja rešila na obojestransko zadovoljnost temeljem kompromisov, podrobnejšega pa se tudi od italijanske službene strani ne izve. Vsekakor je italijanska javnost očividno zadovoljna. »Secolo« ve poročati iz konvencij sledeče:
Stanje Italijanov v Dalmaciji je končno urejeno. Zaščita italijanskega življa v Dalmaciji je zagotovljena. Njihova premoženja ne pridejo pod jugoslovansko agrarno reformo, a v kolikor se je to bilo doslej že zgodilo, se škoda reparira. Italijanski državljani, v Dalmaciji in jugoslovanski na Reki, ki bodo optirali za Jugoslavijo, bodo smeli neovirano kupovati nepremičnine.
Jezikovno in šolsko vprašanje na Reki se uredi na bazi paritete za Italijane v Dalmaciji in Jugoslovane na Reki. Jugoslovanski trgovini se jamči svoboden izhod v reški luki z vsemi olajšavami, ki veljajo za prostoluški režim. Eliminira se konkurenca med Reko in Sušakom, ne da bi se pri tem prejudiciralo delo obeh vlad za povzdigo in razvoj njihove nacijonalne trgovine in gospodarstva. V bazenu Thaon di Revel se zgrade skladišča za blago po zgledu tržaških generalnih skladišč. Carinsko in policijsko službo v bazenu Thaon di Revel bodo izvrševali izključno italijanski agenti. Tarife za zlaganje blaga v luških skladiščih, bodisi jugoslovanskega v bazenu Thaon di Revel bodisi italijanskega v reški luki, se določijo sporazumno. Zaklade in drugo premoženje mesta Reke sc ne bo delilo z okoli-
škimi jugoslovanskimi občinami, marveč plača italijanska vlada prizadetim jugoslovanskim občinam v ta namen denarno odškodnino. Olajšave v svobodnem carinskem pasu okolu Za-dra omogočijo le-temu gospodarski in trgovski razvoj.
Iz tega jc razvidno, da je načrt luškega paritetnega odbora na Reki, ki je bil za Jugoslavijo nesprejemljiv končnovcljavno pokopan. Istotako o železniški zvezi z Zadrom, ki bi pomenila z ozirom na naše dalmatinske luke samoumor, tu ni govora. Seveda je vprašanje, če je italijanski list vse povedal in treba do končne sedbe počakati avtentičnih podatkov o vsebini konvencij. Stvar jc sedaj v Belgradu in vlada naj si bo v svesti svoje odgovornosti pred celokupno deželo.
OTfi
FČV« * v.tf u
Brate :, veseli vsi. »Značilno za zauv>:.nje m spoštovanje, ki ga uživa dr. Lukinič v vseh političnih krogih, je dejstvo, da se skoraj polovica narodne skupščine ni mogla odločiti, da glasuje za preiskovalni cdbor ... Zlasti so izvajanja ministra Žerjava ne le za večino poslancev Narodnega bloka, temveč tudi za mnoge opozicionalce bila povod, da so se izrekli za takojšnjo zaključitev obtožbene akcije, ki ni prinesla navzlic štiridnevni debati drugega dokaza, nego da gre za čisto strankarsko politično gonjo proti možu, kateremu se niti eden od opozicicnalnih govornikov ni upal očitati najmanjše nepoštenosti. Značilno za razpoloženje v parlamentu je dejstvo, da je narodna skupščina sprejela rezultat glasovanja popolnoma mirno in da se opozicija ni upala niti ploskati...« Tako in nič drugače poroča Žerjavov jutranji list o znameniti petkovi seji narodne skupščine, ki je posadila bivšega pravosodnega ministra Lukiniča na zatožno klop, korupcionaško SDS pa postavila na sramotni oder. In ko človek to bere, ne ve, ali »Jutro« vse to resno piše ali pa se iz vsega skupaj norca dela: iz Lukiniča, iz narodne skupščine, iz Žerjava, iz svojih bravcev in iz samega sebe. Po vsem soditi, se norca dela. Potem ga pa resnično zavidamo za njegov humor. Da, tako jc treba v takih neprijetnih položajih stvar narediti: na glavo se postaviti. Da je kaj smeha. Ne pa tako pusto se držati ko »Slov. Narod«, ki k celi tej »hecni« aferi, ko je vendar protidržavna opozicija takšen polom doživela, da si niti ploskati ni upala, sploh nobene šaljive reči ne ve in molči, molči, ko da bi bil pri tem kaj on prizadet ali pa spoštovana državotvorna ko-rupcijonarija.
Žalostno. V številki dne 10. julija jc »Slovenski Narod« objavil lastnoročno pismo Sve-tozarja Pribičeviča, v katerem le-ta med drugim pravi: »Predvsem imam kategorično izjavo merodajnih faktorjev narodno-radikalne stranke, da koalicija RR brez samostojnih demokratov ni vzeta v kombinacijo.« — V številki dne 12. julija pa piše »Slovenski Narod«: »Po informacijah našega dopisnika je izključeno, da bi g. Svetozar Pribičevič bil pripravljen sodelovati z radičevci!!!« — Kako je rekla lisica, ko ni mogla doseči grozdja?
Kakor čujemo iz popolnoma zanesljivega vira, sta tajništvi radikalne stranke in »Zveze kmetskega ter delavskega ljudstva« oblegani zlasti od uradnikov, bivših pristašev SDS, ki si hočejo preskrbeti legitimacije s sliko gosp. Nikole Pašiča, oziroma Prepeluha. Med prvimi je diskretno dal poprašati, če ga sprej-mo, šef prosvetnega oddelka g. dr. Pestotnik.
Danes ob pol 4 popoldne je žrebanje loterijskih srečk Ljudskega Doma v Št. Vidu nad Ljubljano!
Dr F. Grivec:
Ob koncu julija leta 1900 je umrl Vladi-crtir oergjevič Solovjev, največji in najizvirnejši ruski filozof, obenem pa eden največjih teologov katoliške in pravoslavne cerkve. Letos torej praznujemo 25 letnico njegove smrti. Na akademiji v proslavo sv. Cirila in Metoda se bo skromno proslavil tudi spomin Solovjeva, ki spada v krog ciril-metodijskih idej, ker je v življenju in v spisih izredno bistroumno gradil most med vzhodnim in zapadnim svetom, med vzhodnim in zapadnim bogoslovjem.
Vladimir Sergjevič je bil rojen leta 1853. Njegov oče Sergej Mihajlovič Solovjev je znan kot prvi ruski zgodovinar; spisal je zgodovino Rusije v 29 zvezkih. Tudi mati je bila jako nadarjena in izobražena. V krogu tako izobražene družine je mladi Vladimir zgodaj razvil svoje izredne duševne zmožnosti. V dijaških letih je prestal hude verske boje in se naposled še bolj utrdil v globokem krščanskem prepričanju.
Na moskovskem vseučilišču je dovršil modroslovne študije. Kot enoindvajsetletni visokošolec je zbudil pozornost z disertacijo »•Kriza zapadne filozofije«; v jeseni leta 1874 (star 21 let) je postal docent na moskovski univerzi. Sredi leta 1875 je odšel na študijsko potovanje v inozemstvo. Leta 1877 je po-«tcl član znanstvenega odbora v prosvetnem ministrstvu v Petrogradu. L. 1877—1882 je imel nekatera izredna predavanja na univerzi in na drugih višjih učnih zavodih. Leta 1881 je bil odpuščen iz državne službe. Živel je kot neodvisen pisatelj s sredstvi privatnega pre-
auizenia-,
Leta 1877 je svojo domovino iznenadil z globokimi predavanji o Bcgočloveku. Predaval je na univerzi. Dijaki so se pripravljali, da preprečijo predavanja o tako krščanskem predmetu, ki se jim ni zdel v soglasju z vse-učiliško naprednostjo. V dvorani so se pripravljale demostracije. Toda osebnest Solovjeva, njegov nastop in njegova globokost je vse očarala in tisti, ki so prišli, da bi ga iz-i\ ižgali, so mu navdušeno ploskali. V teh predavanjih je bistroumno dokazoval, da je krščanstvo vesoljno v svojem pomenu: 1. vse delovanje in mišljenje mora biti prešinjeno po krščanstvu; 2. krščanstvo je za vse narode in za vesoljno človeštvo. Kristus kot Bogčlovck hoče vse človeštvo združiti z Bogom. Razkol med Vzhodom in Zapadom je> pojasnjeval s tom, da je Vzhod enostransko pretiraval božje načelo, Zapad pa človeško načelo. V Kristusu je oboje združeno. To božječloveško vesolj-nost mora nadaljevati Cerkev; zato mora biti j vesoljna. Katoliške cerkve še ni dobro poznal, i a svoje rojake jc opozarjal, da morajo biti nasproti katoliški cerkvi pravični prav zato, ker se jim predstavlja kot nasprotnica Rusije. Iste misli je podrobneje razvijal v spisu »Veliki spor in krščanska politika« (leta 1883). Tu jc že odločno dokazoval, da je potrebno zedinje-rje s katoliško cerkvijo, katero je že pravil-ntje presojal. Ruska duhovna cenzura je postala pozorna in je strogo pazila na Solovjeva.
Leta 1884 se je veliki hrvatski zgodovinar kanonik Rački seznanil s Solovjevom, ga opozoril na škofa Strossmayerja in je Solovjeva vabil, naj obišče velikega hrvatskega prijatelja cerkvenega edinstva. Leta 1885 je Solovjev niifel dopisovati s Strp<?smaye;jem. Naslednje h to ga je obiskal v Djakovu, a večinoma se je mudil v Zagrebu kot gost kanonika Račkega-
V Zagrebu je izdal globoko knjigo »Historija i, bodočnost teokracije«. To delo je nadaljeval in dokončal v francoskem jeziku pod skupnim naslovom »Rusija in vesoljna cerkev« (1888). Tukaj je slovesno izpovedal svoje ze-dinjenje s katoliško cerkvijo. Leta 1888 je še enkrat obiskal Strossmayerja v Djakovu.
Pričakoval je, da bo Rusija poslušala njegov glas in se dala prepričati po njegovem bistroumnem dokazovanju. A doživel je nasprotno. Rusi so njegovo vesoljno krščanstvo veroizpoved sprejeli deloma s protesti, deloma s prezirom. Želel je ostati v okviru svojega naroda da bi mogel kot član ruske cerkve in svoje domovine. O verskih vprašanjih zaradi stroge cenzure ni mogel več odkrito pisati. A v globinah svoje duše je ostal zvest svojemu prepričanju, dasi sa je moral skrivati. V tej dobi je napisal več filozofskih del; najobšir-nejše je »Opravdanje dobra« (etike).
Trdno je bil prepričan, da bo Rusija kaznovana, ker noče iti po poti krščanskih idealov. V preroških vizijah je napovedoval vojsko žoltega plemena proti Rusiji in poraz Rusije; napovedoval je strašne katastrofe ruske države. Nekoliko mesecev pred smrtjo je spisal »Tri razgovore«, kjer ob koncu napoveduje, da se bo izvršilo zedinjenje vseh kristjanov poslednje dni svetovne zgodovine po prihodu Antikrista. Njegova ljubljena Ideja se je umeknila v mistični mrak preroških vizij o koncu sveta.
Solovjev je bil vrhutega tudi nadarjen pesnik. Globoke verske ideje je znal lepo izražati v pesniški obliki. Svojo najljubšo idejo e božječloveškem vesoljnem krščanstvu In o poslanstvu Rusije, da dela za uresničenje kiščanske vesoljnosti je lepo izrazil v pesmi »Ex Oriente lux« (Z .Vzhoda luč]. Tu pred*
stavlja, da so z Vzhoda prihajale suženjske nekulturne množice, ki so pustošile Evropo, a so omagale pred organizirano evropsko kulturo. Perzijski (iranski) kralj je hotel z navalom množic osvojiti Evropo, a je bil premagan. A z Vzhcda je zasijala tudi luč Kristusove blagovesti; načela vesoljne krščanske vere so spravila Vzhod in Zapad. Kaj hoče biti Rusija: Vzhod Kserksov ali Kristov? — Globoko religiozna in mistična je pesem »Ema-nuel« s tolažilno mislijo, da vendar še vlada Bog, biva med nami in v nas. Torej je »zlo brez moči, mi smo večni, z nami Bog«!
Solovjev je globok in idealen v svojih delih; tak je bil tudi v življenju in po značaju. Njegovi slušatelji pripovedujejo, da jc iz vse njegove osebnosti dihala neka višja duhovna sila. Njegova predavanja so bila kakor govori preroka, ki oznanja nov nauk in novo življenje. Vse njegovo življenje je bilo preroško oznanjevanje idealizma, resnice in pravice. Bil je kakor pobožen vedno potujoči ruski romar, ki išče višjega Jeruzalema, in nima stalnega bivališča na zemlji.
V njem se je poosebila ona široka univerzalnost, v kateri vidi Dostojevskij značilno posebnost ruskega duha; v njem se združuje izredna globokost in nenavadna univerzalnost. Bil je pesnik, filozof in teolog; bogoslovna vprašanja je razpravljal tako izvirno, bistroumno in globoko, da spada med največje teologe katoliške in pravoslavne cerkve. To je veličina, ki daleč presega navadne meje, Veg kulturni svet se s spoštovanjem klanja velikemu duhu Solovjeva. Njegova dela se prevajajo na zapadnoevropske jezike. Prišteva se med največje može nove dobe. Slava njegovemu spominu!
Stev. 154,
SLOVENEC, dne ti. Jfcftja 1925.
Stran 3.
Kongres za proticavanje vzhodnega
bogoslovja.
PROGRAM KONGRESA.
Kot na drugem mestu poročamo ima kongres predvsem znanstven namen in ni namenjen širši javnosti. Za širšo javnost in naše izobraženstvo se bodo vršile tele prireditve:
L
V	nedelju, dne 12. julija: ob 8 ^ v stolnici cerkven govor (dr. J. Tomažič);
ob 9 v stolnici slovesna pontifikalna litur-gija (maša) po vzhodnem obredu v staroslo-venskem jeziku;
ob 3 pop. v stolnici cerkven govor o apo-stolstvu sv. Cirila in Metoda (P. Valerijan Učak);
ob 3 Vt litanije in molitve za cerkveno edinost;
ob 8 Vi zvečer v Ljudskem domu predavanje s skioptičnimi slikami o sv. Cirilu in Metodu.
V	pondeljek, dne 13. julija: ob 3—4 pop. t Unionu predavanje:
Naučne osnove crkvenog jedinstva (P. Št. Sakač) in Verske ideje v srbski poeziji (dr. J. Debevec);
ob 6 K zvečer v stolnici molitve za cer- j kveno edinost.
V	torek, dne 14. julija: ob 3—4 pop. v Unionu predavanje:
Evharistija i crkveno jedinstvo (dr. D. Njaradi) in Sadašnje stanje istočne -ikve (P. R. Rogošic);
ob 6 Vi zvečer v stolnici molitve za cerkveno edinost;
ob 8 Vi zvečer v Ljudskem domu predavanje s skioptičnimi slikami o Sveti Rusiji«.
V	sredo, dne 15. julija: ob 3—4 pop. v Unionu predavanje:
Delovanje in organizacija Apostolstva sv. Cirila in Metoda (dr. Dočkal in dr. Snoj);
ob 6 M zvečer v stolnici cerkven govor (dr. A. Karlin);
Te Deum in zaključek.
n.
Poleg teh prireditev pa se vršijo znanstvena predavanja in porazgovori v latinskem jeziku in tem-le redu:
V	pondeljek, dne 13. julija o d 8—12 referati o pojmu cerkve in cerkvene edinosti:
O udih cerkve (Spačil); O mističnem telesu Kristusovem (d' Hcr-bigny);
O cerkveni edinosti (Grivcc); O študiju vzhoda (d'Herbigny); od 4 Vi do 6 pop. razgovori.
V	torek, dne 14. julija o d 8—12 referati o obliki in duhu vzhodnega bogoslužja:
O današnjem stanju cerkve in vzhodnih obredov (Janin);
O vzhodnem čaščenju presv. Evharistije (Salaville);
O obredu grško-slov. liturgijc (Kalaj); Odnošaji med kodeksom in disciplino ▼zhodne cerkve (Margotli);
od 4 Vi do 6 pop. razgovori.
V	sredo, dne 15. julija od 8-12 referati 6 obliki in duhu vzhodne askeze in vzhodnega meništva:
Meniški in duhovniški vzor grškega Vzhoda do IX. stol. (Meester);
O današnji meniški disciplini pri grško-slovanskih katolikih (Višoševič);
Praktična vprašanja o katoliških menihih (Meester);
od 4 Vi do 6 pop. razgovori.
V	četrtek, dne 16. julija: Posvetovanja o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda.
AKADEMIJA V PROSLAVO SV. CIRILA IN METODA.
r nedeljo 12. julija 1925 ob polu petih popoldne v veliki dvorani hotela Uniona: 1. Pozdravni nagovor predsednika pripravljalnega odbora. 2. D. S. Bortnjanskij, Mnogaja Ijeta. Mešani zbor. 3. Slavnostni govor o sv. Ciril« In Metodu. P. dr. Gvido Rant, O. F. M. 4. D. S. Bortnjanskij, Dostojno jest. Mešani zbor. 5. Ob petindvajsetletni« smrti Vlad. Solov-Jeva. Univ. prof. dr. F. Grivec. 6. V. S. So-lovjev: a) Ex Oriente lux; b) Emanucl. Dc-klamacija. Š. K u r a t o v, 7. Česnokov, Blaženi. 6—7 glasen mešani zbor. Tenorski solo bo pel g. Burja. 8. Pozdravi gostov. 9. F. Gerbič, Slovanski brod. Moški zbor.
BELGRAJSKI PROFESORJI.
Na kongres so prišli v soboto, 11. t. m. ob 10 dop. trije profesorji pravoslavne bogo-ilovne fakultete v Belgradu: dr. D i m i t r i -levič, dr. Štefanovič in dr. Mirko-v i č. Sprejeli so jih trije profesorji ljubljanske teološlte fakultete: dekan dr. Slavit, prodekan Jr. Lukman in prof. dr. Ujčič. Belgrajski gosp. profesorji so se nastanili v hotelu Štrukelj. Takoj po prihodu so v spremstvu g. dekana teološke fakultete obiskali rektorja univerze, ki jih je kolegialno sprejel ter se zanimal za razmere na njihovi novi pravoslavni fakulteti v Belgradu. Pod vodstvom prof. dr. Radojčiča so si nato ogledali prostore univerze ter se dalje časa mudili na dekanatu teološke fakultete. Popoldan so obiskali prevzvišenega gosp. ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča,
Na kongres jc prišla tudi gdč. Annie H r i -s t i č , znana katoliška Srbkinja iz Londona kot poročevalka 11 angleških časnikov.
PAPEŠKI VZHODNI ZAVOD V RIMU.
Da pošlje papeški Vzhodni institut zastopnika na shod za proučavanje vzhodnega bogoslovja, je naravno; da pa bodo na shodu predavali kar trije profesorji tega zavoda, je izredno razveseljivo in za shod častno. Naj zve naša javnost nekaj več o rimskem Vzhodnem zavodu in njega zastopnikih na ljubljanskem shodu za orientalske študije.
Bilo je med svetovno vojsko, 1. 1917., ko je papež Benedikt XV. ustanovil v Rimu nov znanstveni institut, ki bi naj imel izključno nalogo, proučevati vzhodno krščanstvo od najstarejših dob do današnjega časa. Naravno jc, da se je zavod, ustanovljen v tako težavnih časih, kot je bilo četrto leto svetovnega požara, imel boriti s hudimi neprilikami; vendar se jc uveljavil in pokazal življensko moč. Papež Pij XI., ki se je že kot učenjak zanimal za vzhodno cerkev, je kot vrhovni poglavar katoliške cerkve hotel zavod podpreti, da bi mogel v polni meri vršiti svojo nalogo, Prc-ustrojil ga je na znotraj, na zunaj ga je pa naslonil na ustanovo Pija X., na papeški Biblični institut, ki se jc bil žc okrepil in se razvil v ugledno in od vseh stkani upoštevano znanstveno institucijo. Tako preurejeni zavod deluje zelo uspešno od 1. 1922. Ustvaril si jc lastno glasilo, »Orientalia Christiana«, kjer objavlja študije o vzhodni teologiji, dokumente o vzhcdni cerkvi, poročila o dogodkih v vzhodnih cerkvah, doslej še ne objavljene spise starejših vzhodnih teoloških pisateljev. Vprav zadnje tedne je izšel 3. sr.opič IV. serije te publikacije.
Izmed učenjakov, ki delujejo na Vzhodnem institutu, bodo v Ljubljani predavali trije: Mihael d' H e r b i g n y , Bogumil Spačil in M. Viller.
M. d' H e r b i g n y , po rodu Francoz, sc že dolgo bavi z vzhodnim cerkverim vprašanjem. Lani je odlično sodeloval na vclehrad-skem shodu. Udeležen je bil pri papeževi k:i-ritr.tivni akciji za Rusijo. Osebno ima mnogo stikov z uglednimi Rusi. V njegovih spisih o žalostnem položaju povojne Rusije se razodene globoko umevanje ruske duše. Objavil jc poleg teološko znanstvenih del mnogo spisov, ki v niih obravnava razna aktualna vprašanja, zadevajoča slovanski krščanski Orient. Naj omenimo najvažnejša njegova dela: Biografija VlaJ. S Solovjeva (odlikovana od francoske akademije, prevedena v hrvaščino); Theologica de Ecclesia, učeno delo o cerkvi v dveh zvezkih: La theclogie du Revele; La tyrannie sovičtioue et le malheur Russe; La vraie notion de 1'ortho-doxic; L'ame religieuse d^s Russes i. dr. V dveh snopičih zbi.ke Orientalia Christiana poroča o strašnem gladu v Rusiji (z mnogimi ilustracijami) in o dogodkih po smrti patriarha Tihona. Porcčiia o nekaterih spisih je prinesel Bog. Vestnik 1922, 1C4. 154; 1924, 293 nsl. 302; 1925, 179.
Bo<;umil Spačil, no rodu Ceh, jc med katoliškim bogoslovci euen najboljših poznavalcev nauka o cerkvi. V zbirki Orientalia Christiana je izdal temeljito in obsežno, latinsko pisano študijo o pojmovanju cerkve pri pravoslavnih teologih in objavil mnogo razprav o čeških, nemških in itatijr. .skih znanstvenih revijah (prim. Bog. Vestnik 1922, 183; 1924, 181. 299).
M. Viller, Bcigijec, jc priznan strokovnjak na polju grškega cerkvenega slovstva.
Z imenovanimi tremi predstavniki Vzhod-nega zavoda pride v Ljubljano prefesor grškega kolegija v Rimu, generalni prokurator belgijske benediktinske kongregn.cije, Dom Fla-cid de Meester, ki je v zranstverem svetu dobro znan kot izboren poznavatelj zgodovine vzhodnih iiturgij in vzhodnega dog-matičnega bogoslovja.
Nikraka laiuosit t?«Eies sni več
da prihranijo čudovite ,.TORO" prsne karamele z znamko: „t"ciltiorska kapi-iir v velikih slučajih zdravnika. Propotrebne so za bolnike, otroke, hribolazce in za vse drugo, ker blagodejno učinkujejo na prebavo, proti prehlaienju, hripavosli, kalaru. Dobije jih za 3 B pri vsakem trgovcu ali lekarni.
Dnevne novic©.
I
»Šola, dekla cerkve,« tako je naslovil Žerjavov popoldanski list današnji svoj uvodnik, v katerem se je spravil na društvo j Krščanska šola« povodom predsnočnjega zborovanja. Mi mu na ta pamflet, napisan iz strupenega sovraštva do cerkve in duhovščine, ne bomo odgovarjali, kakor tudi ne smatramo za vredno reagirati na njegove nekvalificirane napade proti organizaciji, ki ni politična in služi zgolj idealnim kulturnim ciljem. Obžalujemo le, da more slovenski list in naj je liberalen, tako vlačiti v blato krščansko šolo, ki je dala slovenskemu narodu njegovo visoko kulturo, s katero se lahko ponaša pred celim svetom. Obžalujemo, da list, ki se smatra za svobodomiselnega, ne pozna nobene svobodomiselnosti in v svojem nestrpnem fanatizmu ne pripusti nasprotnemu naziranju nobene svobode. Pomilujemo list, ki so mu v tako važnem kulturnem vprašanju kot je vera in šola, borbeno sredstvo ne stvarni argumenti, ampak samo cinično zasmehovanje nasprotnih načel in zlobno potvarjanje dejstev. Slišali pa smo danes sodbo o tem članku iz krogov okoli >Slov. naroda« samih, sodbo, ki je zanj vse prej nego laskava. Iu to nam je zadostilo.
Nečuven terorizem. Od dr."::/nega »prosvetnega« šefa pa do šefa r.^.j ljubljanske prosvetne uprave in njemu podrejenih vodi-teljskih glav je danes vsem prvi in poglavitni smoter, kako čim hitreje in čim uspešneje po-žerjaviti naše šolstvo in našo mladino.Da pri-bijemo samo en primer! Oče neke zavrnjene kandidatinje — odličnjakinje! — je hotel osebno zvedeti za vzrok, zakaj ni bila njegova hčerka sprejeta. In odgovor? Čisto jasen, ciničen in brutalen: »Ker ni Sokolica.« Pustimo imena; dovolj, da jc znano dejstvo. Ker poštena hčerka poštenega očeta, ne našega pristn.ša, »ni nikoli videti na Taboru«, ne sme postati učiteljica, dasi odličnjakinja, dočim lahko postanejo učiteljice žerjavovke, ki so se le za silo pririnile do pripravnice, vanjo pa z voliko lahkoto! To kriči! In kdo najbolj pospešuje ta sistem? Ljudje, ki so se kot lačni študentje neštetokrat nasitili na raznih samostanskih portah. Kaj naj velja drugega takim značajem, kakor Greuterjev fej?! Sicer pa Bog že skrbi, da taka drevesa, kakor so žerjavovski pedagogi, ne zrastejo do neba. Zna biti ni več daleč trenutek, ko bodo te kreature zletele čez vrata svojega resora, kakor so dolgi in široki. Saj ne prizanašajo niti Sokolom, ako niso zapriseženi na koruptno zastavo SDS.
Občni zbor »Staroslavenskc akademije v Krku«. »Staroslavenska akademija« v Krku je imela svojo letno glavno skupščino dne 25. junija t. 1. Iz poročila društvenega tajnika je razvidno, da šteje akademija danes 78 članov, od teh 1 častnega (msgr. Fr. Bulica), 1 utemeljitelja (nadškofa dr. Bauerja), 19 podpornikov in 57 rednih članov. Društvo ima torej znatno manjše število članov, nego jih je imelo pred vojno. Pazlog temu kakor tudi dosti skromnemu književhemu dciu je pač pripisati j v prvi vrsti nezadostnim financielnim sred-i stvom, s katerimi razpolaga društvo, kakor i ludi neugodnemu kraju, kjer ima akademija ! svoj sedež. Mestece Krk z večinoma italijan-! sliim prel ivalstvom in zrlo malo inteligence, j ki bi imela voljo in sposobnost, da dela v aka-demijine svrhe — pač ni prikladno za sedež takega društva. Zato se odbor — kakor navaja tajniško poročilo — resno peča z mislijo, da j se prenese sedež v kak primernejši kraj, kjer bi se moglo zbrati večje število delavnih in sposobnih moči, a preskrbeti tudi večja denarna sredstva za izdajanje koristnih letnih publikacij. — Za leto 1926 izda društvo JOr-dinnrium niissae« v notah. Tiska se pri emav-skih benediktincih v Pragi. — Letna članarina za redne člane se je zvišala od 10 na 25 dinarjev. — Za bodoče trilelje 1925—1927 se je izvolil nov odbor, in sicer: Predsednikom prof. Anton Šepič, upravitelj mestne male realne gimnazije; podpredsednikom msgr. Matej Poloni jo, kanonik stolne cerkve; odbornikom: kanonik Jakob Dniiuič (blagajnik), o. Avg. Bajčič, franč. (tajnik), Vinko Premuda, žup. v pok., dr. I. Antončič, odvetnik, in Her-nes Rajčič, kr. notar. — Na predlog odbora je bil soglasno izvoljen za častnega člana akademije vseučiliški profesor dr. Jos. Vajs, ki je velezaslužen tako za akademijo kakor sploh za staroslovensko književnost. Bog ga živi!
III. Gorenjski orlovski tabor bo 9. avgusta 1925 v Radovljici. Orlovski tabor v Radovljici bo kot prireditev za celo Gorenjsko ena izmed največjih in najlepših lelošnjih orlovskih prireditev, na kar se opozarjajo vsa naša društva in vsi prijatelji orlovstva. Vsa naša društva na Gorenjskem pa prosimo, da 9. avgusta ne napravljnjo nobenih drugih prireditev, tako da bo v Radovljici zastopana res vsa naša lepa Gorenjska. Bog živi! — Orlovska podzveza, ekspozitura Kranj.
Prišel je zadnji čas! Srce radii j se, zavri-skaj, zapoj! Glej sreča. Vila Sreča bo danes tvoja posest, ker danes, 12. julija 1925, bo namreč ob pol štirih popoldne žrebanje loterijskih srečk Ljudskega doma v Št. Vidu nad
BBinBBRiSIBantBIlBnnBRMtillRHBnBnBMBBRBimMBBBBBBBBBBBBBBBBBElSBBIi
i m B^^ESkB*, H^^jflEBIki®^ za žiščesve pš-g

sašnih strojev S
g FRANC DA!S, CANKARJEVO N. 5 M^mtePSNUDSO! 5
Ljubljano. Torej le še samo par ur boš živel v negotovosti. In potem bo Vila Sreča tvoja last, vsa tvoja! Gotovo si si v nedeljo ogledal kras-' no razstavo prekrasnih dobitkov, pride sigurno tudi danes k žrebanju. Srečke se dobijo le še samo v Ljudskem domu v Št. Vidu. Na svidenje!
Županska Zveza za Slovenijo v Ljubljani
objavlja, da daje strokovna pojasnila in navodila lo svojim članom in občinam-članicam o raznih poslih, zakonih in predpisih glede občinske uprave, pa tudi o raznih drugih upravnih (administrativnih) poslih javne upravo sploh. Na morebitna vprašanja o zadevah, ki so z a s e b n o-pravnega značaja, Županska zveza ne more odgovarjati, ker to ne spada v njen delokrog. — Pri tej priliki vabi Županska zveza vse občinske zastopnike in namestnike, kakor tudi vse, ki se pečajo z javno upravo, da pristopijo kot člani, ker bodo imeli korist le sami, gotovo pa skupna dobra stvar. Članarina znaša samo 5 Din letno. — Za odgovor na vprašanja naj se priloži vselej povračilo poštnih stroškov v znamkah.
Plačani agenti med slovensko srednješolsko mladino. Pretekle dni je bil v Belgradu
7.	kongres »Saveza Jugoslov. Srednješolskih Udruženja«, ki obstoji že iz leta 1919., toda leto za letom pada v svoji delavnosti. Prezna-čilno poročilo o njem ima >Politika« z dne
8.	julija, ki piše: »Prvi, drugi in tretji kongres so imeli obilo živahnosti. Mladina je čutila v sebi moč, zanimala se je za tekoča vprašanja in skušala najti gotovo pot in način za svoje delo. Udeležba je bila zelo velika. Na četrtem sestanku pa so se že pojavili znaki razpadanja v Zvezi. Večina srednješolskih organizacij samih je komaj še životarila. Kar je bilo delavnosti, je je bilo izven zveze. Notranjost ni imela skoro nobenega stika s centralo v Belgradu. Glavna težnja, da bi se vse srednješolske organizacije združile v en jugoslovon-ski krog, ni dobila velikega števila pristašev. Na lanskem sestanku, ki se ga je udeležilo malenkostno število delegatov, se je očito pokazalo, da Zvezo naglo zapuščajo tudi one organizacije, ki so bile vanjo vstopile v začetku. Vse to je bilo kaj značilno za razpoloženje naše mladine in njeno delavnost. Sedmi sestanek srednješolcev, ki je bil otvorjen pred vče--rajšnjim, dela še niučnejši utis. Največje število delegatov je iz Slovenije. Poleg njih so še delegati iz Srbije, toda še ti le iz Belgrada, Kragujevca in Aleksinca. Ves dan zborovanja je potekel v burni razpravi o poročilu centralnega vodstva. Slovenci, ki so v večini, so najostreje obsojali osrednjo upravo i njo aolžiii, da je ona kriva za neuspeh zveze. Organizacije v Srbiji so slabo organizirane, dočim se v Sloveniji mnogo boljše dela. V razpravi pa so je odkrilo tudi nekaj, česar Slovenci vsekakor niso marali odkriti. Nje je podprla tudi država po ministrstvu prosvete. Eden njihovih delegatov je povedal, v čem obstoji delavnost slovenskih srednješolcev. Poleg drugega vodijo slovenski srednješolci tudi »ogorčeno borbo proti vsem separatistom in komunistom«, slzašlo je kao da ih je ministrstvo prosvete pomoglo specijalno zato « pravi dobesedno »Politika«, ki nadaljuje: »Medjutim Savez na sme da ima p o 1 i t i č k i karakter po sa-lnom školskom zakonu i svojim pravilima. Na kraju je izglasano nepoverenje cenlralnoj upravi i predsedniku.«: To poročilo »Politike«, ilsla, ki se bere zlasti v dvorskih krogih in ki je gotovo vse kaj drugega nego »sepa"atistič-no«, je izredno zanimivo. Dokazuje namreč, da so kolovodje samostojnodemokratske srednješolske dijaške organizacije bili plačani iz blagajno ministrstva prosvete, da so letos uprizorili znano gonjo proti dijakom, ki niso člani demokratskih »udruženj« in skušali spraviti v nesrečo tovariše, ki niso s komunizmom v nobeni zvezi. Res, povsod kjer ima umes svoje prste SDS, sama korupcija!
Oklic za historično razstavo portreta. Leta 1922. je priredila Narodna galerija veliko historično razstavo slikarstva na Slovenskem, ki je pokazala, da je historični materijal silno obsežen. Zato se je Narodna galerija odločila, da ta materijal opredeli na kolektivne preglede posameznih panog. Lelos priredi N. G. koncem avgusta r a z s t a v o p o r t r e t a , ki naj obsega dobo od 16. stoletja do danes. Nujno prosimo tem potom zasebne lastnike, državne, avtonomne in župne urade, da nam sporo-če nahajališča portretov brez ozira na to, če so slikarji znani ali neznani. V poštev pridejo oljnate slike, pastelne slike, risbe, grafična dela, miniature, votivne slike s podobami zaobljubi jencev in ustanovnikov. N. G. prevzame za posojena tlela vsako odgovornost, jih bo zavarovala proti požaru in vlomu ter ueoo-škodovane vrnila lastnikom. Po slike pošlje svoje odposlance, ki se bodo legitimirali. Pošto prosimo na naslov: Narodna galerija v Ljubljani.
Vsi slovenski železničarji, ki so sc nahajali dne 9. t. m. v Belgradu. se zahvaljujejo tem potom celokupnemu Jugoslovanskemu klubu za prijazen sprejem deputacije, katera se je tisti dan oglasila v stolnem mestu Belgradu. Posebno zahvaljujemo g. poslanca 2e-bota za njegov trud. Bodi mu tisočera zahvala, železničarji pa se trdno nadejamo, da nas bo še daljo podpiral v naših težnjah in potrebah. V imenu celokupne deputacije Ignacij Taufer, progojjii obhodnik. Zalos, dne 10. julija 1925.
Strnil 4
SLOVENEC, dne 12. julija 1925.
Stev. 154.
Danes ob pol 4 popoldne je žrebanje loterijskih srečk Ljudskega [Doma v Št. Vidu nad Ljubljano!
'^Mjj^lUIlMi.U —■ II ——— . ■ M ■■ I■ III......... ■—r
V	pojasnilo. Z ozirom na notico »Slovenskega naroda«, ki ob priliki smrti gosp. Grampovčana v Ameriki sprašuje, kaj je z njegovim tovarišem Matevžom K o š m e 1 o m, 6uio v stanju sporočati, da je Matevž KošmeJj umrl 1. 1907. v Durbanu kot železniški uradnik v angleški službi.
V	nedeljo dno 19. t. m. vsi v Staro Loko na orlovsko olcrožno prireditev! Prireditev je celodnevna. Ob 10. uri sv. maša, po maši zbor na telovadišču. Ob 3. uri popoldne javna telovadba, po telovadbi veselica s srečolovom. Za jed, pijačo in zabavo je dobro preskrbljeno. Polovična vožnja zagotovljena. — Pri prireditvi igra jeseniška godba.
Umrl je dne 9. julija g. Anton Še me, posestnik in trgovec z ribami in raki na Spod. Slivnici pri Grosupljem. Bil je zvest naš somišljenik in pošten mož. Pokoj njegovi duši!
Kako se izvršujejo zakoni in ministrske odredbe napram orožniškim upokojencem. Odredba ministrskega sveta, datirana 8. X. 1924 glede draginjskih doklad, jasno določa, da pripadajo po tej uredbi draginjske doklade vsem upokojencem brez razlike t. j. civilnim in vojaškim upokojencem, pa najsi bodo le-ti upokojeni v dinarjih ali v kronah. Tudi ministrstvo notranjih zadev je z odlokom I. B. br. 1970 od 12. II. 1925 odobrilo, da pripadajo tudi orožniškim upokojencem draginjske doklade po navedeni odredbi. Ker se je ta odredba krivo tolmačila, je izdal finančni minister, kakor se je to iz pozitivnega vira do-znalo, vsem finančnim oblastem nalog, da se imajo točno držati po tej odredbi in izplačevati upokojencem draginjske doklade, kakor vsakemu posameznemu pripadajo. Kljub vsem tem uredbam in nalogam izplačujejo orožni-ška poveljstva orož. upokojencem, ki so bili po orožniškem zakonu z dne 18. II. 1922 upokojeni, draginjske doklade po stari odredbi, katera znaša za upokojenca 9 Din. za družinske člane pa po 3 Din dnevno. Nerazumljivo je, zakaj se imenovanim upokojencem za otroke, ki so dovršili 16. leto ter posečajo nižjo ali višjo srednjo šolo, draginjske doklade ne izplačujejo? Zakaj ta izjema? S tem postopkom se kršijo zakoni in odredbe na škodo teh bednih upokojencev. Pri tem so ti siromaki prikrajšani pri svojih prejemkih do 800 Din mesečno! Kako naj družinski oče s 5—8 člansko družino s 600—800 Din mesečnih prejemkov slednjo preživlja? Vse svoje najboljše sile je orožnik od mladosti pa do dobe, ko je postal za ta težak poklic nesposoben, žrtvoval v procvit in dobrobit države in sedaj, mesto da bi se oddahnil in odpočil v krogu svoje družine, mora iskati postranskega zaslužka, če ga sploh dobi. sicer mu preti pogin. Ali je to hvaležnost države do svojih uslužbencev, da jim za ves njihov trud tekom dolgih 30 in še več let nakaže n. pr. upok. orož. naredniku skupniznesek 573 Din mesečno?! S tem zneskom komaj sebe preživlja, kje je pa družina, kje otroci, ki šolo obiskujejo? Vsi državni uslužbenci imajo že urejene svoje zakone, petino orožništvo, ki opravlja tako važno službo za državo, jih še nima urejenih. Zakaj državna uprava orožniške upokojence tako prezira? Zakaj se orožništvo tako zapostavlja in se mu kratijo njegove pravice? Oblast zahteva od orožništva, da ščiti zakon, sama pa mu ne izplača tega, kar zakoni in odredbe zahtevajo. Ali so orožniki manj kot drugi državni uslužbenci, da se pri njih dela izjema? O tem prrd-metu se je že veliko pisalo in obljubljalo, storilo se pa do danes ni ničesar. Apeliramo, ponovno na merodajne faktorje, da napravijo tudi tu red in zahtevajo, da se izplača orožniškim upokojencem to, kar zakon določa, ker jih sili do tega koraka edino pomanjkanje in nepopisna beda. Upamo, da ne bomo zopet naleteli na gluha ušesa in želimo, da 3e tudi to pereče vprašanje enkrat resno vzame v pretres in ugodno reši.
Zahvala. Podpisani, ki sem se od mučne bolezni zdravil tri leta po raznih vojaških bolnišnicah in na kliniki v Zagrebu, najtopleje zahvaljujem g. dr. Ignacija Pavlica, primarija v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, ki me je po izvršeni operaciji na želodcu popolnoma ozdravil. Obenem pa izrekam tudi toplo zahvalo č. bratu Severu in drugim č. bratom, ik so me za časa zdravljenja s toliko skrbnostjo negovati. — Ante Panič, orožnik iz Iriga (Srein).
i eronospora ali neprava plesen na grozdju. Vsled vednega, skoraj vsakdanjega dežja in posebno vsled večkratne megle je po dolenjskih vinogradih napadla grozdje perono-epora, to je ista bolezen, ki jo poznajo vinogradniki ua Ustju pod imenom palež. Napadene jagode polemne, pozneje počrne in odpadejo. Nekatere, bolj drobne jagode kažejo snežnobcle, rahli volni podobne kosmiče, to je trose (seme) peronospore, to je isto, kar se pojavi na spodnji strani od paleža (perono-spora) napadenih listov v obliki belih lis. Radi belih kosmičev na jagodah zamenjavajo mnogi vinogradniki peronosporo na grozdju 8 pravo plesni jo ali oidijem, kar je seveda po-grešeno. Od prave plesnobe ali oidija napadene jagode nikdar ne odpadejo, ampak 7-pleno in izgledajo le, kakor da bi bile s sivkasto belo (n. pr. ajdovo) moko na fino poprašene. Pozneje postane ta prevleka bolj temnosiva (oepelnata) in jagode raz-
pok a j o — česar pri nepravi plesni ali pero-nospori nikdar ni. Proti pravi plesni oidiju rabimo žveplo ali s u 1 i k o 1, proti nepravi plesni ali peronospori n agrozdju pa galico ali nadomestila za galico kot Bosnapasto ali Horstov prašek. Horstov prašek se je pri letošnjih poskušnjah dobro obnesel. S pomočjo žveplalnika se ž njim poprašijo rosne jagode, ki se jih dobro prime in jih prav dobro obvaruje proti peronospori.
B. Skalicky, Grm.
Vsi sloji segajo pridno po »Pekatetah« iz nove tovarne v Ljubljani. Vsi jih hvalijo. Razen makaronov in špagetov izdeluje tovarna tudi razno rezanje in zaluihe z ajuho. 4246
Z »NEOSAN« kremo dosežete trajen blesk obutve, ki se tudi v mokroti ne spremeni.
1029
Za konserviranje lesa (pleskanje ograj itd.) se priporoča terovo olje tvrdke C h e m o-techna, Ljubljana, Mest ni trg 10.
4469 (3)
Kovač, dobro izurjen za konje in vozove, se takoj sprejme Povšetova ulica št. 8.
4512
Krasne otroške in damake obleke priporoča Krištolič - Bučar, Ljubljana.
bi, pravico do dopusta za 8 dni. Nadalje morajo službodajalci dati svojim poslom pred nastopom dopusta polovično mesečno plačo kot podpoiv) za čas dopusta. Seveda se s tem redna mesečna plača nikakor ne zmanjša ali ukine.
Pri Tifku na gričku danes popoldne ob 5 štrukeljni in na ražnju pečeni prešički in jag-nje.
Zadruga klcparjov-instnlatorjev in kotlar-jev v Ljubljani, obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja 21. julija ob 5 pop. v zadružni pisarni. Prijave se sprejemajo do 18. t. m. — Načelstvo.
Za invalide. Podružnica zveze vojnih invalidov v Ljubljani javlja, da se odda v najem kantina v topniški vojašnici v Ljubljani. Vpoštevalo se bodo edinole prošnje samcev. Reflektanti naj vlože prošnje tekom 8 dni v tuk. pisarni, poznejše se ne bodo jemale v poštev.	Odbor.
m vriia resžavradj« fto*eJa,Union'
ob torkih, petkih in nedeljah
koncert
ob vsakem vremenu
in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejž', zato tudi najcenejši samo pri
JO S. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
iz
PRIHOD GOSTOV NA VZHOi.NI KONGRES.
K I. kongresu za proučavanje vzhodnega bogoslovja so dospeli včeraj v Ljubljano različni gostje iz mongih držav. Poleg Slovencev je priglašenih za kongres tudi okoli 200 zunanjih gostov, od katerih je velik del že danes prišel v naš prestolico. Kako važen bo ta kongres, o tem nam pričajo mnogi visoki gostje, ki so že danes dospeli. Iz Rima je prišel msgr. J. Margotti, konzultor vzhodne kon-gregacije v Rimu. Iz Carigrada sta navzoča P. B e 1 a r d in P. Janin, asumptionista. To so redovniki ki so raišrjeni posebno na Bolgarskem. V njih oskrbi je mnogo sirotišnic. Redovniki pa so večinoma Francozi. Iz Gurka"je dospel dr. P. Schon, redempto-rist. P. G h i u 1 o f f, O. Cap. je prišel iz Sofije. — V Ljubljani je tudi P. Placidus de Meest.es, general benediktincev iz Rima. Dospela sta tudi nadškofa Prečan iz Oloinuca in B a u e r iz Zagreba. Poleg teh so prišli tudi škofje Pszezdršecky iz Sie-dlce na Poljskem, 111 o n t iz Kato\vice na Poljskem ter N j a r a d i iz Križevcev. Iz Londona je prišla Miss Christitch, novinarka. Iz Olomuca so še prispeli dr. H r a -c h o v s k y, urednik, dr. V a š i c a , univ. prof. ter dr. Zamydal, urednik »Našin-ca«. Iz Varšave je prišla gdč. Rynkiewicz-asistentinja na tamkajšnji univerzi. — Tukaj je tudi dr. Z i v k o v i č, univ. prof. iz Zagreba. Kongresa se udeleži tudi P. d' H e r -bigny iz Rima. Dalje sta prišla romunska konvertitka Angelina Aleksandrescu z Dunaja in dr. Alred fFuchs iz Prage. Mnogi že prijavljeni udeleženci pa pridejo jutri in še pozneje. Iz Češkoslovaške je priglašenih 28 oseb, Poljakov 12, Srbov in Hrvatov nad 100. Iz Italije je prispelo 10 udeležencev, poleg tega je nekaj gostov tudi iz Anglije, Francoske, Bolgarijo in Carigrada. Prenočišča so pripravljena v različnih zavodih in zasebnih stanovanjih. Vse udeležence pa iskreno pozdravljamo in jim želimo, da jim postanek v naši beli Ljubljani ostane za vedno v najlepšem spominu.
• • •
Poročil se bo danes ob pol 12 dopoldne v mestni župni cerkvi sv. Jakoba gosp. Boris K e n k, sodnik, z gdč. učiteljico Mimi D e r -ž a j, hčerko pok. sod. ofic. aMtije Deržaja in nečakinjo trgovke ge Kati Ovsec-Deržaj. Obilo sreče!
Ljubljanska telefonska centrala. Zidarska* slikarska in pleskarska dela v drugem nadstropju ljubljanske glavne pošte, kamor imajo priti aparati za moderno avtomatično telefonsko centralo, so dovršena. Kakor se ču-je, so stroji in aparati, ki nam jih ima dati Nemčija na račun reparacij, že na potu in jih bodo v bližnji bodočnosti v dvorani montirali. Tako bomo naposled le dočakali, da dobi slovenska prestolica moderno telefonsko centralo in pridejo sedanji zastareli in obrabljeni aparati med staro šaro, kamor že zdavnej spadajo.
Elizabetna konferenca Moste priredi v nedeljo 12. julija t. 1. vb 5 popoldne dobrodelno prireditev v Mladinskem domu na Kodeljevem. Spored: godba, petje, šaljivi prizori, cvetlična tekma itd. Za okrepčilo bode dobro preskrbljeno. Vstopnina 3 Din za osebo. K obilni udeležbi prosi odbor.
Francoski narodni praznik. Dne 14. julija ob priliki francoskega narodnega pravnika gospod vicekonzul tukajšnjega francoskega konzulata sprejema oficielno od 11. do 12. Na ta dan se za stranke ne uraduie.
Poselska ive«a opozarja vse službodajal-ce, da imajo v smislu poselskega reda vsi posli, ki ao 2 leti neprenehoma služili v isti s luž-
Iz štajerske.
jtV..;reb f župnika Ivana Kogelnika se je vršil ob veličastni udeležbi dne 8. julija. V Trbonjah se je poslovil od ranjkega g. župan in črneški župnik g. Rozman. Po izvršenih obredih in mašah v cerkvi so prinesli krsto k brodu ob Dravi, kjer so jo prepeljali pri Tulču čez reko, za krsto pa so se vozili številni žup-ljani iz Trbonj in Črneč. Ko so bili pogrebe! na levem dravskem bregu, se je pričel pomikati sprevod po dravski cesti proti Dravogradu. Pri dravskem mostu v Dravogradu so čakali drugi pogrebci in duhovščina z gosp. proštom Serajnikom iz Dravograda, ki je opravil obred. Nato se je okoli 12. pomikal dojg sprevod iz Meže v Črneče, rojstno župnijo rajnega župnika. V cerkvi sta bili še dve maši in vršili so se pogrebni obredi. Poleg sivolasih uglednih staršev sta bila navzoča še pokojnikova krstna botra, stari Mačič z Dobrave in njegove žena, ki sta prinesla rajnkega pred 46 leti v isto cerkev h krstu. Pogreba se je udeležilo razen uglednega občinstva iz Dravograda, Slov. gradca in okolice 19 duhovnikov, 3 iz Koroške (g. dekan Bene-tek iz Zihpolj, gg. župnika Vuk iz Podgorij v Rožu in Šenk iz Št. Jakoba v Rožu. Na priž-nici se je poslovil od prijatelja črneški župnik J. Rozman. Domači cerkveni pevski zbor je zapel ob grobu dve žalostinki. In tako počiva Ivan poleg svojega duhovnega sobrata Šimna Mikelna, ki ga je tudi prezgodaj zagrebla lopata; oba sta bila vrla sinova črneške župnije.
Razpisano je mesto okrajnega zdravnika v Ribnici na Pohorju. Prošnje je vložiti do 15, t. m. pri velikem županu v Mariboru.
Laško. Prostovoljno gasilno društvo v Laškem proslavi dne 2. avgusta, v slučaju slabega vremena 9. avgusta 1925 svojo 55letnico z odlikovanjem enega člana z zlato in šestih članov s srebrno kolajno. Prosimo vsa društva, da se na ta dan radi prireditev ozirajo ter vabimo vse prijatelje gasilcev k tej slav-nosti. Generalno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu je dovolilo ne samo gasilcem, ampak tudi vsem obiskovalcem te slav-nosti polovično vožnjo brez izkaznic tako, da vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek, katerega pa ne sme oddati, ampak ga mora dati veseličnemu predsedniku potrditi, da se je dotični v resnici slavnosti udeležil, potem šele velja isti listek za vožnjo nazaj. Isti vozni listki veljajo tri dni pred in tri dni po slavnosti.
Laško. (Novomašniška slovesnost) Novomašnik P. Aleksander Vrankar, ki je obhajal 5. julija v Mariboru svojo novo mašo, je prišel obiskat rojstni kraj svojih staršev ter je imel v prijazni cerkvici Marija-gradec pri Laškem, v kateri so bili njegovi starši 5. maja 1901 poročeni, lepo slovesnost v torek, 7. julija t. 1., ob 9. uri dopoldne. — (S m r t.) Umrla je 6. julija t. 1. vdova Marija Ješek v 80. letu svoje starosti. Tako visoko starost je dočakala, četudi je bila dolga leta priklenjena po svoji bolezni na postelj. Pokoj blagi rajni, sožalje njeni družini. — (Vreme.) Ljudje tarnajo, ker tako vreme nagaja. Polje in travniki so mnogo obetali, a vreme vedno bolj manjša upe in pričakovanja. Daj Bog že skoraj lepega vremena! — (Orlovska prireditev.) Zanimanje za orlovsko prireditev celjskega okrožja v Laškem 12. julija t. 1. raste v trgu in okolici. Ako bo lepo vreme, obeta se prireditev razviti v pravo ljudsko slovesnost.
Priporoča se na novo urejena
KAVARNA - GOSTILNA »CENTRAL«.
Toči se pristno vino: jeruzalemec 1 po 16 Din, cviček po 13 Din, rizling po 13 Din. — Za obilen obisk se priporoča_ŠTEFAN MIHELIČ.
IZ MARIBORA.
Osebne vestL Vodja davčnega okrajnega oblastva v Mariboru, finačni svetnik g. Avgust Sedlar, je pomaknjen iz uradniške skupine 1/6 v 1/5 in dobi s tem čin finančnega nadsvetnika. V višjo uradniško skupino sta pomaknjena nadalje finančni svetnik gosp, dr. Ludovik V a 1 j a v e c in finančni tajnik g. I. j Volčič, oba pri finančnem ravnateljstvu v •Mariboru.
Konečnik Anton, lončarski pomočnik pri Pavlu Heričku v Mariboru, praznuje v sredo, 15. julija t. 1., lOlctnico, kar je nepretrgoma zaposlen pri tej tvrdki. Hkrati praznuje tudi 401etnico nepretrganega članstva pri Katoliškem pomočniškem društvu v Mariboru. Gospod Konečnik je bil rojen 12. januarja 1850. leta v Mislinji pri Slovenjgradcu in je v Mariboru znana markantna osebnost. Dasi reven, je vedno vedrega lica in zadovoljen, žal besede ne slišiš iz njegovih ust. Na velikonočni četrtek je že več let »apostel« pri obredu umivanja nog. Značajnemu možu čast in naše iskrene čestitke. Bog ga ohrani še mnogo let!
Padanje rojstev je problem, ki je za naše obmejno mesto brez dvoma največje važnosti. Tako zaznamuje samo stolna župnija ob tem času 30 rojstev manj kakor lansko leto ob istem času. Nedvomno, da imajo pri tem tudi socialne razmere velik vpliv, a istotako nedvomno je, da vplivajo pri tem tudi naravnost kazensko prepovedane mahinacije, ki se širijo kakor kuga po našem mestu tudi tam, kjer so socialne razmere naravnost sijajne. Prihodnjič objavimo statistiko celotnega mesta, da bo vsem jasno, kam plovemo.
Poroka. V nedeljo se poroči gosp. Franc Golob, notarski kandidat pri g. notarju Asiču, z gdč. Pepco B 1 e j e c , uradnico pri velikem županu. Bilo srečno!
Huda nesreča. Kakor nam javljajo iz bolnišnice, so te dni pripeljali tja sina vodje mlekarne v Ptuju g. Bohma, kateremu je udarila v oči žveplena kislina. Vendar je upanje, da se huda nesreča popravi.
Smela vlomilka. »Slovenec« je pred časom poročal o neverjetno smeli tatvini in vlomu pri vpokojenemu podpolkovniku G. Aljan-čiču. Šele sedaj se je posrečilo tukajšnji policiji zaslediti storilca oziroma storilko v osebi bivše služkinje Marije Sever, ki bo imela oziroma že ima razlagati svoj eksr. /.č pri tukajšnjem sodišču.
Razpisana mesta na mariborskih srednjih šolah. Na gimnaziji: mesto profesorja za verouk in prosto risanje; na realki; mesto profesorja za srbohrvaščino in moderne jezike, za opisno geometrijo in matematiko, kemijo in sorodne predmete; na ženskem učiteljišču: mesto profesorja za verouk, godbo in petje. Prošnje je vložiti na velikega župana r Mariboru najkasneje do 30. julija 1925.
Ribnik v mestnem parku je Olepševalno društvo za Maribor in okolico te dni končno-veljavno uredilo. Dasi stroški za to menda niso bili ravno malenkostni, ne bo nikogar, ld se ne bi strinjal s tem izboljšanjem. Ribnik in ž njim vsa okolica ima zdaj povoljno estetsko lice, Vpostavljen je tudi vodomet ki je počival dolga leta; ribnik oživljajo razne vodne rastline, zlate ribice, labud, ki je kar ponosen na svoje prenovljeno carstvo, race, in za idilo se je vtihotapilo vanj še par žab. Samo da bi ljudje zdaj vedeli ceniti požrtvovalno delo odbornikov Olepševalnega društva, pazili na vse naprave in društvo podpirali, kjerkoli mogoče.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vgpehom samo ViUanov čaj,
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, I lica 204
IZ CELJA.
Danes vsi v Laško! Vsak, kateri čuti z našo mladino, pojde danes opoldne v Laško na orlovsko prireditev.
Poziv vojaškim obveznikom in dajalcem. Magistrat poziva na podlagi navodila celjskega vojnega okrožja vse vojne obveznike, rojene v 1. 1874—1905, in dajalce živine, vozov, vprege itd, brez razlike pristojnosti, da se osebno javijo dne 19. julija točno ob pol 9. uri zjutraj na Glaziji, kjer se bo vsakemu obvezniku in dajalcu sporočila od strani komisije dodelitev za slučaj mobilizacije.
Na drž. realni gimnaziji ste razpisani dve učni mesti: eno za francoščino, drugo za matematiko in fiziko.
Umrla jc v tukajšnji bolnišnici gdč. Magdalena Atanasovič, hčerka trgovca in Stru-mice v Južni Srbiji. Bolehala je na pljučih in je prišla iskat zdravja v naše kraje. Bila je nekaj časa tudi na Topolšici. Umrla je v 22. letu življenja.
Prosta stanovanja. Na deski stanovanjskega sodišča so razpisana naslednja prazna stanovanja: Dr, Golitsch, Glavni trg, 2 sobi, kuhinja in kopalnica; Uršič Dominik, Breg 1 soba s štedilnikom; Sivka Fran, Čret 39, 1 soba; Dečko Adela, Gabrje, 3 sobe, kuhinja, stranišče, drvarnica, kopališče in podstrešje; Senčar Malija, Gabrje, 1 soba s štedilnikom; Jelene I., trgovec, Zavodna '33, ena soba, kuhinja, drvarnica, podstrešje; Krempuž Alojzija, Na okopih, 1 soba s kuhinjo; Dr. Kollaritsch, Aškerčeva ul. 7, 1 soba s štedilnikom; Svetel Iva, Gabrje 9, 1 soba s kuhinjo; Crepinšek, Šmarjeta 4, 1 soba s kuhinjo; Delacorda Jos., Mariborska c. 15, 1 soba s štedilnikom; Volavčnik Kat., Gabrje 92, ena soba; Rogel Marija, Griže 31, 2 sobi s kuhinjo; Kamnoseška industrijska družba 1 soba s kuhinjo in shrambo; (Simonovič Juro, Lisce 37, 1 soba s kuhinjo. Kdor reflektira na eno teh stanovanj, mora vložiti prošnjo najkasneje do 15. t m. opoldne pri stanovanjskem sodišču. Oni, ki imajo pri prejšnji stanovanjski oblasti že svoje prošnje, morajo te tudi do 15. t. m. spopolniti, in sicer doprinesti izkaz o plačanem davku in plačani taksi po 30 Din na sobo.
Ste*. 15&
^cuvrmc, aae iz. junja 19255.
Sfran 5.
Poprava ceste. V Zavodni je okr. zastop popravil cesto, ki pelje proti Tcharjem. Tudi bo ta cesta v kratek dobila električno razsvetljavo. Delo jc v teku in se že postavljajo drogi
Nove stanovanjske hiše. Tvrdka Westen v Gaberju je pričela zidati stanovanjsko hišo, id bo baje namenjena samo neoženjenim in bo razdeljena na dva oddelka, za moške In Ionske posebej. Poleg te hiše namerava imenovana tvrdka zidati še eno hižo za uradnike.
Zgubljeni otrok. Celjska policija je spravila 141etnega Jezernik Ivana iz Št. Jurija po odgona že trikrat v domačo občino, a se je faat kljub temu zopet vrnil v Celje, ne da bi se doma niti pokazal. Fant pravi, da ima doma mačeho.
Reguliranje c«n. V četrtek in petek so tmele posamezne zadruge vsled poziva okrajnega glavarja svoje seje, na katerih so obrtniki razmotrivali vprašanje znižanja cen. Sklenili so, da bodo predlagali okr. glavarju naslednje cene, in siccr: Kruh beli se Zniža pri kg za 50 para in bo že od 12. t. m. po 1J50 Din, črni krtih ostane po 6.20 Din kg. Kruh s« bo pekel še vedno v takih oblikah kot do6edaj in bo vsled tega nekaj večji. — Zemlje bodo tehtale pol do 1 dkg več in bodo stale komad 50 par. — Cene v mesnicah naj bi pO ielji mesarjev izgledale tako-le: prima vdovsko kg po 17 do 18 Din, kravje meso po 15 do 16 Din m teletina po 18 Din. — Mleko na trgu liter 2.50, v trgovinah 3 Din, na domu glasom posebnega dogovora. — Hoteli, gostilne in kavarne so razdeljeni kar na tri kategorije, kjer so cene tako določene: juha povsod 1.50 do 2 Din, govedina I. kat. 7.0 do &M Din. n. 6.50 do 7.50 Din, III. 6.50 Din za porcljo; pečenka I. kategorija 10 do 13 Din, IL 9 do 11 Din, III. 9 do 10 Din. Prikuhe naj se pa računajo po dnevni ceni pri nakupu zelenjave. Mali golaž stane pri posameznih kategorijah 4 do 4.50 Din, veliki golaž pa od 6*50 do 10 Din- V kavarnah ostanejo cene stare.
Nekaj pripomb k gorajitn česanj. Gornje cene niso še definitivne, ker jih mora še potrditi iržna oblast. Na vsak način kažejo te. cene tendenco znižanja, čeravno moramo odkrito povedati, da ne stoje ccne mesu v prav oikaki relaciji do cene živini. Živina v ceni še vedno pada, ali pa recimo v najboljšem slučaju, da ostaja na isti živini. In ako upoštevamo nakupne cene, bi morale biti cene mesu take: prvovrstno meso v najdražjem slu-iSaju do 16 Din, kravje meso najdražje do 14 Din. teletina pa tudi največ do 16 Din za kilogram. Priporočamo oblasti, da spravi ccne mesu v sklad z dejansko nakupno ceno. Opozarjamo tudi na drugo dejstvo: mesarjem, ki imajo svoje mesnice, je težje predpisovati cene. Ti tudi koljejo večinoma vdovsko meso. Na stojnicah pa ne vidi človek nikdar nobenega molovskega mesa ali pa malokdaj. Namen teb stojnic je ta, da se dobiva tu meso boij pO ceni, drugače naj tržno nadzorstvo stojnice odpove in izroči onemu, ki je pripravljen meso prodajati bolj po ceni. — Čuden vtis napravi nadalje na človeka delitve gostiln kar na tri kategorije. Človek bi mislil, da živimo najmanj v mestu, ki ima 50.000 prebivalcev. Tudi uvrstitev posameznih gostiln v posamezne kategorije se nam ne zdi dejanskemu stanju odgovarjajoča. V Ljubljani so menda samo trije aH štirje prvovrstni lokali, mi Celjani jih pe. imamo skoro deset. Pa smo nobell
Kol
I.

^ kupite najbolje in S najcenešje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre-^ ditne banke« in Gospo-svetska cesta 14. Vri DEH OPREMA in PNEVMATIKA na saIo£i!
Iz
Sovo sveto mašo poje danes >12. julija v Dubrovniku v stolni cerkvi g. Ivan V 1 a t k o -Bočič.
»Nora Doba< kot jutranji list. Z' ozirom na nove prometne zveze, ki se otvorijo z liško železnico, začne splitska »Ncva Doba« z dnem 18. t m. izhajati kot jutranji list Izhajala bo fndi ob pondeljkih.
Zoološki vrt v Zagrebu. V Zagrebu urejajo majhen zoološki vrt na otočku v Maksimira. Občinstvo prispeva živali (ptice) in denar.
Iz strahn skočila s kosi okno. Predminolo noč je 26 letna trgovčeva soproga Olga Duboc te Rečice, ki je bila prišla k sorodnikom v Zagreb, nenadoma zagledala v sobi tujega moškega. Misleč, da jo hoče umoriti, se jo Duboc, ki je živčno bolna, tako prestrašila, da je nla-nila k oknu in skočila na ulico. Sorodniki so Jo našli težko poškodovano in je odpravili v bolnišnico. Tatu, ki je vdrl v sobo, misleč, da je prazna, so sorodniki zasačili, ko je hotel zbežati Iz hiše. Izročili so ga sodišču. Piše se Janko Lončarič, po poklicu brezposelni vrv a r-ski pomočnik.
Iz Primorske.
Se gluhonemim hočejo vzeti dušol Zadaja »Gor. Straža« poroča: »Kraljeva komisija v Vidmu se je vendar končno odločila, da pusti ta prepotrebni zavod šo naprej v Gorici. Dovolila je preko pol milijona lir za popravo stavbišč. Seveda si ni mogla kaj, da ne bi temeljilo »popravila-r tudi učne moči v zavodu. Dosedanji ravnatelj veleč. g. Ivan Reščič, ki ift»firftko 18 let žrtvoval vse svoje moči gluho-
nemim otrokom, tem najbedneišim izmed vseh bednih, je upokojen. Gluhonemi otroci so ga vzljubili kot svojega dobrega očeta, ker je poznal vsled svoje globoke strokovne izobrazbe vse utripe njih življenja. Zdaj pa je moral pustiti vodstvo zavoda, ki ga je utemeljil Slovenec Stanič, zato ker je — Slovenec. Sicer so g. Reščiča še pustili v zavodu kot provizo-rično moč in dušnega pastirja. Vodstvo pa so dali nekemu učitelju italijanske narodnosti. Poklicali so še na zavod, kjer je dve 'tretjini slovenskih otrok, še dve italijanski učiteljici in enega italijanskega učitelja. Pustili so le še eno slovensko učiteljico.« Tako se hoče blazni italijanski nacionalizem obogateti z dušami gluhonemih.
Prometne zveze Gorice t okolico. Goriška mestna občina bo podaljšala tramvaj v Pod-goro in Ločnik. V to s vrh o zgrade nad Stra-čieami nov most čez Sočo, ki bo stal 1,200.000 lir. Stroške nosijo država, pokrajina, mestna občina in veleiudustrijalec Brunner v Pod' gori.
Kmrfcna kosa. V Ajdovščini je umrla mati tamkajšnjega župnika ga Marija Fon, stara 80 let
Za župana v Sv. Križu na Vipavskem je
bil izvoljen bivši župan Karol Černlgoj.
Boji goriških Slovencev. > Goriška Straža« je bila v svoji predzadnji številki v uvodnem članku komentirala zaplembo Kraljeve >Rde-
č.e knjige«; Boji malega naroda. Vsled tega članka je bila '.Straža.' zaplenjena. V zadnji številki se omejuje na poročanje o tem dejstvu in objavo obeh plenilnih ukazov. Sicer pa izjavlja: »Priznavamo brez ovinkov, da se je v naši deželi po odhodu Nicolottija in Nen-cettijc marsikaj obrnilo na boljše. Občinski komisarji se poslavljajo in na deželi se razpisujejo in vrše nove občinske volitve- Volitve sn svobodne, od nikoder ni prišla najmanjša priložba o nesilstvih. Resnici na ljubo priznavamo. da nam gredo oblaetva v Vidmu in Gorici v gospodarskih in upravnih stvareh na roko. Toda poleg gospodarskih potreb ima naše ljudrtvo svoje jezikovne in kulturne potreb?, ki so za Slovence življenjskega pomena. Naši kmetje, delavci in obrtniki so ljudje iz duše in telesa. Njihovo duševno življenje ima svoje nepreklicne zahteve, katerim mora država zadostiti. Slovenska kultura mora biti spoštovana, naš jezik mora biti enakopraven v upravnem in sodnem življenju našega ozemlja. Mi zahtevamo slovensko šolo. Nikdar ne bomo mirovali, dokler nam država ne vrne naših narodnih pravic, za katere se je slovensko ljudstvo borilo nad pol stoletja na tej zemlji.*
Vipavski dekan ozdravil. Vipavski dekan g. Ignacij Breitenberger, ki ga je bil, kakor srno poročali, ropar spečega napadel s sekiro, se je te dni ozdravljen vrnil iz goriškega zdravilišča sv. Justa in zopet opravlja svojo službe.
Podpora popiavljeneem v Idrijski in Saški dolini. Posl. Besednjak je posredoval na prefekluri v Vidmu za pomoč poplavljencem v Idrijski in Baski dolini. Prefekt je izjavil, da je vlada že nakazala kot prvo pomoč 25.000 lir, ki jih bo osebno razdelil med najbolj potrebne. Poslanec je opozoril prefekta, da je ta pomoč spričo milijonske škode pač docela nezadostna.
Duhovniške izpiemembc na Goriškem. Za župnika v Kobaridu je bil investiran g. Alojzij Pavlin, dosedaj katehet in kaplan v Tolminu. G. Ivan Semič, drugi kaplan v Tolminu, je imenovan za prvega kaplana isto-tam. Z« drugega kaplana pride v Tolmin g. Edko Ferjančič, kaplan v Solkanu. Na njegovo mesto v Solkanu je imenovan g. France Kodni'., kaplan v Kobaridu. G. vikar Matija Ivančič gre iz Cerovega za kuraia v Gafcerje na Vipavskem. Za vikarja v Cerovem je nameščen g. Alojzij Mulič iz št. Petra ob Na-diži. G. Viktor Ko?, kaplan v Bovcu, je imenovan za kurata v Logu. Na njegovo metlo v Bovec pride za kaplana g. novomašnik Vilcto-rin Stani. Za kaplana v Podmelcu gre g. novomašnik Natalij Kjačič.
Nemški prevod novega Carinskega zakona j e izšel Cena 120 Din.
Naroča se. pri založništvu Minerva« S>im.parii.i d. '1.. Subotica, in v vseh knjigarnah
Irska gora pri Novem mestu. Orle -.-ki odsek v Št- Petru pri Novem mestu je napravil p»e',ekl: nedeljski popoldan izlet na Trško goro, kjer so ta dan blagoslovili nove zvonove. Le-ta pa se je v iJdinji vasi -»na Saroenvrhu« razvil v pravcato mladinsko slavlje, ki je poteklo sicer veselo, a povse pravilno Društveni odbor si usoja tem potom nekaterim, ld so blagonoklonili pomagati na lepo uspeli prireditvi, izroči javno zahvalo. — Predvsem zahvaljujemo visokorodno gospo grofico otoško, ki ie prireditev omogočila in g. grofa Karla VillRvi-cenco Marghesi, ki je osebno prisostvoval in stre-gd gostom - v splošno presenečenje. Dalje zahvaljujemo p- n- dame, ki ?'o nas obložile z bogatimi dobitki pri prosti zabavi: gospe graičakinji bajnof-ška in st ruška. gospo kentessi starograjski, gospe polkovnik KramaršlSevi in vetetvg. Drelsevi is Ljubljane ter mnogim guspem iz Mesta, katerih naslovov niti ne vemo. Zahvaljujemo s e »udi sosednim bratskim odsekom in njih voditeljem za številno in prijazno udeležbo — k:ir vso je dobro gorsko ljudstvo navdušilo v-a našo ideje in nam dalo nove pobudo ?.a vztrajnost v njih udejstvovanju Bog živi!
Ob Bohinj dicin jeicru. Pod goro Bogatinom s-pi liho vojno pokopališče. Med svežim lesom se pre -Ura br.Sja njiva, po nji s« vrste grobovi. Vsak ima svoj križec. Ta in oni je že klonil. Na lesenem kriVu je mit napis: ime in domačija počivnjočegn. lor^-i fj pravijo o mnogih narodnostih, nekdanjih vatrijddh in mažarskih, čeških bi neinžkih, ro-munrkih in poljtildiv. ukrajinskih in ruskih —
domačih in ujetnikov: vsi »pe v lepi »logi brez glasu. Prostor obdaja naravna ograja iz klanih debel* in sredi vsega prostora je kapelica iz smrekovih desk, napojenih r. mecesnovo barvo. Okrašena je z oboji in debdei mladih drevesc. V kapelici oltar s križcem in mrt' aško glavo in prebodenim srcem Jezusovim. Tu je bila danes (t), julija) sveta maša. Naročila jo jo za padle gospa leto vi-arka. Sten°. in strop i.o obdali l mlaji in zelenjem, Ha posuli s svežimi listi. Udeležili so se daritve za pokojne letoviščarji i i hotelov Sveti Duh, Zlatorog in penzionata Zagreb. Točno pred začetkom svete maše so prikorakali v bližini taboreči skavti — narava in Bog so ljubita --, r njim angeli varuhi tega kraja. Doli je molčalo jezero z vedno svežo pa nepremično mimo vodo; zgoraj so kipele gorž; «fia pokopališču jia grobovih so rdele v šopkih rdeče jagode, tako podobne, kapljam krvi, s katero so bile nekdaj vsa posuta ta tla in ta telesa; pred kapelico v nepremični vrsti skavtskf mladeniči — •13 po številu — v kapelici letoviščarji -— vse tako zatopljeno, da si slišal le molitve, od oltarja, ld .jo ie slišno spremilo dvoje rahlo zadušenih vzdihov.
- Vreme ie dozdaj spremenljivo, turistov precej, stalni gostje prihajajo.
ČBBN IGO JEVA RAZSTAVA V JAKOPIČEVEM PAVILIJONU.
Černigojeva razstava i ma predvsem didaktičen pomen. Ni mu namen, razkazovati svoje produkte kot take, temveč dokazati hoče na podlagi razstavljenih del trditev, ki je motto veej razstavi: >Razpad meščanske umetnosti.«
V	zmedenosti itn v neorientiranosti, kft jo dandanašnji posetniki umetnostnih razstav trpko občutijo, hoče biti Černigojeva razstava nekak pregled, nekako tolmačenje poslednjih pojavov zapadne upodabljajoče umetnosti do kubi-zma, ki j5 je nujno zadnja po: staja, končna točka, ker se v n jetrn vrši razpad pojma >umetnosti«:
Na stenah vise jedrnate razlage, ld predstavljajo t bistvu razvojne faze evropske upodabljajoče umetnosti, dokler ni nastopila revolucija t j. absolutna anarhija. Oklici komentirajo in dokumentirajo informativni pomen razstave.
V	Čeraigoju je teoretik absorbiral praktika. Sporna) je, da pomeni Picasso smrt, konec, in se mu zdi nevredno mladega človeka, da bi se udal smrti; zagnal je čopič in paleto v stran ter išče oporišča, kjer bd našel novo življenje, novo gradnjo, kateri bi bilo vredno posvstiti svoje moči.
Prizor, ki se nudi posetniku černigojeve razstave, je vse prej kot smešen. Spoznanje, M se mu na dlani ponuja, je vse prej kot malenkostno. Černigoj je zagrabil tri desetletja in jih pokazal kakor učitelj učencu. A če dokazuje, da je v teh treh desetletjih zapadna umetnost dospela do svoje poslednje točke, ?avedno propagira idejo, da nastaja drugod, v drugem idejnem svetu, nova umetnost, ki bo prej ali slej razširila svojo avtoriteto tain, kjer je doslej kraljevala izumirajoča. Vzhod mu vzbuja nade in upanja; drugače bi tudi ne moglo biti, če pomislimo, da je že danes vpliv ruske vpodabljajoče umetnosti na zapadli tok k, da jo zapad sprejema za svojo.
Temu se tudi ni čuditi. Kjer je zadnja točka zapadne umetnosti, tam je prva točka vzhodne. To opazovanje ne velja le za slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo, temveč za umetnost sploh. Do&m je zapadna umetnost od nekdaj predstavljala življenje od zunaj na znotraj, od zaznavanja do problema, ie vzhodna umetnost hodila obratno pot ln ko je Cezanne dospel do spoznanja, da bodi vpo-dabljajoca umetnost shematična, geometrična, se je dotaknil problema, kar pomeni za zapadno umetnost razpad. Nasprotno pa je v Rusiji isto spoznanje gola tradicija, vkore-ninjena v starinskih, prvih pojavih vzhodne umetnosti, v ikonografiji.
Oglejmo si, kako razlaga Čenr.goj razvoj m razpad zapadne irmderne umetnosti. Glavno torišče evropske umetnosti je pač Francoska. od koder je vsa Evropa sprejela in posnela smeri in oblikovanje. Od Monetovega pl&nerizma, ki pomeni absolutno pojmovanje predmeta v naravi s pomočjo luči in zraka preko Manetovega impresijonizma, ki hoče poudarjati poleg pojmovanja predmeta s pomočjo luči in zraka tudi čas (moment opazovanja), ki ga potrebuje opazovalec, da zaznava predmet ter futurizma, ki zahteva do ločano konstruktivno simultano gibanje predmetov na platnu (kar je s slikarjevimi sredstvi nemogoče), do ekspresijontema, k; zahteva geometrijo v sliki, to je geometrijo duha. Cčzanne skuša objeti predmet v tretji dimenziji, kar ima za posledico deformacijo predmeta na sliki. Istočasno z deformacijo podaja ekspresionizem močne kontraste ne le v liniji, temveč tudi v barvi. Ekspresionizem pa zaide v protislovje vsled istočasnega predstavljanja in slikanja, a na dvodimenzionalni sliki je vpodabljanje Irodinienzijonalnih predmetov nem -goče. Slednjič pridemo do ku-biz.ma, ki toji v nasprotju z naravno barvo n linijo igre ekspresijonifcma ter zahteva pojmovanje prostora na dvodime/.ijonalni ploskvi platna. Kubizem ne zahteva le gledanje predmeta, temveč tudi njega razumevanje v' prostoru. Kubist slika n. pr. obraz od spredaj. od strani, od zadaj, od »podaj itd. na eno in isto platno. Perspektiva mora vsled tega načina propasti. Ra. :imevanje predmeta je logično, ne pa samo čutno. KtiMzeni je predvsem analitičnega značaja ter zaznava materijo in obliko. Zakon kubizma je relativnost prostora, to je spajanje pojmov > pomočjo nespojenih slik isiegn predmeta.
I i
Ta eksceipt iz černigojeve teorije zadostno ilustrira njegovo pojmovanje umetnosti in predočuje nujnost preokreto v mišljenju, k*
kor jejfivodoma povedano.
• • »
Kot slikar, grafik in risar je CemngoJ \ i rtuoz. Od akademikih šolsikih vaj pa do najbolj osebnega deda očituje izšolano roko, elegantno linijo, zmieel za barve in za efekt-nost Iznajdljivosti, osebnosti, v razstavljenih delih ni videti; niti ni černigoj razstavil, da bi se s podobnimi .svarim ponašal, marveč je vse delo več aJi manj sredstvo za razumevanje, študija v polnem pomenu besede.
Šolski razvoj mladega, talentiranega človeka, ki je na konou svojega šolanja spoznal, da se je zastonj šolal, ker mu šolsika smer ne more nuditi niti podlage, da bd na nji «vo-jo osebnost zgradil Nekoliko trpkosti in razočaranja diha iz Černigoj e ve raastave, kii spominja na etikeran mtreej, ne pa na prodnik« tivno umetnikovo silo. On sam se je seveda zagnal v iskanje nove podlage, nov« možnost gradnje in jo je našel v barbarstva neobdelane, še stkoro speče vzhodnfe umetnosti, ki se obuja v življenje, da pogazi poslednje pojave evropskega manirizma.
Tej novi umetnosti, M »e siri na vse <±rn gačen način kot ona doslej poznana, hoče biti Černigoj v bodoče goreči propovednik ® v nji se hoče vdojstvrmrfi kot človek, kot osebnost, kot umetnik.
V koliko rte mu bo posrečilo, bo pokara* la bodočnost Tadi bo pokazala bodočnost, aH so Černigojeve nade glede pomena vzhodne umetnosti za nas kaj vredne. Zaenkrat nam je le poikazaL da ne najde utehe, zadovoljstva, v izumirajoči zapadni umetnosti, ki je v svojem smrtnem boju segla v revolucijo in v anarhijo. Ta nujni in potrebni samomor padne umetnosti ilustrira Černigojeva razstava. Drugega nimam pristaviti, kot da utegne, razstava razčistiti pojme in poikazati mnogim n ©orientiranim kako in kaj. Vredno je, po--setiti jo.	Silvester Škerri
najboljši in vendar najcenejši strof rodbino in obrt — Nadomestni deli za vse stroje.
J. Gore«, tlubijans
palača Ljubljanske kreditne banW
VODITELJ TEČAJA DR. A. KOROŠEC.
Spored:
I.	dan 16. julija četrtek).
Dopoldne:
Ob ?: Sv. maša.
Od 8—9: Nove smeri v katoliški pobož nosfci. Ref. prof. L Bogovič.
Od 9—10: Umetniško ustvarjanje in genialnost. Ref. dr. Fr, Štele.
Od 10—11: Najnovejše slovensko lepo-slo v je. Ref. Fr. Finžgar.
Popoldne:
2—3:	Filozofija Maksa Schelerja in sko« la-stika. Ref. dr. Fr. Kovačič.
3—4:	Ciril-metodajska ideja. Ref. Šedivy.
4—6:	Dijaški referati.
II.	dan, 17. julija (petek
■ i	Dopoldne:
Ob 7: Sv. maša.
Od 8—9: Organično pojmovanje ljudske { države. Ref. tajnik M. Kranjc.
Od 9—10: Gospodarska Jugoslavija. Ref, Iv. Vesenjak.
Od 10—11: Zadružništvo in občestvo-nos t- Ref. VL Pušenjak.
Popoldne.
Od 2—3: Idejni temelji svetovno-poli« tiSnega razvoja. Ref. dr. Ani. Korošec.
Od 3—4: O obnovitvi stanovske kulture.
dr. Jos. Jeraj.
Od 4—6: Dijaški referati.
III.	dan, 18. julija (sobota)
Dopoldne:
Ob 7: Sv. maša.
Od 8—9: O kulturni politiki države. Ref. dT. Jos. Hohnjec.
Od 9—10: Pomen slovsnsko-hrvatskeg-a katoliškega pokrefa. Ref. dr. Ljubomir Ma-rakovič.
Od 10—11: Pomen liiurgionega gibanja. Ref. dr. Mere.
Popoldne:
Od 2—3: Romantika tn njena načela. Ref. dr. Jos. P notar.
Prosvetna zveza.
^ t* ljubljanske Prosvete se tem potom po* novno vabijo, da se udeleže današnje akademije v I l'nionn v narodnih nošah. Člani in članice, ki pri-i dejo v narodnih nošah, ne plačajo nikake vstopnt-j :ie in ne rabijo legitimacij. Narodne noše zasedejo levi in desni balkon spredaj. Zato se -zberejo pred I vbodom na galerijo. Visokim gostom pokažimo le-j poto na*ih narodnih noš!
Kat. prosvetno dru?tro t Kamni jmirtri vabi i '.a proslavo 25 letnega jubileja, ki sr praznuje 18. : i it 10. julija s sledečim sporedom: Soboto 18. Julija ob 20: 1. Zgodovina društva, govori g. Mikelj. 2. Sk i optično jiredavanie o Rimu. jireda-M dr T>»»-
Stana! Ur ,
SLOVENEC, dne m JuHJa 1925.
154
bevo. 8. Razsvetljava in petje domačega zbora. — Nedeljo 19 julija: Ob 10 sv. maša, katero daruje Mrtanovitelj društva g. prci. L. Arh. i. Ob IS: Kratko zborovanje okrajnih prosvetnih druStev. 8. »Pogodba«., šaloigra. Petje in godba. Pri prireditvi fvvira salonski orkester Zvezda iz Krope. Prosvetna društva radorvijižkega okraja se vljudno vabijo, da se proslave udeleže.
Cerkveni vestnlk.
Poboinost pri Karnioližankah. V četrtek 16.
g tja, na praznik Karmelake Matere božje, bo v rmelski cerkvi na Selu: ob pol S prva tiha sveta maša. ob pol 6 peta slovesna sv. maSa, nato vež tihih sv. maš. Popoldne ob pol 4 pridiga in pete Jitanije. Ta dan se dobe v Kannelski oerkvi odpustki kot o porcijunkoli.

Za zafiavo.
Mlxed pickles.
Momroivte, 16. junija 1925».
PJSež mL, 3a tiste uredbe rastran samomorov ne razumeš. Seveda ti nisem stvari bolj natančno razložil. Samomorov je bilo namreč toliko, da bo se začela imozemci temeljito zgražati nad tem to njih komentarji so bili sa liberijske razmere silno porazni. Zato je ministrstvo za godalno politiko najprej prevzelo vse samomore v svojo režijo, potem pa jSh je manopolizlralo in določilo visoke takse sanje, da se preprečijo. Pa jih je vseeno ne nradnih že dovolj. Seveda trpi pri tem žlahta, Id mora plačevati ogromne globe.
S Patagoncem se prav dobro razumeva ,tn njemu se imam zahvaliti, da pridem v tako družbo, kjer se mi lahko razodene jo politične in socijalne m druge razmere. Uradni jeaak v Liberiji je angleški Domačini srpada-jo povečini k rodu >Orooc. Meščani pa so večinoma oproščeni sužnji, M so se semkaj našel®, toda po pravici ti rečem, da se suženjske mavi še niso iznebili. Toda o tem ti boni poročal v drugem pi«nm ko bom razmere bolj preštudiral
Zadnjič sem imel priliko, da sem v Mu-rtr haUu poslušal prednašanje del mladih pesnikov. Posebno velik uspeh je imel pesnik rar. Tviilight s svojim proiz\odom: Lev z zvezdami, ki lajajo. Občinstvo se je i zborno zabavalo. Jaz seveda nisem razumel nič, toda sem se jako pohvalno izrazil o prireditvi, da me ne bi 'imeli za ne izobraženca. Pri takih pr reditvah sta vedno navzoča mr. Saraeen z rešilnim vozom in mr. Bergman od ministrstva za socialno politiko, odd. za .samomore, ker imata oba veliko opraviva na koncu.
Na neki koncert sem bil tudi povabljen. V hotelu >Pri Prikvatariuc je neko društvo priredilo večer, na katerem so nastopili rami domači umetniki z originalnimi deli St\ar ni bila tako slaba, posebno zato ne, ker me je spominjala na naše prireditve.
Dirigent je silno mahal z rokami in mu je taktirka neštetokrat zletela z desne roke. Zbor pa jo je lovil. Taki prizori so bili poslušalcem najbolj všeč. Kajti tudi tu hodijo ljudje na koncerte samo zato, da se lahko po-babajo z izpolnitvijo svoje narodne dolžnosti. Med proizvajanjem se ženstvo Večinoma pogovarja o toaletah, moški pa sedijo v bufehi. Pri pav/ah pa je, ko se ploskarija konča, velikanska tišina. Kakor vidiš, se tudi tukaj ponižujejo proizvajanj na koncertu za to. da ee lahko neženirano zabavajo. Pri zbora sem zapazit, da je med njim mnogo pevcev, zlasti pa pev.K le za parado.
Moj patagonski prijatelj me je opozoril ua kompozicijo nekega Sama Abelesa, bi je komponiral (kakor so meni rekli) tukajšnjo narodno pesem, ki se začenja z besedami:
goodday my siJtver day.<
gnodday my sdloer day.<
Melodija sreer ni napačna, toda kom po zdcija se z besedilom prav nič ne ujema. Poudarjene so glasbeno tiste besede, ki nimajo nobenega pomena, tiste, ki jim je dal pesnik poudarek, so pa kaT pomevkane. Nehote sem se spomnil pri tem slovenske narodne pesmi: >Tirolka mu je pušeljc dala«, v kateri je beseda (mu< pri petju tako poudai-jena, da bolj misliš na kravo nego na Tirolko in na pušeljc.
Sploh se mi zdijo vse liberijske kompozicije kakor sanjske bukve; ura, kača, kofer, mlin; stranišče, pretek, ovca. kumik: zamo rec, jelen, pihavnik, mesaT itd. Proizvajanje je prav enako. Včasih je zadiranje in sekanje tako, da imaš občutek, kakor da bi bil v 'kuhinji, kjer kuharica tolče bržolo ali blini ikarmenatelce. Toda ljudje se za to ne zmenijo. Po vsaki točki razbijajo z nogami in dlanmi kakor nori. Pa kaj hočeš: >vsako tele ima svoje veselje«.
Reprezentančna 7bornica, senat in vlada so kleni li, da se postavijo zaslužnim možem v skupni hiši dnfrtojni spomeniki in to da je prva dolžnost naroda. Ker so pa davki prernj visoki, so denar za Panteon prihranili oziroma pribavili s tem, da «0 bolnicam in drugim karilativnim zavodom odtegnila kre-diie. /a vstvariiev domače zgodovine ki slav nrih m' ž ima velikanske zasluge tukajšnji «i;1nik mr. Fred Weaverson. Po njegovi iniciativi ee je ustanovil odbor, ki nab^Ta prispevke za postavitev spomenikov francoskemu pisatelju Aleksandru Dumasu in ruskemu pisatelju Aleksandra Sergejeviču Puškinu, ki sta bila oba zamorskega pokolenja, ka-V<>r jo znano, Saj gotovo poznaš listi Puškinov fragment >Arap Petra Velikosti«, kjer opisuje svojega pradeda Haijibala, zamorca, ki ga je bil rački car Peter Yeliki od nekod
pripeljat! v Peftrograd, oziroma v sedanji Leningrad. O Dumaau pa je znan dovtip, kako ga je nekdo hotel sramotiti s tem, da um je očital, da je zamorskega pofoolemja in mu je Dumas na vprašanje po pradedih odgovoril da bo bOl prvi njegovi pradedi opioe in pristavil: i Kakor vidite, ee moj rod tam začenja, kjer se Vaš neha!« Kakor se meni zdi, bi se Dumas in Puškin, ce bi Svela, oba lepo zahvalila aa to liberijsko poudarjanje njihovega prednišfrva in akvMra<nj&- No, pa saj je po vsem svetu tako.
V pisnra me vprašuje?, kakšne so trekai ženske, čudim ae, da se še denes zanimaš za ta spol, ko imaš vendar toliko bridkih Izkušenj z njim. Pa bodi! Kar se ženske tiče, se mi vidi, da imajo preveč prostosti. Tukajšnja žena še ni na tisti stopnji civilizacije in kulture, da bi brez kvare za dražbo, družino in potomstvo uživala tako svobodo, kakor ji jo dovo-Ijujejo. Za moža se nobena ne briga, otroci se potepajo, koder se hočejo, pooočevanje je za ženske po bon tonu skoraj obvezno. Prav nič čudnega ni, da vidiš tukaj po noči več žensk na cesti nego modrih.
Naravnost fe" pa lahko povem, da lepe niso. Na kmetih dobiš res lepa dekleta, toda ta ao od avtohtonega prebivalstva in ne priseljena kakor oproščeni sužnji ta njih potomci. Ljudje iz rodu »Krnc, ki so tu doma in spadajo k sudanskemu plemenu zamorcev, so ibolj svutle barve in nimajo udrtih nosov kakor Bantu-zamorci, temveč bolj ozke v mnogih slučajih tudi upognjene. Imajo tudi vse druge pojme o svobodi in prostosti, nego osvobojeni sužnji. Njih (domorodcev) ženske so seveda popolnoma drugačne in so vsega
spoštovanja vredne. Toda tudi te je začelo mesto, oziroma letoviščarji pokvarjatL
Zadnjič je bil za nekaj dni tukaj velikanski cirkus, ki je prišel z Madagaskarja. Artisti ao bili sami Malajri, samo dva sta bila Francoza z Mavnicije. Tn nimaš pojma, kako so ju ženske oblegale, ta sicer večinoma take iz najboljših hiš. Zvite so pa tako, da niso njih možje tega niti opažali. V tem torej prav nič ne zastajajo za svojimi evproekktni tovariši eami.
A propos! Tu sem srečal nekega domačina, silno čudno oblečenega. Imel je bree-ches-hlače, rjave usnjene dokolenke in štari-Cevlje na bosih nogah; potem je bil oblečen v črno salonsko suknjo, žametast telovnik z rožami in polžki, za vratom je imel ovratnik in moderno kravato, srajce pa nič; na glavi je imel rdeče, fesu podobno pokrivalo z ozkimi zavihanimi krajci; na vrhu se mu je zibal velikanski garnzov čop. Predstavil se mi je, da je oo tisti Daniel, ki je bil menda pred približno dvajsetimi leti v nekem ljubljanskem hotelu za slugo. Meni se je pobahal z nekaterimi slovenskimi besedami: >pcma dam, prokleta kuluraba« in »prmejkršen-krvavgaj&an duš«. To znanje se mu zdi silno imenitno in vsi mestni dandyji ga posnemajo. Kakor mi je prijatelj liberijskega naroda in moj prijatelj, Patagonec, pripovedoval, je on prvi kavaril v Mourovie in vabljen na vse prireditve. Njegova beseda je odločilna povsod.
Peča se i visoko državno politiko in piše članke v tukajšnji dnevnik >The Croo Nation«, ki so pa prav take kakor njegova toaleta.
Te pozdravljamo!	Munla Bekir.
na Norveškem.
Amundsenov sprejem doma je bil nadvse celo preseljevanje narodov, vsa Norveška se jc celo preseljevanje narodov, vsa Norveša sc jc sestala tam, avto je prihajal za avtom, parnik za parnikom, jadrnica za jadrnico, železnice so bruhale množico za množico, okoliški kmetje so prihajali peš ali na konju. Bil je tam parnik poln fotografov, kinooperaterjev in 60 časnikarjev, fotografi so bili najeli aero-plane, da prinesejo slike pravočasno v London in na kontinent Naenkrat se aeroplani dvignejo in čez zaliv zaplove velikanski krik. Parnik »Selmen- prihaja, neštevilni čolni ga obkrožajo, nobenega prostega hidroplana nc vidiš več; spredaj na parniku opaziš ogromni aeroplan 25, zadaj pa stojijo Amundsen in tovariši, šest mož. Ni mogoče popisati navdušenja, ljudje vpijejo kot obsedeni. Nobene besede nagovora ne razločiš, slišiš samo pozdravne klice, vidiš šopke, ki letijo na krov, pisma, brzojavke, časopise, zavoje jagod. Oni šesteri pa stojijo tam. v rokah polno cvetlic, časnikarji okoli njih. Vprašati kaj pametnega ne moreš. Godba in zastave in špalir, gost in neprestan. Tako gre sprevod skoz gozd ljudi do kluba admiralitetc. Zunaj pa še kar naprej »hur&, htrrd«, uro za uro. Moč narodnega navdušenja ne pozna meje.
V Oslo se ovacijc ponavljajo. Mesto v zastavah, neštete so množice čakajočih. Ob tri četrt na eno je letelo pet aeroplanov čez mesto, da pozdravijo ckspedicijo; za njimi jih prihaja šest, vmes tudi št. 25 z Amundscnom in tovariši, ženami in častniki, 12 oseb. Kraljica se pripelje in pozdravi Amundscna in tovariše. V pristanišču trobijo sirene in grmijo topovi, Amundsena veslajo na kopno, množica vihti klobuke in robce. Predsednik parlamenta pozdravi aeronavte, Amundsen se. mu zahvali. Ljudje so povsod, na nalagalcih, na strehah, na jamborih. Ob obrežju tri zastave: v sredi norveška, ca desni ameriška, na levi nemška. L"pa skupina harmonije treh sodelujočih narodov. Zvonovi zvonijo, godba igra, ljudstvo besni. Naprej v kraljevi grad, kralj pozdravi Amundsena norveško, E]lswor-tha angleško, Feuchta nemško. Vsakemu da Olafov red, nobene razlike ni med šesterimi. "Bili so si bratje na življenje in smrt, Amundsen ja bil njih veliki brat. Množica zunaj pa divja, resni Norvežan je danes Italijan. Potem v Grand hotelu banket, od dveh do šestih, z mnogimi nagovori, od tam pa v grad na kraljev banket.
O načrtih Amundsenovih glede skupnega delovanja r dr Eckenerjem, Sven Hedinom in Nansenom so tudi govorili. Bomo še pisali — Kakor smo poročali po prvih vesteh o Amundsenovesn povratku, je moral najbolj razburljiv biti tisti trenutek, preden se jc aeroplan dvignil. Amundsen to potrdi. »Najbolj napet in razburljiv je bil trenutek, ko nas je vseh Sest sedelo v aeroplanu in je začel motor delati. Ali sc bomo dvignili? Če se ne bomo, nas čaka gotova smrt. Nihče ni zinil besedice, nobeden se ni ganil, sekunde so bile večnost v tej mrzličasti napetosti. Naenkrat ie plaval stroj prosto v zraku in prešinilo nas je. kakor električen udarec. Šele sedaj smo se spet oživili. Dolgo časa smo plavali samo tri do štiri metre nad ledom ali vodo, po dveh urah sc je pa dvignil stroj visoko v zrak in kmalu smo videli tudi žc suho zemljo. Bilo je mostrsko delo Riiserja Larsena, da je samo « splnčnim in magnetnim kompasom takn izbora o našel smer.«
Norveški državni svet je zvišal Amund-senu letno nagrado, ki so mu io bili prej_£ri-
znali za njegove zasluge v geografskem polarnem raziskovanju, od 6000 norveških kron na 12.000.
Kje in k;iko boš preživel letošnje poletje?
Znani dunajski list stavi v?ako leto to vprašanje znanim umetnikom, pisateljem, igraveem itd. Nekateri odgovori so prav ina-čilni. Dobro bi bilo, oe bi tudi naši umelniki kaj povedali.
Komorni pevec Aagaard-Oestvig pravi, da bo obiskal češka kopališča in preživel konec počitnic v ljubljeni norveški domo\ ini.
Prof. Al vin in Elizabeta Schuniann z državne opere gresta v Garmisch in uživala poleg krasote Alp tudi bližino mojstra Riharda Straussa. Olga Bauer-Pilecka z opere bo pomagala najprvo možu pri njegovem delu ' Tde-bec, nato bo delala ledeniške ture, se podala z avtomobilom na jug in nastopila slednjič pri igrah v Salzburgu.
Egon Friedell pripoveduje, da si je z zimskimi prihranki kupil majhen auto in da bo zdrknil z njim po Gornji Italiji. Nato bo šel pa na gostovanje v Južno Ameriko in bo konec poletja preživel ob Atterakem jezeru ler se vozil z motornim čolnom *em in tja. -— Maria Gerhart z opere si je tudi nabavila aulo; peljala se bo z njim po Švici, Franciji in po Belgiji do kopališča Ostende. — Prav-tako pravi tudi komorni pevec Jos. Groenen z opere, da bo počitnice posvetil v prvi vrsti avtom obilnemu športu. Peljal se bo v Miin-chen: Hamburg, na Holandsko, v Belgijo in rez Kanal na Angleško in škotsko. — Jurij Hirschfeld je pa bolj skromen in bo oskrboval hišo in vrt. pri Miincbenu. — Pevec A. Jerger z opere bo šel v kakšno holandsko kopališče, nato v Švico in v drugi polovic5 avgusta k igram v Salzfcurg, kjer bo trikrat nastopil kot, Figaro. Dr. W. Kienzl se veseli, da bo imel mir. Šel bo v Aussee in bo tam komponiral, kakor vsako leto. Letos je trideset let, odkar je začsl s komponiranjem, in praznuje torej nekak.-eu jubilej. V samoti pri Aussee je spisal tudi Evangelimann-a, dalje KuhTeigen i. dr. >Na tišino se veselim.« — Prof. Kroller ima toliko dela, da ne bo mogel dosti okoli. Franc Lehar gre spet v Ischl in bo delal kar naprej; piše Paganiuija- — Operni pevec. J. Maikl gre v dolino Kanrp in nato na Tirolsko: Elizabeta Marku* — D. Volk?-theater — se bo peljala ob obrežju morja od Reke do Valenr.ie na Španskem. Erili Meller z državno opere pripoveduje, da se bo leto? v ribiški vasi Isola pri Por to ro te veliko klepetalo: on bo tam, njegova žena, plesavka Bu-gno, operna pevca Renner in Wolkeii in se drugi. Pozneje gredo na Lido, slednjič pa gre on sam v liho vasico v Alpah, kjer bo od jutra do večera lovil postrvi. >Sam v naravi je najboljše zdravilo za prenapete živce.« — A. Moszkovrski bo preživel poletje v Br/ickenber-gu v Krkonoših. Primabalerina G. Pichler z opere se pritožuje, da bo imela še v počitnicah preveč poklicnega dela in da si bo samo malo odpočila ob Vzhodnem morju. Avgusta Pur -ko;-dy (Burgtheater) si želi solnca, vode in poSitka. Leon Slezak pa piše: >VU1 bom v auto par litrov bencina, usedel se bom in se bom odpeljal ven v svet. Kot la tnik avtomobila sem ugleden in begal človek, kar je seveda le prevara, ker sem samo za Kreza preoblečen pustolovec. Kot lak se peljem v češka kopališča, tam pojem in si zbiram nove lavorike, to se pravi denar za bencin za na-
daljno vnzn.io. Nato grem v Italijo, se kopi jem. potem pa domov v Tegcrnsee. Tu sem v kratkih hlačah, sem planinec gorjanc. kmet, govorim dialekt, se briiem .enkrat na teden jn
žalostno gledam, kako mineva dan za dnem. Naenkrat smo spet v jeseni in grem spat ie kraja v kraj ter štejem dneve do prihodnjih počitnice — Tudi Frio Werner potuje z an-tomobilom in hoče s petjem dokazati, da Du-najčani niso krivi svetovne vojske, kajti >«Ia-bi ljudje ne poznajo petja«. — Počitnice Karla Zesha so odvisne od predujma; če ga bo dobil, bo sel ali na morje ali pa na planine-■— Fedor Zobeltitz bo pa kar doma ostal m si bo prihranil jezo z barometrom, nahod na gorah, bolhe ob morju, srbečico in solnčarico, slabe postelje, slabo postrežbo, nepospravljene sobe, večno hotelsko zvonenje, vlogo v hotelu, kjer smo samo številka in prav nič osebnost itd. Ves hud je na potovanje. Ce ni morda tako kakor pri Karlu Zeshu?
Oglasite se še vi, naši domači umetniki!
2500 kilogramov aktov.
V	Belgiji je umrl v starosti 75 let vele« industrijec baron Evance Coppee. Začel jc z malo tovarno orodja in je postal bogat, ko je s pomočjo tujega kapitala kapil velike premogovnike. Delal je kupčije tudi skupaj s kraljem Leopoldom II., ki je bil jako dober trgovec. Po vojni so Coppeeja zatožili, da je dobavljal Nemcem med vojsko premog in drugo blago. Zagovarja! se je, da je bil prisiljen in da je prodal samo toliko, da je delavce zaposlil. Prva instanca v Bruslju ga je obso-. dila na povrnitev škode, belgijski državi v znesku 20 milijonov frankov. Pritožil se je in je najvišje sodišče poverilo sodišče v Gen-tu, naj vso stvar še enkrat preišče. Čez par tednov bi se bil moral vršiti novi proces, pa je baron umrl. Akti, ki so jih poslali tc dni v Geni, so tehtali 2500 kilogramov.
Neinško ljudsko štetje.
V	Nemčiji se je v zadnjem mesecu
šilo ljudsko štetje. Po sestavkih državnega statističnega urada v Berlinu znaša s 16. junijem 1925 prebivalstvo Nemčije brez Saargke kotline 62 in pol milijonov. Če prištejemo Se saarško ozemlje, kjer se zaenkrat ni moglo vršiti šlelje, z njenimi 750.000, bi znašalo celotno prebivalstvo Nemčije 63 in četrt milijona. To je približno enako število kot ga j« imela Nemčija predvojnega obsega leta 1908. Ob izbruhu svelonie vojne je štela že 68 milijonov prebivalcev. Država v sedanjih mejah izkazuje po svojem sedanjem štetju z dne 15. junija napram štetju z leta 1919 prirastek, prebivalstva za 33.3 milijone (5.6%). V letih' 1910—1919 izkazuje vsled vojnih izgub le prirastek 1.4 milijona, to je '2.4 %. Pregled izkazuje te-le številke: 1925 prebivalcev 62,468.762 (moških 30,168.033, ženskih 32.500.205); 1919 prebivalcev 59.178.185 (moških 28,171.980^ ženskih 31,006.205).
Silno naraščanje amonkatiskega ea* sopisja.
V	Združenih državah izhaja danes po zadnji statistiki 22.000 časnikov in revij. Nedeljska izdaja časopisov dosega številko 22 milijonov izvodov, dnevno časopisje pa se tt-ska v 33 milijonih izvodih. Temu primerno rasle tudi obse g časopisja. Leta tl'J2i so dosegli časopisi z ualL-om preko 100.000 izvodov povprečen obseg 22 strnni. nedeljske izdaje takih listov pa obseg 103 strani. Za nedeljsko izdajo >Newyork Times< so v oktobru 1924 [»rabili 877 ton papirja. Papirna industrija je producirala 1924 v Severni Ameriki 2,900.000
ton časopisnega papirja.
* * *
Požigi v graški okolici. V gj-aSki okolici se zadnji čas nevarno nmože požari na kmet«-škili posestvih. Dognano je, da gre za. organizirano požiganje. Deželna vlada je ukrenila obsežne odredbe, da se ljudsko premoženje zaščiti in krivci zasačijo. V ta namen je razpisana tudi nagrada v znesku 20.000 šilingov (20 milijonov Kal.
Pretep med francoskimi književniki. Tz Pariza poročajo, da je na nekem literarnem banketa na Montparnasu nastal velik pretep. Banket (pojedina) je bil prirejen na čast nekemu mlademu francoskemu pesniku in bilo je na njem okoli 150 gostov. 2e na početko banketa je nastal prepir radi ankete nekega pariškega večernega lista: >Ali se more Francoz oženiti z Nemko?« Iz prepira se je razvil pretep, v katerem so se borci posluževali krožnikov, steklenic in stolov. Moral je priti močan oddelek policije, da je ukrotil pobesnele literate in napravil mir.
Nove uniforme italijanskega vojaštva. Italijanski vojak dobi končno uniformo, ki ne bn tako spominjala na teater. Barva bo sivo-iele-na, a poskrbeli bodo za sukno dobre kakovosti. ki ne bo tako hitro izpremenilo barve. Namesto dosedanje čepice ciobe vojaki lahke in nepremocljive čelade iz stisnjene klobučevine.
Silne pevodnji na Japonskem. Iz Japonske brzojavljajo o novi trški nesreči, ki je zadela deželo, Vsled silnih tridnevnih nalivov je voda poplavila veliko mesto Nagoja, ki šteje 176.000 prebi alcev. Več tisoč hiš je uničenih in prebivalstvo bega brez strehe. Tudi mnogo drugih pokrajin v severni Japonski je pod vodo. Železniški promet je prekinjen. Škoda je ogromna.
Potrpežljivo drevo. V Transvaalu v Južni Afriki so limonino drevo obrezali tako, da so pustili samo tri veje: na eno vejo so cepili oranžo. t)fl drugo trto, tretjo so pa pustili TsM citrono. Drevo je prineslo vse tri sadove; najprvo dozorijo oranže in eilrone, naio trta. Tudi lis t jo je na tri vrste barvat*
Štev. 154.
SLOVENEC, dne 12. julija 1925.
Stran 7.
Pravica materina.
Dvoje poti gledum: s cvetjem je posuta : prva na videz vsa razkošna in lepa, mnogo src hrepeni za njo iii mnogo oči gleda po njej. Kože na tej poti pa venejo, enolično in pusto in žalostno ubija človeška srca, ki jih je za-tnuinila.
Na drugi cveto živi cvetovi. Polna je bridkosti, polna obilega dela, vse žrtve, vse samo-odpovedi pa ne odtehtajo tiste lepote, tiste sladke in srečne, ki vzcvete sčasoma na njej. To je pot zmagujoče ljubezni, življenja in trpljenja polna, čudovitolepa pot materina. Svetle oči jo ozarjajo, majhna srca jo oživljajo, zdaj nepopisno sebična, zdaj neumljivo požrtvovalno in globoko sega moč teh svetlih oči, sila teh drobnih src. Težo gorja odvzemajo, muke lajšajo, človekovo moč pa višajo in dvignejo življenje do »najvišjega dne«. Zvesta, ljubeča in pogumna dela se snujejo in vrše ob njihovem sijaju v najbolj ubogih, najbolj šibkih človeških srcih. Sladki glasovi done po tej poti, drzni, visoki načrti čarajo smehljaj na lice, ob njih ugašajo čestokrat tudi skrbi, saj hočejo neomajnega otroškega zaupanja.
Ognji gore ob tej poti in čistijo po idealnih otroških srcih druga človeška srca, srca telesnih roditeljev in vsa druga srca, ki trpe ln žrtvujejo z njimi za zdrav in plemenit, za duševno in telesno krepak prihodnji rod.
Toda na to drugo pot ni mogoče brez luči. V temi ne vidimo njene lepote, potem čutimo samo njeno bedo in njeno trpljenje. Kako in čemu v smrt za življenje pri porodu, če imamo samo to eno (zemsko) življenje in če to življenje nima cilja pri Bogu? Čemu roditi ljubljeno bitje za samo bridko smrt? Luč mora sijati na pot materino, luč velike, močne vere. Če sveti tja luč, potem — da, potem oživi vse, potem je materina pot prelepa pot ljubezni, nepretrgana božja služba, hkrati visoka pesem in dragocen dar človeštvu, ker izžareva solnce radosti in miline, ker je stalna žrtev za nove duše v službi Gospodovi. Po veri, po močni in globoki mora biti posvečena pot materina.
Ali se je potem čuditi, da z grozo odbijajo vsa dobra srca roke, ki segajo po tej luči? Matere sejejo in grade, ljubijo in trpe, matere žive in umirajo za svoje otroke, tiste roke pa hočejo izruvati seme sreče, seme kreposti in človekoljubnosti, seme krščanstva! Matere hrepene, da vstane ob dneh njihove poti nov rod zdrav, krepak, kreposten in značajen, nc-prijatelji domovine pa jim izmikajo najmočnejšo oporo vročega dela, krščansko šolo. Matere naj za otroke samo žive, trpe in umirajo, razpolagati z njihovimi otroci pa hočejo sebični m a t e r i a 1 i s t i, da si iz njih skujejo orožje za medsebojne boje. Kaj jim mar pri tem sreča otrok, sreča domovine in pravica materina! Saj ne marajo luči, ker njim ne sveti.
In kaj je mar nepriiateljem domovine pravica materina! Sveta je lastninska pravica kapitalistova, sveta pravica hišnih posestnikov, sveta je lastninska pravica vseh državljanov, «amo najsvetejša lastninska pravica: pravica materina do otrokovega srca je suženjska pravica, ki se je črtala iz zakonitega varstva naše domovine! Pomoči prosimo matere, močne kavalirske pomoči vseh dobrih in značajnih mož, njihovega varstva potrebujemo v svoji brezbrambnosti, pomoči prosimo domovino, da nam da besedo, kadar se odloča o vzgoji naših otrok! V službi njeni smo, saj je naš cilj tudi njen cilj: srečen, zdrav in značajen novi rod.	O.
Vzor normalne žene.
Pred kratkim so se angleške bojevnice ta. ženske pravice obrnile na znanega pisatelja Rudyarda Kip lin ga z vprašanjem, kak&\a naj bi po njegovem mnenju bila normalna žena. Pesnik je v sledečih muhastih in nagajivih besedah označil, bolje rečeno, opisal lastnosti take žene. »So tri stvari, ld jih po mojem mnenju žena, ki s talenti za dom združuje še telesne in duševne vrline, mora na eni strani imeli, na drugi pa pogrešati. Podobna mora biti polžu, ki le redko zapusti evojo hišo, a na drugi strani naj ne nosi vsega svojega imetja kakor polž s seboj. Nadalje naj si vzame za vzor odmev, ki samo tedaj govori, če je vprašan. A v tem naj ne bo odmevu podobna, da ima vedno zadnjo besedo. Končno naj izkazuje v svojem dejanju in ravnanju rednost in točnost dobre u r e v avoniku, a ji ne sme biti slična v tem, da svoje čednosti neprestano vsemu mestu naznanja.«
O pisemskem papirja.
Naša generacija ne pozna več zadoščenja in lepega veselja, ki ga prinaša zaupno, pogosto dopisovanje in dolgo pismo. Telefon nam »krajša pričakovanje odgovora in pisemski papir nam je postal skoro nepotreben -predmet
A kljub temu je še dovolj povodov in prilik, ko smo prisiljeni, da ga vaamemo v roke, posebno Se, ko je danes tako mnogoličen, tako raiinirano pobarvan In ima tako originalne oblike, da ga človek že zalo kupi, da ga ima, te golega ljnbiteljstva. Končno, vsaj imamo že tijdi kje še kakega prijatelja in sorodnika, v tujini, in tak lep oiaeiiwW Baatr je dober povod, da piSemo.
atiiotehnlka.
! Vzamemo lahko štirioglata trda pisma v ( 1 obliki dopisnic. Posebno originalno učinkujejo, če nosijo monogram pisca; in še ta mora biti napravljen v izraziti, dobro odražujoči se barvi. Taka pisma so danes zelo priljubljena, morda ravno zato, ker nimajo mnogo prostora za novice, vsaj smo postali tako leni in tako neradi dopisujemo.
Ženski svet smatra za elegantno, če porablja čisto ozek papir. Tega vtakne, nezga-njenega, v kuverto ravno take oblike. Kakor imajo krojači svoje veselje, če površnike in jopice podložijo v zelo kričečem in izrazitem blagu, tako se dobi pisemski papir, ki nosi in kaže tako odražujočo se podlogo; posebno elegantna je taka kuverta, če je n. pr. violi-časta, a modro podložena, pisemski list pa soglaša z barvo podloge.
Nadalje se dobe različne posebnosti in samovoljnosti, ki jih ne mara vsakdo; pisemski list v dveh barvah n. pr. Današnja moda daje zlasti prednost kitajskemu papirju, kt prinaša podobe iz onih koncev sveta.
Če bi človek v resnici hotel biti kitajski, bi moral na tak papir napisati prav posebno vljudnih fraz kakor zahteva običaj dežele ln v pismu izpričati filozofsko zaničevanje vseh ničemurnosti tega sveta in vsakdanjega življenja. Toda kdo bo temu verjel, če pisec epistule v taka resna razglabljanja porablja ftipermodern luksuzni pisemski papir?
OospodareSvo.
veSesejma.
Ing. D. T.
RADIOTEHNIKA NA PROMETNI RAZSTAVI V MONAKOVEM.
Monakovo, glavno mesto Bavarske, spada še z ozirom na tujski promet med najvažnejša prometna središča Nemčije in baš zato so si Nemci izbrali ta kraj kot zelo pripraven za prometno razstavo. Kako veliko važnost se pripisuje v Nemčiji radiotehnikJ, nam pričajo najbolje razstavni paviljoni ra-diotehniičnih oddelkov.
Prišedši iz 4. oddelka, v katerem vidimo veliki moderni telegratski urad v popolnem obratu, se obrnemo proti radiotelegrafskemu oddelku, kjer nam brnijo že od daleč močni signali — telegrafija iz Amerike. Pred s&-boj imamo malo radiopostajo, ki sprejema v pomožjo 75 m dolge antene oddajna znamenja mogočne amerikanske radiopostaje Rocky-Point (Newyork). Par korakov naprej si ogledamo najnovejšo pridobitev radiotele-grafije, malo oddajno postajo za kratke valove, katero je nastavil telegrafski tehnični državni . rad. Cel aparat je sestavljen na podlagi preizkušenj radiotehnikov nemške vele postaje Nauen in sestoji v glavnem iz dveh cevij elektronk, v ostalem pa iz naštetih ovojev, spojev in drugih kompliciranih sestavnih radio-delov, vse seveda po najnovejših teorijah radiotehnike.
V	sosednjem oddelku se nudi obiskovalcu razstave zopet nova iznajdba — vlakovna telefonija ali kakor jo Nemec na-zove Zugtelephonie. Pred nami stoji na železniškem tiru lep urejen vagon, popolnoma prirejen za brezžično telefoniranje, o čemer se lahko vsak posetnik razstave osebno prepriča. A v vozu se nahaja mala oddajna in sprejemena radiopostaja z anteno na strehi, in ako govoriš v m ikro i on tudi z drdrajočega vlaka, se prenese ves govor v obliki moduliranih visokofrekventnih nihanj preko strešne antene brezžično na navadno železniško telegrafsko omrežje in od tu preko posebnih telefonskih posredovalnic na za žel j eno me sto. Za medsebojni razgovor je vsaka vlakovna postaja urejena tako, da deluje z dvojno vrsto valov.
Mnogo zanimanja vzbuja aparat za televizijo, dolgoletno delo prof. Diechmanna in telautograf prof. Koma. Slednji je v praktični uporabi ter deluje s protipostajo telegrafskega laboratorija v Monako vem. Na zahtevo in za razmeroma majhno pristojbino si lahko pustiš »prenesti« sliko brezžičnim potom iz razstavnega prostora v popreje omenjeni urad. Vsa radiografična procedura ne traja preko pet minut.
V	naslednjih' oddelkih vidiimo aparate za visokofrekvenčno večkratno telefonijo, ki omogoča še nadaljno uporabo že obstoječih telegrafskih ali telefonskih linij, oziroma tudi daljnovodov visoke napetosti. Zelo zanimiv je naravni posnetek Zeppelinove R 3 radio-kabine, kjer si lahko oglodaš radiotelegrafsko in telefonske naprave orjaških zračnih velikanov.
Za radioamaterje najzanimivejši je pač oddelek, kjer je postavljena .moderna radio-fonska oddajna postaja. Na obeh straneh poslopja so dvigata v zrak dva 100 m visoka železna stolpa, na katerih je pritrjena značilna T antena. Napravo z stolpi vred so montirali v 4 tednih, vsi stroji in sploh, kar je razstavljenega, je seveda nemškega izvora. Ta postaja deluje na val 485 m z 10 kilovati ene rži je in je ves čas razstave v ol>ratu, tako da si jo posetniki razstave lahko na licu mesta ogledajo. Strojni oddelki z visoko napetostjo so zavarovani z velikimi steklenimi stenami, vendar tako, da so vsi aparati dovolj razvidni.
V	splošnem je prometna razstava v Mo-nakovem tako za tehnika kakor tudi Injika zelo zanimiva in podučna, vsak porotnik pa jp aopuatj z najboljšim vtisom.
Ljubljana, 11. julija 1925.
Čeravno je še veliko nerešenih vprašanj, ki ovirajo naše gospodarsko življenje, vendar kaže od zaključka lanskega velesejma sem urejevanje naših gospodarskih razmer napredek.
Glavno obeležje naše domače trgovine v minulem letu je povečani izvoz kot naravna posledica povečanega proizvajanja. Dasi se je naša izvozna trgovina morala boriti z ogromnimi težavami se je le po objavljenih statistikah sodeč, razvijala normalno in brez večjih ovir. Uvoz se je v preteklem letu zmanjšal, čeprav ne v taki meri, kakor bi bilo želeti, in kakor bi odgovarjalo faktič-nim potrebam. Nakopičene zaloge blaga, dragi krediit in velike režije z ene strani, a popolni poslovni zastoj vsled oslabljene kupne moči konzumenta z druge strani je izzvalo nenavadno visoko število insolvenc in prisilnih poravnav, ki so zelo škodljivo iu neugodno vplivale na kredite naše trgovine doma in na tujem. Ped pritiskom javnih bremen in vsled nedovoljne carinske zaščite, pomanjkanja obratnega kapitala, dragega kredita in visokih proizvajalnih stroškov je bilo mnogo industrijskih podjetij prisiljenih, da so svoj obrat reducirala ali celo popolnoma ustavila.
Navzlic tem razmeram pa se je v ino zemstvu okrepilo zaupanje v naše razmere, ki je prišlo do izraza v rasti, vrednosti dinarja na mednarodnem trgu. Ta okrepitev vrednosti našega denarja je v glavnem posledica zvišane produkcije, aktivnosti naše trgovske in plačilne bilance ter smiselno izvajane deflacijske politike. Niso pa brez. pomena pri tem tudi naši veliki vzorčni sejmi, ki so, izvrstno in širokopotezno organizirani, razkaz našega narodnega bogastva in naše ekonomske moči. Kakšen ugled uživajo baš naši ljubljanski velesejmi v tujini in kakšno važnost polaga inozemstvo nanje, dokazuje že to, da so letos priznale izdatne prevozne olajšave razstavljalcem in posetnikom tele države: v osebnem prometu Avstrija 25 odstotkov, Italija 30, Č. S. R. in Ogrska pa <40 odstotni popust, v tovornem prometu pa velja na železnicah vseh teh držav za sejm-sko razstavno blago 50 odstotno znižanje normalne tarife.
Zato bo letošnji ljubljanski velesejm obiskalo še več tujcev, ki bodo skušali z nami navezati nove trgovske slike in okrepiti svoje stare zveze. Vsi ti bodo sodili naš napredek in gospodarski razvoj po tem, kar bodo videli na velesejmu. Vsem našim podjetjem je torej častna in narodna dolžnost, da sodeluje jo na letošnjem ljubljanskem velesejmu. S tem se oddolžijo splošnosti in koristijo sebi. Na velesejmu se na enem mestu sestane jo in koncentrirajo razni za žhdjenje potrebni predmeti iz različnih krajev, različnih dežel, držav in narodov. Človek ima priliko prispodab-Ijati razne produkte, izume in predmete iste vrste ter si ustvarjati o tem svojo lastno sodbo, kateri proizvod je boljši in primernejši. To je ravno tisto, kar daje največ pobude za tekmovanje v industriji in ravno ti velesejmi so pripeljali mnogo industrijcev do tega, da danes nadkriljujejo s kakovostjo svojih proizvodov druge prcducente iste stroke. V tem pa leži tekmovanje in napredek industrije iin obrti.
Želimo, da bo letos ob petletnici ljubljanskih velesejmov naša domača industrija, obrt in veletrgovina na velesejmu zastopana v naj-sijajnejši luči. Vsak naj bo globoko uverjen, da mu bo sodelovanje služilo na korist. Naravnost greh je ostati doma in čakati, da mu odjemalci sami pridejo. Kdor ne razstavlja svojih proizvodov, je mlačen napram samemu sebi, ali pa mu proizvodi niso ravno prvovrstni ter se jih boji javno pokazati svetu.
Pavel Cvenkel:

ISfCi
carinarnic.
J e.uarja meseca tekočega leta smo bili povabljeni na šumarsko anketo v Beograd. Vestno in skrbno pripravljeni, z upapolnim srccm smo predložili naše referate tamošnji anketi z trdno nado, da bodo naše skromne želje in minimalne zahteve odobrene in pri izdelavi carinskega zakonika upoštevane.
Carinski zakon je izšel vsebujoč vse druge postavke, ni pa upošteval naših predlogov. Fiskus upošteva referate le takrat, kadar koristijo njemu, v nasprotnem slučaju pa ' jih hladnokrvno zavrne.
V vseh vsaj napol moderno urejenih drža vah je ta navada, da vsak zakon najprej izdelajo strokovnjaki, potem pride v ožji odbor, v parlament in kot tak do dobra prere-šetan šelo v podpis. Pri nas pa je ravno nasprotno! Najprej se izdela v ministrstvu, tak gre v podpis. Za že podpisan zakon zvedo strokovnjaki iz »Uradnega lista« in takrat smeje govoriti in kritizirati — toda zelo previdno. Meti tem časom pa morajo po zakonu občutna prizadete stranke mirno trpeti in to po navadi ne k: a tek čas, kajti pri nas ni časa ua tudi jca najrminaiže etnum.
S takim carinskim predpisom so obdarovani naši lesni trgovci po novi izdaji carinskega zakona. Na 95 strani »Službenih novin« z dne 20. junija t. 1. pod t. 24 2 odstavek: Prvo otesano dli testerisano, u svinia dimenzijama: c) hrastove grede i hrastovi direci Din 1.20 za 100 kg. Kaj so to grede in kaj direci? Razlaga za te izraze in točno opredeljen je je zelo težko in smelo trdim, da jih ne moremo natančno označiti. Interpreta: cije raznoterih gospodov strokovnjakov ia Srbije so različne, kaj pa šele naših!
V slovarju je greda: Balken, Stfltze^ Sperren, Rustbaum, Sandbank, Felsenvvgnd; .iirek pa: Balken, Pflok, Stange. Ta dva izraza nista točno opredeljena in ker nista točno opredeljena, sta se postavila v carinski zakaj mik, dj napravita zmešnjavo, kakor da ne bi imeli zmešnjav in kololx)cij že četi glavo! »Uradni list« je bil včasih zalo tukaj, da se je trgovca natančno opozorilo: Pazd in kaiku« liraj dobro; danes se ukine carina za to; v drugem slučaju zopet carina se poviša za to »n to. Danes pa ga popolnoma zbega. Kdo pa sploh razume in ve kaj so »direci«? Naši cariniki! Poizkusite in vprašajte jih pa bodete dobili precizen odgovor, samo s razliko, da Vam bo vsak drugače povedal, drugače interpretiral. In ker vsak drugače tolmači, na-stane vprašanje kaj se mora kot »direk« cariniti. Da je vsem carinikom ustreženo, so vzeli skoraj ves hrastov les pod carico, češ bolje je, da trpi prodajalec oz. izvozničar, kar kor pa da bi carinik. In na ta način smo prišli tako daleč, da se carinijo tudi neobrobljne hrastove deske, to pa ne veni ali kot specialna »gradja« ali kot direci.
Po informacijah, katere sem dobil v zadnjem času, carinijo se po nekod tudi hrastovi brzojavni drogi, češ to so telegrafski »direci«. Povejte pa nam, kaj po vašem tolmačenju pri hrastovem lesu ne spada pod carino!
Tu pa ne leži krivda na strani carinikov, pač pa na strani generalne direkcije oz. referenta, ki je izdal te postavke ne da bi razložil pomen v tej postavki označenih »gred? in »d i rekov«. Vsled tega je nastala ta zmešnjava, radi katere imajo naši lesni trgovci, producenti in izvozničarji neizmerno škodo. Merodajni faktorji so takoj proti tej carinski odredbi protestirali, toda to do danes brez uspeha. Carina se izgovarja na pis> meno naredlx>, torej na zakon, vse druge pripombe in strokovne razlage s strani Trg. zbornice in tukajšnje borze, da celo na brzojavni ukaz generalnega direktorja carin gosp. Dimitrijeviča se gospodje na našii carinarnici popolnoma nič ne ozirajo.
Kjer uradniki in uslužbenci ne ubogajo gospodarja, ne sledijo njegovim ukazom —s tak urad oz. tak gospodar je izgubljen!
Kdo pa je izdelal ta referat? Rad bi poznal dotičnega »lesnega« strokovnjaka, kateri je s svojim predlogom škodoval lesnim industrijalcem in izvozničarjem na miljone in mi-Ijone dinarjev. In to ravno v času največje lesne krize! Ali je to namenoma ali nena-menoma storjeno, zločin je, neizmeren in g robo kop naše lesne industrije.
Posebno pa je še posebej omeniti, da ee odlikujejo cariniki-Slovenci po prav posebno široki interpretaciji netočno opredeljenih izrazov. Nikjer drugje ni menda tolikih težkoč s tem.
Tako postopanje tira v propast naše lesno gospodarstvo, ki se nahaja že itak v katastrofalnih prilikah. Zato apeliram na vse merodajne faktorje, da naj nikar sami ne po■ spešujejo s takimi težkočanii propasti lesnega gospodarstva.
v Sloveniji.
Kakor smo že z objavljenjem podatkov i» produkciji premoga za mesec april 1925 poročali, jo produkcija premoga v Slovenji v padanju. To dokazujejo tudi najnovejše številke o produkciji za mesec maj t. L
V	mesecu maju L 1. je znašala produkcija premoga v Sloveniji 122.918 (v aprilu t L še 135.921 ton). Rekordna višina je bila registrirana v januarju letos, ko je bilo nako-panih 191.324 ton premoga Tako rdzke produkcije, kakor je bila letos v maju, pa ni btlo zabeležene že od leta 1922. sem. Skupno Je bilo v petih mesecih t. L nakopanih 774.034 ton premoga, medtem ko je btla produkcija v prvih 5 mesecih lani 817.291 ton in v prvih 5 mesecih 1923 768. 891 ton.
V	mesecu maju t. L (v oklepajih podatki za mesec april 1925) so premogovniki oddali: železnicam 58.654 ton (64.377 ton), industriji 35.131 ton (36.637 ton), raznim strankam 7.409 ton (7.626 ton), v inozemstvo so premogovniki izvozili 5604 tona (5.005 ton) ter sami porabili 12.661 ton (13.849 ton).
Zaloge, ki so znašale aačetkom meseca maja 59.758 ton, so se v teku meseca povečale na 63.226 ton, kar pomeni za desetletja nazaj rekord.
število zaposlenega delavstva pada. V februarju 192-5 je btlo še zaposlenih povprečno 133.068 delavcev in paznikov, v marcu 12.842. v aprilu J2.522 ter v majn sama 1AJ09.
f3tran 8.
SEOVKNKC, "<fne 12. JuMJa 1925.
Bt»v. 154.
Novi železniški tarif. Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd< poroča iz Belgrada, da so v prometnem ministrstvu obvestili zastopnike gospodarskih korporacij, da bo stopil novi železniški tarif v veljavo v par dneh.
Tarifni odbor. Kakor poročajo iz Belgrada, bo tarifni odbor prometnega ministrstva sklican za september event. za oktober, ne pa za avgust, kakor je bilo poročano.
Produkcija svinčene rude v Sloveniji v maju 1925. V mesecu maju t. 1. je bilo nako-panih v Litiji in Mežici 1.332 ton svinčene rude (v aprilu 1085 ton); od tega v Mežici |1292 ton, v Litiji pa 40 ton (v aprilu Mežica 1065 ton, Litija 20 ton). Pri kopanju je bilo zaposlenih 1.308 delavcev (v aprilu 1298); od teh v Mežici 1267, v Litiji 41 (v aprilu Mežica 1261, v Litiji 37).
Produkcija svinca in cinka v Sloveniji v maju 1925. V mesecu maju t. 1. je natopila topilnici v Litiji 1 tono svinca (v aprilu 15 ton) b 40 delavci (april 44). Produkcija topilnice v Žerjavu je bila v maju 773 ton (v aprilu 815 ton). — Produkcija cinka je znašala v cinkarni v Celju v maju 180 ton (v aprilu 180 ton). (V cinkarni v Celju in v topilnici svinca v Žerjavu je bilo v maju zaposlenih 437 delavcev '(v aprilu 440). Produkcija cinkove rude v Sloveniji je bila v maju 1925 27 ton.
Za proizvajalce acetonovega olja in drugih kemičnih proizvodov, kakor tekočin za raztapljanje, eteričnih olj itd. se zanima neka domača jugoslovanska trgovska tvrdka v Ameriki. Kot taki je pri srcu dobiti gornje proizvode iz naše kraljevine in s tem povzdigniti liaš izvoz, kar bi imelo za posledico tudi večji razvoj v naši kemični industriji. Predpogoj z-a dosego trgovskih stikov z Ameriko je prea vsemi drugim vsestranska solidnost v cenah In v blagu. Interesentom, ki bi se eventualno ranimali za produkcijo in za izvoz gori navedenih kemičnih proizvodov v Ameriko, je natančnejši naslov navedene tvrdke v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago.
II. mednarodna avtomobilska, lovska in splošna športna razstava v Zagrebu. Zagreb-6ki zbor priredi od 8. do 20. septembra t 1. Bvojo IL mednarodno avtomobilsko, lovsko in splošno športno razstavo. Natančnejše informacije o tej prireditvi dobijo interesenti v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Storniranje jugoslovanskih naročil za češkoslovaško industrijo. Praški listi poročajo, da je bilo radi povišanja jugoslovanskih uvoznih carin storniranih več naročil za češkoslovaško tekstilno blago. Tekstilna zveza (Spo-lek) se je radi tega obrnila na češkoslovaško zunanje ministrstvo s prošnjo za takojšnjo uvedbo pogajanj, da se vsaj pri enem delu prejšnjih naročil doseže carinenje po starih postavkah.
Nemški poljedelski stroji. Poljedelski stroji so tam najboljše izdelani, kjer je obdelovanje polja najglavnejši pogoj življenja. Če z ozirom na to točko pogledamo po državah, tedaj moramo smatrati Nemčijo kot tako. Tam je doseglo obdelovanje polja tako stališče, da je ne more prekositi nobena druga dežela. Ta
razvoj je pospeševala izredna strojna industrija, ki je v Nemčiji tako razvita, da lahko zadošča vsem stavljenim zahtevam. Tako nudi ta industrija poljedelstvu orodje, ki ji omogoča intenzivno obdelovanje zemlje. Omenimo naj lušilne stroje, kateri luščijo in sejejo obenem. Žitne sejalnice štedijo tudi seme. Poleg tega spadajo stoječi ali premikajoči gonilni stroji za razno gorivo. Pravilno predelovanje poljskih pridelkov oskrbujejo mlatil-nice, stiskalnice, sušilnice, mlini itd. Z ozirom na živinorejo je preskrbljeno z veliko zalogo nedosežnih strojev, aparatov in orodja. Bilo bi preobsežno na tem mestu naštevati vse novosti strojne industrije za kmetijstvo. Pač pa moramo poudariti dejstvo da pri tako ogromnem številu strojev, ki se proizvajajo, se jih le pičlo število obrabi in če postanejo posamezni deli aparatov nerabljivi, se jih brez vse težkoče nadomesti. Tudi cena je z ozirom na vrednost strojev zelo nizka, posebno pa še, ko so podane po sedanjih dobavnih pogojih za eksport velike ugodnosti z dovolitvijo daljših kreditov. Kdor se hoče prepričati o stanju kmetijske strojne industrije, naj si ogleda odličen tehnični oddelek velesejma v Lipskem, ki traja od 30. avgusta do 9. septembra 1925.
Ogrska zunanja trgovina, V mcsccu maju t. 1. je znašal uvoz na Ogrsko 53 milijonov zlatih kron, izvoz pa za 200.000 zlatih kron manj. Ogrska zunanja trgovina je bila v maju t. 1. pasivna za 200.000 zlatih kron napram č milijonom v mesecu aprilu 1925. Da je bil izvoz tako velik, je povzročil povečan eksport žita in moke.
Znižanje dfskonte v Franciji. Kakor poročajo iz Pariza, je »Banoue de France« znižala diskontno obrestno mero od 7 na 6 odstotkov. Lombardna obrestna mera je ostala ne-izpremenjena.
Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. Po najncvejšti statistiki so znašale hranilne vloge pri 9 dunajskih velebankah, dunajskih hranilnicah, Doroteju ter pri 2 dunajskih konzum-nih društvih koncem maja 388 milijonov šilingov in so v teku meseca junija t. 1. narastlc za 20 milijonov šilingov.
BORZA.
Dne 11. julija 1925.
DENAR
Zagreb, v današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italija 2.115 (2.076-2.106), London 277.50 (275.55—278.55), Ne\vyork 56.95 (56.54— 57.34), Pariz 2.70 (2.665-2.715), Praga 1.6925 (1.6802—1.7042), Dunaj 8.03 (7.965-8.085), Curih 11.08 (11.03-11.13).
Ccrih. Belsrnd 9 04 (9.05), Italija 19.15 (18.95), London 25.04 (25.04), Ne\vyork 515.10 (515.125), Pariz 24.20 (24.20), Praga 15.26 (15.25), Dunaj 72.55 (72.55).
ki vestnik.
»Križ na goric pričnemo razpošiljati začetkom prihodnjega tedna. Dijaki-naročniki ga dobe na počitniške naslove, ki so jih javili na preglednih po-lah za Slov. dijaško zvezo. Tiste tovariše, ki še kaj dolgujejo na naročnini, uljudno prosimo, da jo poravnajo čimprej, da moremo zaključiti račune za prvi letnik. Uprava »Križa na gori< je na Miklošičevi cesti 5.
Vabilo na mednarodni misijonsko-znanstvoni tečaj za akademike v Budimpešti od 19. do 22. avgusta 1925. Prvi tečaj te vrste je bil lani v Modlin-
gu pri Dunaju. Udeležilo se ga je 17 Jugoslovanov. Tudi letos naj bi ta mednarodna prireditev ne šla neopaženo mimo nas. Pogoji za udeležbo so tako olajšani, da bi se dalo izhajati s 400 Din. Priglase sprejema do 1. avgusta »Misijonski krožek bogo-slovcev v Ljubljnit. Program: .Sreda 19. avgusta ob 17: 1. Otvoritveni in pozdravni govor, državni tajnik prelat dr. Breyer Istvan. 2. Govor Nj. Emi-nence primasa dr. Csernoch Janos. 3. Referat o misijonski zgodovini Ogrske, tit škof dr. Karacsonyi, Budimpešta. — Četrtek 20. avgusta ob 17: 1. Dr. Mihalyfy, Budimpešta: Misijoni in kat. versko življenje. 2. Dr. P. Schmidt, Modling: Azijski misijoni in akaedmsfca mladina posebno na Ogrskem. — Petek 21. avgusta ob 9: 1. Dr. Schmidlin, Mflnster: Internacionalnost in nevtralnost kat. misijonov. 2. P. Vath, S. J., Bonn: Cilji in metode katoliških misijonov. Ob 17 1. Dr. P. Freytag, Driburg: Pomen misijonskega gibanja med akademiki. 2. P. Schrot-ty, Budimpešta: Misijonsko delo v redovih jugovzh. Evrope. 2. Dr. Louis, Aachen: Položaj in zgodovina misijonskega gibanja v Evropi. — Sobota 22. avgusta ob 9: 1. Dr. Ehrlich, Ljubljana: Naro-doslovje, veroznanstvo in misijonska znanost. 2. P. O. Raible, Trautenau: Misijon med Bantu zamorci (Afrika). 3. Dr. P. Thauren, Miinster: Misijonske metode v vzhodni Aziji. Ob 17: 1. Dr. Holln-stein, St. Florian, Avstr.: Praktično misijonsko delo doma. 2. Kratki referati o misijonskem delu v posameznih državah. 3. Škofovski zaključni govor.
Vsem br. gorenjskim orlovskim odsekom! —
Razposlali smo dve okrožnici radi prijave in udeležbe na III. gorenjskem orlovskem taboru v Radovljici. Če bi kateri odsek pošiljatve slučajno ne prejel, naj nam sporoči, da se pošlje naknadno. Obe okrožnici naj odseki pri odborovnih sejah in fantovskih sestankih temeljito predelajo in se točno ravnajo po navodilih. Bog živi! — Orlovska pod-zveza, ekspozitura Kranj.
Griže pri Celin. Tukajšnji telovadni odsek Orel uprizori v nedeljo 19. julija ob 4 popoldne v dvorani g. Novaka: »Sinovo maščevanje ali Spoštuj očetac, jgrokaz v 3 dejanjih, in »Za letovišče*, burka enodejnnka. Prijatelji mladine in poštenega razvedrila, pridite polnoštevilno!
Telovadni odsek Orel v Mostah priredi dne 26. julija popoldansko prireditev z naslednjim sporedom: Ob 1 popoldan zbirališče pred Ljudskim domom v Mostah. Nato odkorakanje na telovadi-šče, ob pol 4 popoldne javna telovadba. Po telovadbi veselica, prosta zabava, godba, tekma s cvetkami in šaljiva pošta. Vsi sosedni odseki in krožki ter prijatelji vljudno vabljeni. Bog živi!
Tuiristika in šport.
LAHKOATLETSKI PROPAGANDNI MITING
ČEŠKOSLOVAŠKA : JUGOSLAVIJA.
Včeraj se je vršil na igrišču Ilirije prvi del lahkoatletskega propagandnega mitinga Češkoslovaška : Jugoslavija. Po današnjih rezultatih vodi Jugoslavija, ki je dosegla 25 točk, Češkoslovaška pa samo 20 točk. — Rezultati so bili sledeči: I. Metanje krogle. 1. Vencova (Č.) 8.40 m (nov češkoslovaški in svetovni rekord); 2. Berni-kove (J.) 7.68 m; 3. Vidlakova (Č.) 7.60 m; 4. Tomljenovičeva (Zagreb) 7.20 m. — II. Skok v višino 3 zaletom: 1. Santlova (Ljubljana), Havličko-vt Mila, Havličkova Lida (obe Č.) 1. 35 m. — 100 m tek: 1. Smolova (Č.) 13.4; 2. Omanova (Ljubljana) 13.5. — Skok z zaletom v daljavo: 1. Pervan (J.) 4.74 m, 2. Smolova (Č.) 4.605 m, 3. Šantlova (J.) 4.505 m. — Metanje diska: 1. Krischeva (J.) 23.25 m, 2. Tomljenovičeva (J.) 22.635 m, 8. Vi-dJokova (Č.) 22.11 m. — Poleg so startali: 1. Na 100 m: 1. Perpar 11.2, 2 Valtrič 11.3; ter na 5000 m Deržaj 17.49. — Publike malo. Tudi organizacija pomanjkljiva. Sodnikov in raznih funkcionarjev je bilo več kakor tekmovalk in tekmovalcev.
ŠPORTNI PREGLED.
Na avtodromu Linas-Monthery pri Parizu je padlo spet nekaj novih avtomobilnih rekordov. 20 HP Panhard, z navadnim nizkim motorjem, je prekosil stare znane rekorde na 50 km,
50 milj In 100 km, postavljene na angleškem dirkališču Broockland. 50 km je prevozil v 16 minutah in 30.39 se(k., 50 milj v 26 min. 20.70 sek., 100 km v 32 min. 41.79 sek. Najhitrejša delna hitrost bt dala na uro 190 km 824 m. — Eric L i d d e 1, olimpijski zmagovalec v teku na 400 m, je predzadnjo soboto zaključil svoje športno delovanje. Gre za misijonarja na Kitajsko. Pri Škotskih mojstrstvih v parku Hampden v Glasgowu je zmagal v treh tekmah: 100 yardov je pretekel v 10 sek, 220 v 22.2 sek-, 440 yardov v 49.2 sek.; zadnji čas pomeni nov škotski rekord. V pondeljek 29. junija je odpotoval, več kot 1000 dijakov in prijateljev ga je spremilo na kolodvor in se poslovilo od njega. Spričo sedanje prijaznosti Kitajske napram tujcem mu bodo njegove hitre noge morebiti še prav prišle. — Skandinavski tekač W i d e je v izborni formi. Pri prvi sezijski prireditvi v Oslo se je zelo postavil. Rezultati: 100 m Andersen 10.9, 200 m Andersen 22.7, 400 m Hulthin 52.3, 800 m Hulthln 1:58.1, 1500 m Wide 4:0, 3000 m Wide 8:48, 5000 m Wide 15:3, 10 km Sipilae 32:14.8, skok v višino Ilelgesen 1.835 m. skok v daljavo Tuulos 7.04, tro-skok Tuulos 14,95 m, metanje kopja obojeročno 104.92 (nov rekord), z desnico 62.48, z levico 44.44 itd. Kmalu nato je pretekel Wide v Helsingtonu 3000 m v 8:35.5! — Rigoulot ni šel med pro-fesionale, ostal je amater, in je pod strokovno kontrolo napravil spet dva nova izredna rekorda: s obema rokama je potegnil 126.5 kg, sunil je pa ob prostem dvigu do prsi 165.5 kg. Neverjetnol --Svetovno rokoborbno mojstrstvo v Milnchenu je po šesttedenskih bojih dobil Jaago, drugi je bil Rus L e s k i m o v i č, tretji Kavan, nato Kornac in Petrovič. Leskimovič je imel smolo, spoddrsnilo mu je, rešil se je v most, a ga ni mogel držati in Jaago mu ga je vdrl. Bojev se nista udeležila Pod-dubnij in Schikat. — Švicarsko cestno dirko na 220 km je brez težave dobil stari mojster Notter v 7:28.01; amater Blaftmann je vozil 7:47.07. — Avstrijski nogometaši so potolkli Švede 4:2 (2:0), za Avstrijce prijetno presenečenje. — V Wimbledonu na Angleškem se je bil boj za svetovno mojstrstvo v tenisu. V končni dvojni igri je zmagal ženski pnr Lenglen-Ryan; v končni igri za mojstrstvo gospodov je bil prvi Lacoste (Francija), drugi pa Borotra. tudi Francoz. — Francoski vojaški 1 e t a v c i imajo vsako leto zračno dirko. Lahko se dvignejo kjerkoli, a morajo priti na kraj odhoda nazaj, vmes morajo pa na 15 letališčih pristati, v svrho kontrole. Letos je zmagal znani Pelletier d'Oisy; preletel je 2835 km dolgo pot v 15 urah 8 min. in 45 sek. S pristajanjem vred je preletel na uro 183 km 509 m.
Knjige m revije.
»Križ na gori«. Včeraj je izšel šesti anopft glasila katoliškega slovenskega dijaštva »Križ na goric kot zaključna 11—12 št. I. letnika. Vsebina je naslednja: Iz E;jota poklicani — Roman Leo Tomi nec, OFM: Margihalije — Miran Jarc: Iz mojih gledanj — Bogomir Magajna: Pantomina o Carmen Silvi — Franc Werfcl-Božo Vodušek: Dobri človek — Jože Pogačnik: Marija 7 Brezij — Jože Pogačnik: Šmarna gora — Bogomir Magajna: Torea-dor — France Vodnik: Umetnost in svetovni nazor — Joža LikoviČ: Barska vas.
Prostovoljno gasilno društvo Vižmarje priredi
v nedeljo 19. julija vrtno veselico v gostilni g. Iv. Novaka. Spored: petje, godba, srečolov itd. Ker js čisti dobiček namenjen za nabavo potrebnega gasilnega orodja, se cenjeno občinstvo uljudno' vabi k obilni udeležbi.
Izgubila se je ročna torbica v soboto dopoldne dne 4. julija na Vodnikovem trgu. Najditelj se naproša, da vrne proti nagradi na policiji.
Našlo se je nekaj denarja. Poizve se v Hrenovi ulici 6, J. nadstropje.
Našla se je v dvorani Union ročna torbica t manjšo vsoto denarja. Dobi se pri g. Kovačič. Razpozna ulica 8

Vsaka drobna vrsSEc« J>Ss» 1'50 ali vseka Ssesecla 50 par. Najmanjši 3 Dim. Oglasi nad devei vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I
čevljarski VAJENEC
se sprejme takoj. - Lovro Zupan, čevlj. mojster, Ljubljana, Zalokarjeva ulica 9.
VAJENEC
inteligenten, od čistih in strogih staršev, se sprejme. Anton Tnrk, brivec, Miklo-iičeva cesta 7, Ljubljana.
UČENKA
Se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Stanovanje in hrano mora imeti pri starših. Naslov pove uprava »Slov.«
ZDRAVNIK DR. FR. DERGANC NE ORDINIRA DO 31. JULIJA
Gospodična
Išče sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo pod šifro »Trgovka«.
učenka
S primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z ma-nufakturo. Hrana in stanovanje v hiši. Prve mesece bi pomagala pri otrocih, — Prednost imajo hčerke železničarjev. — Ponudbe na upravo lista pod »Učenka«.
DVE UČITELJICI želita
zamenjati mesti
v mariborski oblasti z mesti v ljubljanski oblasti. Kateri učiteljici (telja), eventualno učiteljica (tel)) bi zamenjali z mesti? Naslov pove uprava Slovenca pod šifro »Dve učiteljici« št. 4501.
Katera perica
bi jemala perilo na dom iz Zelene jame št. 210. Ponudbe na »Zelena jama 210«.
Plefiljka
izurjena v volnenih izdelkih se sprejme. Delo zasigurano tudi čez poletje. - Vpraša se: Rožna dolina, cesta II St. 13, do torka.	4530
Vajence
C& kleparsko cbrt sprejme tvrdka L M. Ecker, sinova, TJnHtnr*- Hm^.ia« atalm u.
MLADENKA išče mesta
vzgojiteljice
Je perfektna v slov. in nem. - Ponudbe upr. pod it. 4533.
VUKOSAVA V1LHAR
roj. RASIČ Dr. ALBIN VILHAR
poročena dne 12. julija 1925
Zaiečar
Postojna
Krepkega, močnega
čez 165 cm visokega, od poštenih kmečkih staršev, takoj sprejme večja trgovina z mešanim blagom v lepem trgu na Štajerskem. Naslov pove uprava pod »Učenec štev. 4379«.
NAMEŠČENCI
vseh strok morejo dobiti v najkrajšem času nameščenje v Sloveniji, Hrvatski in drugod, ako se takoj pismeno obrnejo na Oglasno-nsrae-ščevalni odsek »DELTA— STAN«, Zagreb, Ilica it. 7.
dobro izvežbanega za velika fina dela sprejmem takoj v stalno službo. Hrana in stanovanje v biši. Potrebna je osebna predstavitev; na pismene ponudbe 6« ne. ozira.
IVAN VRHOVEC, j Diuvlje, št. Vid pri Ljubljani.
■ ~PR!KRO JE V ALK O,
j. direlctrice za irdelovalnico i perila, ženskega in moškega ! (samo prvovrstne moč), se ! išče. - Ponudbe na upravo j lista pod: »Perilo« št. 4094.
! aKiasijs^ssaffisnsniHHssffiaits
dr. z o. z., mehanična ple-tilnica trakov v Kamnika, naznanja cenj. svojim odjemalcem, da izdeluje slejko-prej vse vrste v njeno stroko spadajočih predmetov. — Točna in solidna postrežba.
Trgov, pomočnik
vsestransko izurjen, pošten in zanesljiv išče službe. — Cenj. ponudbe se prosi pod šifro »Požrtvovalen« na' upravo lista.
Podpisana izjavljam, da nc plačujem za nikogar nikomur dolgov ali posojil, ki bi jih kdorkoli delal za me ali v mojem imenu. 4527
MARIJA PUST,
trgovka v Ribnici) Dolenjsko.
flHaRsnanHaufcaaiHHr
UjČn z vrtom je naprodaj. IIIOH Naslov pove uprava »Slovenca« ood štev. 4531.
obstoječe iz njiv, cirka 20 mernikov posetve, travnikov, gozda, lepega sad. vrta in hiše, ugodno naprodaj. -Anton ZUPANČIČ, Zapodje št 12. došU Vače Dri Litiji
Podpisana Marija Škoiic, posestnika hči iz Suhe pri Kranju, preklicujem in obžalujem vse žaljivke, katere sem izrekla napram g. Ant. Vreček iz Kranja ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja.
Kranj, dne 10. julija 1925. _ MARIJA ŠKOFIC.
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, se po ceni proda. Naslov v upravi lista pod 4495.
Proda se lesen HLEV in KOZA. — Slovenska ulica štev. 279, Sp. Šiška. 4494
Dobro ohranjeno - J®-	-
eventuelno PAVILJON kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »BARAKA« štev. 7500.
Naprodaj je dobro ohranjeno
moško kolo
j Poizve se: Selo 48 — Moste.
j Dobro goveje SENO
kupim od 3 do 4 tisoč kg. -Jcs. Muser, Sv. Petra c. 61.
i žensko kolo
j dobro ohranjeno, naprodaj. I Sklad. Tonnies, Martinova c.
' Kmečko posestvo
v Sloveniji in njega lastnike v zadovoljno preskrbo prevzamem od tistega, ki nima lastne pomoči in želi trezno izobraženega naslednika. — Dopise na upravo lista pod »neoženjen« it. 4502.
Veliko več vrst pohištva in izvrsten giasovir
naprodaj. — Dunajska cesta 19, I., od 9-12 in od 3—6 popoldne.
Prodam voz brek,
nov, močan, z odjemalno nepremočljivo streho, konjem ter dvojno vprego ali zamenjam z motornim kolesom ' s priklopnim vozom najnovejši type. Naslov v upravi.
Za
prodam hrastovo masivno spalnico. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 4492.
Naprodaj v Vojniku, uro od
Celja, lepa
ima
z električno razsvetljavo, 4 sobe in kuhinja, lep sadni vrt, sposobna za vsak obrti vseli se lahko takoj. Cena 50.000 Din. — Naslov pove uprava pod št. 4504.
Več stanovanj
odda in zamenja »Posredovalec«. Sv, Petra cesta 23, I.
V mestu na Gorenjskem se ugodno odda vsled družinskih razmer manufakturna in galanterijska
na Glavnem trgu, posebno pripravna za žensko, ki zna tudi šivati. — Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 4459.
dokler je zalogal Platneni čevlji bodo kmalu pošlil Damski vseh barv 90 Din, tenis 130, ševro in boks 195, moški boks, širni in ameriški 220, otročji usnjati 30 Din. Svilene nogavice 32, svilen flor 26 Din. — Samo pri
»VOIKA«, Ljubljana, Krekov trg it. 10.
Ugorlna se proda
1 enosedežen avto, t motorno kolo s priklopnim vo. zom ter več moških in dam-skih koles. Jos. Prusnik, Kamnik.
siva
lepo semensko blago in
nudi najceneje SEVER & Komp., Ljubljana.
dobro ohranjen ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4522.
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive^ otomane, divane in dru?<e tapetniške izdelke, dob,te najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnilr, — Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).	4525
Lepo pohištvo
se radi selitve p t nizki ceni proda. Radi sko.ajšnjega od-potovanja se /abijo redek* tantje, da f. pohištvo v skladišču »B .titan« čimpreje o^iedajo.
Posodim
100.000 K
za nizke obresti
proti odstopitvi prazne gobe z drvarnico in če mogoče tudi kuhinjo v Ljubljani, po zmerni ceni — samo od hii. gospodarja. Jako solidna oseba. Ponudbe do 15. sept. n=\ upravo pod »Posojilo 100«.
Proda se Eepo posestvo
na Gorenjskem
pet do šest oralov vrta, njiv in travnikov, hiša s hlevom v najboljšem stanu s celo opravo vred. Vprašati je pri A. Apihu, posestniku v Begunjah, Gorenjsko.
rast 1925
zdravilna zelišča
kakof lapuh, jelenov jezik, srčnf moč (korenine), lipovo cvet,e, arnika cvetje, spo-dle/kovo seme, beladoaa perje itd. kupufe
V. K. Rohrmann
Ljubljana, Sv. Petra nasip 37 (za vodo).
Stev. 161.
SLOVENEC, dne 12. julija 1925.
Opremljena soba
se odda s 15. julijem solidnemu gospodu. — Naslov ▼ upravi Slovenca pod it. 4476.
Trgovski iokal
manjši, na prometnem kraju v Ljubljani vzamem takoj v najem. Ponudbe pod št. 500 na upravo lista.
ČEVLJARSKA OBRT NAPRODAJ
t 2 šivalnima strojema in
vsem orodjem.
L KOLMAN, BLED.
šivalni stroj,
skoraj nov, popolnoma dobro ohranjen, prodam zelo ugodno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4453.
VAGON suhih DESK
F«
in plohov, mešani les, se
K oceni proda pod »Različni wk ti. 4463 r opravi lista.
Naprodaj )e skoraj nov štedilnik ter več drugih stvari. Poirr« se pri Orehek, Novi Vodmat 9.	4485
H19 A s sadnim vrtom v najboljšem stanu r vrhniški okolici za 11.250 Din naprodaj. Polovico plačila ta-kol, za drugo se čaka brez obresti. Ponudb« pod Ugodna prilika« 4484 na upravo.
Pozor! Pozor!
Tovarniški ostanki za perilo so naprodaj po polovični aH zelo znižani cent. Ne zamudite ugodne cene) Resljeva cesta 30, I, desno.
PRODAM več panjev izro-jencev tn todi rojer ger-Itung. in langstroh mere. — Ceno pove Rai. Meglen, Stroge pri Dobrepolfu. 4383
IŠČE SE
STANOVANJE
z 2 aH reč sobami, kopalnico, kuhinjo etc. v nori hiši. Ponudbe pod »Stanovanje Stev. 4427« na upravo lista.
NAZNANJAM cenj. občinstvu, da sem o tvoril pod
Vančno gorico, Stična
kovačnico
kjer podkujem konje, izdelujem različne vozove, težke in na peresih ter vsa v to stroko spadajoča dela. Imam tudi 2 fina voza naprodaj. Za obiJa naročila se priporoča
JOŽEF OSENK, kovač — Stična, Dolenjsko.
Nove peči!
iz železne pločevine. Velik prihranek na kurjavil Dnevno se porabi samo za 1 Din kurjavel — Z« 1 Din gori 6—8 ur. Naročajte tako peč pri DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki, ter priložite 2 Din za odgovor in pojasnilo. Peč je interesentom na vpogled.	2960
Proti škodljivcem na
hmelju jc Tobačni izvleček z mazavim milom. Z navodilom vred se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
J. Stjepušin
Slsck
priporoča botj&e tamburiee, strune,par-titure hi vse potrebščine za vsa glasbila
ŠPAGO
dreto In vse vrste vrv ar -skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »Konopjuta« v Ljubljani, Gosposvetska 2.
na obroke
dobite proti jamstvu pri tvrdki M TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Pozor, zobarji!
Proda se zobarsko-zdravni-ška praksa v Splitu, obstoječa 21 let, na najboljšem glasu, za četrtino normalne cene. Obrniti se je treba na dr. Baumfiller v Splitu.
Cenj. občinstvu se najtoplejše pripor, brivski salon
STflHHO HELŠIN
L3UBL39NR, Kopitarjeva 1.
nasproti Jugoslov. tiskarne
STANOVANJE
obstoječe iz kuhinje, 4 sob in pritiklin z vsem komfor-tom, se odda s 1. avgustom v novi palači v sredini mesta. Lega mirna. Cenj. ponudbe pod »Največji kom-fort« na upravo tega lista.
Losol katranov preparat proti mrčesu in drugim škodljivcem na sadnem drevju se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
OTROŠKI VOZIČKI,
dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska oesta št 4.
Tvorniška zaloga dalmatinskega
portid Hii
pri glavnih zastopnikih sa Slovenijo:
Ivan Pestotnik in drug
Ljubljana, Resljeva 3 - Tel. 949 Na vagone! Na posaiii. vreče!
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
Viljem Treo
Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10. — Telef. inter. 103.
Ustanovljeno leta 1850. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
DVOKOLESA. »otorji,
otroški vozički, pneumatika najcenejel Prodaja na obr-roke, ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ceste št. 4.	4117
Salojdin, Sulikol, Hlper-mangan so preizkušena sredstva proti oidiju, itd. na trti. Z navodilom vred se dobi v drogeriji »SANITAS«, Celje.
Vse gospodinje
so si edine v tem, da je WECK-or aparat za vkuha-vanje najboljši. Oglejte si gci v glavni zalogi: FRUCTUS, Ljubljana — Krekov trg 10.
Zamenjavo stanovanja
ponudim stranki v Ljubljani, katera bi se hotela preseliti v miren, zdrav kraj ob železnici bHzu Ljubljane. Imam tri sobe z upeijavo elektrike in vse pritikline. Najemnina nizka in splošno je življenje mnogo ceneje. Lepa prilika za upokojenca. Sam iščem enako stanovanje v Ljubljani. V prvo zaprošam zaupno prijavo pod: »Zamenjava št. 4412« na upravo Slovenca. Odgovorim vsakomur.
IVO SULEK 0RM02
ŠTEFANIJA MEDVED POLSNIK
POROČENA
LJUBLJANA, DNE 8. JULIJA «25
ne ordlnlra
od 14. Julija do nadaljnega obvestila.
iini parni stroj
znamke John Fouler, Leeds, AngHja, 35 HP, 8 atmosfer itd., generalno popravljen, takoj za v pogon staviti, v popolnoma dobrem stanju, se proda postavljen v vagon Varaždin po za kupca ugodni ceni ozir. se tudi zamenja " le?- "	^formacije d»ie oglasni in reklamni
zavod VINKO KOVAČIČ - Maribor, Slomškov trg 16.

Zahvala.
PopoHnoma varno naloiile svoj denar v
LZ
oiilnid
v Ljubljani, r. z. z o. s. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
ralugodneJSe.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hfi« in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i, t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
čudovita iznajdba!
V NAJVEČJE VESELJE VSEH ČEVLJARJEV IN OBČINSTVA, ki ljubi zdravje, št«d| denar in zahteva za svoje težko prislužene prihranke res dobro, zdravo in mod. obutev4
Prvi merilni in risalni oparatni sistem '•c
svetovni patent »NOVO«l Vsak čevljar s patentom »NOVO« brez ravnila, transporterja in kompliciranih računom mojsterski krojni risar in modeler! Vsak čevelj, mu pravljen po sistemu »NOVO«, se prilagodi nogi kot vlit! Vsakemu čevljarju najnovejša svetoma moda odprta knjigal »NOVO« je edini predpogoj in temelj proč vita čevljarske obrti in ljudskega zdravja! - »NOVO« čevlji »o bodoča znamka svetal — Zahtevajte patent »NOVO« pri Vašem trgovcu s čevlj. potrebščinami, občinstvo ga zahteva pri vsakem boljšem čevljarju. Pišite še danes za pojasnila tvrdki:
SERŠEN & STEGMOLLER - Maribor, Koroška 39.
Porodom prebridke izgube naše predrag« mamice, hče.rke, stare mamice, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe
Marije Rutner roj. Jurca
s« zahvaljujemo pred vsem dobršvskemu župniku č. g. Klavžarju, vsem, ki >o blagopokojno spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, kakor todi onim, ki so nam ustno aH pismeno izrazili sočutje in sožalje.
Ljubljana - Vrhnika, dne ti. juIJfa 1925.
ŽALUJOČI OSTALL

Min- FaHrifts-fttitiengesgHscliaff. Sraz
priporoča svoje prvovrstne, splošno znane, najbolje uvedene, obratno sigurne
Diese!-ove motorje
od 20-1000 k. s.
vsako Industrijsko panogo, kot: elektr. centrale, mline, opekarne, žage itd. Cene najnižje, postrežba zelo vestna. Plačilni pogoji kar najbolj ugodni. Ponudbe predložimo najtočneje sami na prvo zahtevo ali pa potom našega v Zagrebu se nahajajočega tehniškega potovalnega pooblaščenca
g. JURIJA VRKLJAN, ZAGREB Kažlževa štev. 15 a
Vodite turbine
za oie razmere s hidraulično-hifroit-niimJ In elefctro - odpornimi regulatorji
dobavija: strojna tovarna in livarna
ST. POLTEN in Heidenhelm.
Do sedaj je postavljenih Cez 8000 turbin S ca. 3,700.5i0tj h. s. - Dalje izdeluje zatvornice, Jezove, »e stroje za pap.rn.ee m celulozne .n karton tovarne, stroje za užigallce, transmisije itd. Znano sol,"dn proizvodi žn prvovrstne konstrukcije 1 Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17 Tel 621
Najlepše darilo I
Pozor!
Samo 300 Din
Iranko na dom!
Najugodnejši nakup naravnost od tovamet
Ta garnitura kuhinjske posodo je iz najboljšega aluminija, snežno-bela in desetletja trpežna. — Dobavlja se proti predplačilu ali po povzetju.
Kovinska industrija INŽ.JJ&H.BtUHl.Maribcr.SJtS,
<M«t»lllnclu»tri.)	Ut*un0rm cmU kot.
Ako bi na ugajalo, sc vz:me radevolje nazaj. - Naročite takoj, k«r m temo, ie nam bodo razmere dopustile vzdržati trajno to ugodno ponadbe.
Posod« driifo In sicer gorn|a vrsta od leve na desno po ca 2 <;,. t 'J, In l1/, 1, ln spodnja vrsta po ca 1. l'l„ !</„ 1'/. 1, premer ponve 7.0 cm. Zaccnlkznair.kalitin. Inserit priložiti.
Otroka kapitana Granta.
20
(Potovanje okoli sveta.)
Jfemcosfc! spisal Jnles Verne. — Poslovenil A. B.
—i Pristanemo torej na Kanarskih otokih, je odgovoril Olenarvan. Radi tega ne bo treba kreniti s pota.
—	Res je, lord. In veste, tam so tri skupine, ki jih človek lahko študira, ne da bi omenil še tenerif-sko špico, ki sem si jo vedno želel videti. Tako se mi je ponudila priložnost. Med tem, ko bom čakal na ladjo, ki me popelje nazaj v Evropo, se povzpnem na vrh te slavnoznane gore.
—	Kakor vam drago, ljubi Paganel, je odgovoril lord Glenarvan, ki si ni mogel kaj, da se mu ne bi nasmehnil.
Olenarvan je že vedel, čemu se je nasmehnil. Kanarski otoki še niso preveč oddaljeni od Madeire. Komaj devetdeset milj leži med eno in drugo skupino, kar je za lastavico, kakor je bila D u n c a n , malenkost.
31. avgusta ob dveh popoldne sta se sprehajala John Mangles in Paganel po krovu. Francoz je živo Bpraševal tovariša o čilski državi; naenkrat ga je kapitan prekinil in pokazal proti jugu na pičico v obzorju:
>Qospod Paganel 1<
—	Kaj je, dragi kapitan?
—	Poglejte vendar na to stran. Ali ne vidite ničesar?
—	NiS.
—	Saj ne gledate prav. Ne na obzorju, malo spodaj, v oblakih.
—	V oblakih? Ne vidim, pa ne vidim ...
—	Glejte, sedajle, na zunanji strani rogovile pri rilcu.
—	Ničesar ne vidim.
—	Potem pa nočete videti! Naj bo kar hoče; čeprav smo še 15 milj daleč, jn čisto razločno videti Pic de Tenerife.
Naj je Paganel hotel videti ali ne, par ur nato ga je moral videti, če ni bil slep.
No, ali g asedaj vidite? je nagajal John Mangles.
. ~ Da> da, sedaj pa že, je odgovarjal Paganel; pristavil pa je omalovažujoče: To je torej tisto, čemur pravijo Pic de Tenerifa?
—	Seveda.
—	Zdi se mi, da ni nič kaj posebno visok.
—	Vendar moli nad 2700 m nad morje.
—	Kaj bo to proti Mont-Blancul
—	Že res, vendar pa se vam bo zdel mogoče previsok, ko boste lezli na vrh.
—	Kdo neki bo lezel na vrh, kapitan? Čemu neki, prosim vas? Kaj bi delal gori po Humboldtu in Bonplanu? Veste, ta-le Humbold je bil res dečko! Splezal je na goro in jo tako izborno opisal, da bi bilo čisto odveč hoditi gori; spoznal je, da ima pet pasov: pas vinske trte, javorike, smreke, alpskega grmičevja in nerodovitni pas. Splezal je prav na vrh, kjer ni bilo toliko prostora, da bi sedel. Z vrha gore je imel razgle dpo planjavi, ki ni manjša kot četrtina Španske. Nato je preiskal vulkan prav do dna žrela. Pro-s&m vas, kaj naj delam tam gori za takšnim velikanom?
—	Zares je pripomnil John Mangles, bi nimate kaj opraviti. Nerodna ;<tvar, ker se boste zelo dolgočasili, ko boste čakali v tenerifskehi pristanu na ladjo. Posebnih zabav na Tenerifi nimate pričakovati.
—	Dragi moj Mangles, aH nimamo na cap-verd-skih otokih važnejših postajališč?
—	Kajpak. Kaj lažjega kakor dobiti 'adio v Villa-Praia.
—	Ne da bi omenil prednost, ki , r-ekaj pomeni, je nadaljeval Paganel, to je, da so cap-voidski otoki zelo blizu Sem.»ala, kjer so moji rojaki. Vem, da nekateri liudie ne moreio -/.»dosti nazabavljati,
kako so ti otoki nezanimivi, divji, nezdravi; toda v očeh zemljepiščevih je vse zanimivo. Videti, prav videti je tudi znanost. So pa ljudje, ki ne znajo gledati, ki p- Ipotujejo s tako pametjo kakor želva. Lahko mi verjamete, da jaz nisem eden od tistih.
— Kakor vam je ljubše, gospod Paganel, je odgovoril John Mangles; niti najmanj ne dvomim, da bo vaše bivanje na cap-verdskih otokih za znanost veli-keg apomena. Ustaviti se moramo tam tako ali tako, ker moramo naložiti premog. Vaše izkrcanje nam torej ne povzroči zamude.
Po teh besedah je dal kapitan povelje, da krene ladja zapadno od Tenerife; slavnoznana špica je ostala na levi. D u n c a n je nadaljeval svojo urno vožnjo in dospel 2. septembra ob petih zjutraj do rakovega povratnika.
Vreme se je spremenilo. Ozračje je bilo vlažno in težko, ker je nastopila doba deževja, »lo tempo das aquas« kot pravijo domačini. Tako deževno vreme je zelo neprijetno za popotnika, pa zelo, zelo koristno za prebivalce afrikanskih otokov, kjer ni drevja in torej tudi ne vode. Morje je bilo zelo viharno, popotniki so morali pod krov, zato pa so bili pogovori v »veži« tem bolj živahni.
3. septembra je začel Paganel spravljati svoje stvari n akup, ker se je bližal čas ločitve. Duncan je jadral med posameznimi otoki cap-verdskega otočja. Krenil je mimo otoka Sal, ki je pravi pravcati peščeni grob, neploden in zapuščen. Potem ko je pustil o bstrani celo vrsto koralnih čeri in otok svetega Jakoba, na katerem se vleče bazaltovo gorovje od enega konca do drugega, je zavil v zaliv Villa-Praia in se zasidral pred mestom, kjer je bilo morje še 12 metrov globoko. Vreme je bilo strašno, lilo je kakor iz škafa in gnalo dež v obraz, čeprav je bila luka zavarovana proti vetrovom od morja. S težavo si mogel videti mesto, sezidano n aplanjavi v terasah na vznožju vulkan:-1; iii skal. trislo in več čevljev visokih. Pogled na mesto bkozi irosti deževni zastor ie bil oeabeiv

f t

Stran 10.
SLOVENEC, dne 12. julija 1925.
Stev. 154.
AFILIRANI ZAVOD s Banke Cehoslovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaški ter delniško glavnico od Kč 70,000.000— ter rezerv. fondom od Kč 30,000.000'— ter vlogami nad Kč 800,000.000-—
Obavlja vse bančne posle naikulantneje.
± v Zagrebu
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko mast
znamke J« Lastni izdelek tvrdke
Janko Popovič v Ljubljani
Najnižje dnevne cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov
Popolno vplačana del, glavnica Din 5.000.000-— Rezerve Din 750.000 — Brzojavi: ,'DOBROBANKA" Ljubljana. Telefona: 5 in 720.
Prevzema vloge na hranilne knjižice In na tekob račune ter jih obrestuje kar najugodneje.
V«
DR. J. T1ČAR
SE JE PRESELIL V ŠELEN5URGOVO ULICO ŠT. 3/TI
ORDINIRA OD 2 DO 4
NAJBOLJŠA
PUCH" KOLESA
dobit« p« telo n Rodnih cenah edin« le pri
I <3 N. V O K, LJUBLJANA, Sodna ul. 7
Svetnik stola sedmorice odd. B v p.
H
i
Frai
je pričel poslovati kot
n
"i Svojo pisarno ima v Ljubljani, Wol-fova ulica št. 5, skupno s svojim f^ svakom gospodom odvetnikom ^
H	_
-jr
—?/—
u
H
Z7<CT7/Cr7Zr 37/: S
Ido nhcnSlfl I Manufakturo in konfekcijo nd Umi URC I etc., OBLEKE po meri za
gospode in dame iz lastne, prvovrstne krojačnicc dobite proti ngodnemn odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DftVORI&Š JOH AN SW DRUSOUC
dr. t o. — MARIBOR — Tattenbachova nI. 2.
Cenjenemu občinstvu najvljudnije naznanjam
otvorite¥ trgovine z galanterijo m perilom.
Opozarjam posebej še gg. krojače, šivilje in pletilje na veliko izbiro v povsem novi zalogi vsega v to stroko spadajočega blaga, volne, bombaža, pritiklin itd.
Prepričajte se o solidnem blagu, in najugodnejših cenah!
Se priporoča
J. GLIHA LSublSana,
Sv. Petra cesta št. 18.
(Koncem Kolodvorske ulice.)
gmHBBBBBSBBHBSBaKEflHBBnnBBi
=s!QZM INI
znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom
»Le^geffifeBcSeFCsmeii^ Mojstrana-Dovje
Hi tu- in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovila, da spada med najboljše vrste cementa v državi.
c<a
i S
M

^ a
Naročila sprejema in daje informacije.
| Prodmm urad
[§]	»Portland cementa Mojstrana«
j LJu&UJana, Jadranska Pcdunavska banka.
m

Županstvo trga Središče ob Dravi razpisuje ofertno licitacijo za prodajo
IBBBHBBaBBBBBBBBBBflBBBBKBgai
Ba dalmatinski
Porfiand cement
svetovno znane znamke
,TSTHN' tvornice ,Dalmatia' d. d.
Su£ura< pri Splitu
Obrnite se za ponudbe na izključno zastopstvo za Slovenijo
Grc&ovič tk Co.t Ljubljana
Selcnburgova ulica Stev. 7
Poštni predal 167
B
K B S G B B B U S B B S
a n
K
a H a
Telefon 956
IBBBBEtaflBBBBBBBBBSBBBaiBSaB
ElchfrKne tvornlce
Siflill
« m
s-.
i k' • v: t
m
¥ P12
Zastopstvo m Jagoslavl*o: LMfana. szien&urgova Sžžšs Jadranske idaifke.
n^haiflša:n' naiso'^neiše i'1 "»'cenejšo elektromotorje, tur-UliBJa• IjajU • bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
električne centrale, električne železnice, cuk-UiuUC. rai.U6j pivovarne, rudniško naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
m
Zadružna Gospodarska banka d. d.
1 polkrito kočijo, 4 dobre, močne vozove, 1 »esalko za gnojnico, 1 lesen drevo, 1 vsipalnik, 1 veliko kaščo za žito, 1 stroj za rezanco in več drugega kmetijskega orodja, 2 sedla in več kompletnih komatov. — t dobro ohranjen šivalni stroj znamke »Pfaff« štev. 31, več gramofonskih plošč. — Vse to se lahko ogleda v pondcljek in torek od 2.—6. ure popoldne v Zeleni jami št. 210.
Skoro zastonj se proda veliko posestvo, 1 uro od železniške postaje Trbovlje, na Dobovcu, nova enonadstropna hiša z eternitom krita, 14 metrov dolga, 9 metrov široka, hlev za 20 glav živine, kazole 7 stantov, svinjaki zidani, zraven še stara hiša s kletmi, 25 johov smrekovega in bukovega gozda, debelost »rednja, najlepša rast, 20 johov travnikov, 15 johov njiv, velik sadonosnik z več sto drevesi, poln kozolec sena. 1 mlatilnlca, 1 lesena brana, vek sodov la aa-
1	mlin za sadje, 2 pluga,	djeveo,
2	čistilnici,	vefi vozov,	vol. močna prsta, 1 slamoreznlca, različno orodje, in povrh Se 7 glav
3	železno braue,	lepe gor. živine.
vse skupaj samo za Oln 250.000"—, ali se zamenja za hišo v kakem mestu.
Vpraša naj se v Ljubljani »TEXTILIA«, Krekov trg 10, ali v Celju, Glavni trg 10.
H	^f % £
s stiskalnico za olje, stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom.
Pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinski pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah z naslovom: »Ponudba za nakup občinskega mlina in žage v Središču ob Dr.« je vložiti najkasneje do vštetega 31. julija 1925 do 17. ure.
Županstvo občine trg Središče ob Dravi dne 30. junija 1925.
OBVESTILO. Na vspodbudo Narodne banke so sklenili odločilni ljubljanski denarni zavodi znižati obrestno mero
od hranilnih vlog in od vlog v tekočem računu. _ Ker
je Ljudska posojilnica tudi obvezna to storiti, obvešča s tem namesto z drugimi obvestili v smislu svojih določil glede hranilnih vlog § 2. svoje vložnike, da je izza dne 1. julija 1925 znižala obrestno mero od hranilnih vlog in od vlog v tekočem računu v smislu dogovora omenjenih denarnih zavodov. — Ljudska posojilnica r. z. z n. z. v Ljubljani, dne 30. juni;a 1925.	4447
| Promefisš zavod za premog d. d. \ I LJUBLJANI	i
prodaja	♦
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za r industrijska podjetja in razpečava na debelo 2
| INOZEMSKI PREMOG IN KOKS \
♦	vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno	♦
♦	prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in	♦
♦	domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in	t | brikete	| t	Naslcv: Prometni zavod za premog d. d.	I
{ V Ljubljani, Anklošiceva cesta stev. 15, II. *
♦	*
*	X
111 Ml
svileni triko!
z dolgimi rokavi .... Din 113.—, 99.
s kraikimi rokavi.......Din 89.
volnene ..........Din 58.
nudi
i	S, C 3
Ljubljana, Mestni trg šlev. 17.
... . ... -D
m
za
■5]
sices arza?c
NAJNOVEJŠIMI OŽS5SKES PAROBRODI
3 krof m teden
iz Ctarbaiirga ■ nntasrpcna • Hamburga - [imrpoola. ilajhrž'- zuezn z usemi mesti tiansfo in Zini držav.
Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naseliiev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno
CANADIAN PACIFIC
UU3UANR JOS. ZIDAR, SUNilJSKA C. 31
SACi-iEB, P-sJr£<,jska uSJta 40
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis ft vfs hotela „Unfon").	Telefon št. 57 in 470.
Račun poštno-čeko vnese urada za Slovenijo štev. ll.'J45, v Zagrebu štev. ii!>.080.
Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital In rezerve skupno nad Din 15,C00.000>—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira \Tednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.




IuLalb knnjcnr/iii iSlovancac.
Idcovorni urednik; Viktor r«nčič.
Jugoslovanska tiskarna v LiublianL