Teto XXII. &šPBj^f!t I g ^8BMi 50.| Naročnina za Jugoslavijo: KB BISbbI^BB feBL ^nS| SfflL jqHp H Bfs 33 BB Uredništvo: Ljubljana; celoletno 180 din (za ino- IH ESPSSSr Bih JW BBWS aaJi H m Ul "”i fflSi H9 Gregorčičeva ulica 23. TeL remstvo: 210 din), za‘/.leta gH ggl Bik HjHral ^UIIHr 89f BBBBW M Wk ^ Silili US WtW H 25-52. Uprava: Gregor.; 90 din, za '/. leta 45 din, • W W W 'mSmSST W W eičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo, —j Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo niciT Ljubljani št. 11.953; iThsaisa vsak ponedeljek, (AllOfO sred0 in petek Ljubljana, petek 28. aprila 1939 Nepotrebna in škodliiva tainost Besedilo trgovinskih pogodb naj se takoj objavi Že od nekdaj so se pritoževali gospodarski ljudje, da nikdar niso mogli pravočasno zvedeti o rezultatu trgovinskih pogajanj. Tako se je pri pogajanjih z Italijo kar redno dogajalo, da so morali vzeti naši ljudje v roke italijanske liste, če so hoteli zvedeti za rezultat pogajanj. Kajti v italijanskih listih se je besedilo pogodbe objavilo takoj, pri nas pa šele po dolgih tednih. Posledica tega je bila, da so n. pr. italijanski lesni uvozniki zelo dobro vedeli, kako morajo izkoristiti čas do uveljavljenja nove pogodbe, naši lesni izvozniki pa so imeli zaradi neinformiranosti izgube. Tako so imeli italijanski uvozniki vedno prednost pred našimi izvozniki, razen seveda pred onimi, ki so po svojih dobrih zvezah vendarle bili takoj obveščeni o rezultatu pogajanj. Dogajalo pa se je tudi dostikrat, da se je pri nas objavilo besedilo pogodbe nepopolno in da je bilo objavljeno celotno besedilo šele v uradni objavi v ^Službenih novinah«. Mnogi naši izvozniki so zaradi teh nepopolnih objav kalkulirali napačno ter izgubili denar. Oficialno se je utemeljevalo to kasno objavljanje rezultatov pogajanj, da so ti še tajni in da je treba počakali, da bodo tudi oficialno potrjeni. Da je to utemeljevanje brez vsake podlage, se je najbolj jasno videlo iz tega, ker so italijanski listi besedilo pogodb objavili takoj. Sicer pa je že smešno, če se označujejo kot tajnost sklepi, po katerih se mora ravnati trgovina. Ti sklepi so vendar obvezni in jih mora vsak poznati, kdor se bavi z zunanjo trgovino. V zadnjem času smo zopet ponovno doživeli, da se izdajajo neki sklepi kot tajni, celo kot strogo zaupni. Tudi ti sklepi se tičejo večinoma naše lesne izvozne trgovine in sprejeti so bili dostikrat celo . na ohcialnih zborovanjih naših lesnih zastopnikov. Ti sklepi imajo smisel le, če se vse naše lesno gospodarstvo po njih ravna, zato pa mora biti o njih naša javnost tudi obveščena. Ti sklepi nikakor ne morejo in ne smejo biti le vest za nekatere privilegirance ali le za kakšen ozek krog lesnih interesentov, temveč do njih imajo pravico prav vsi lesni interesenti. Zato apeliramo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in na njegovo odseke ter stalne odbore, da takoj objavijo besedilo vsake pogodbe iz vsakega sporazuma, ki sc sklene s kakšno državo. J ako n. pr. čaka javnost na objavo besedila dogovora, ki je bil sklenjen v začetku tega meseca v VViirzburgu. Odločno ugovarjamo temu, da se razpošilja obvestilo o dogovoru le kot strogo zaupno, ker tu ni nobena tajnost na mestu. Vsi, ki izvažajo les v Nem-fh°’v imajo pravico, da izvedo, kakšne cene za les so bile dogovorjene, da se vedo ravnati. Cu-jenio tudi, da so nemški uvozniki prišli v naše kraje in da že kupujejo pri nas les. Ti nemški uvozniki natančno vedo, kakšne Cer'e so bile dogovorjene, dočim naši izvozniki in naši producenti teh cen še ne poznajo. S tem so silno oškodovani. Zato upravičeno zahtevamo, da se dogovor v Wiirzburgu v celoti objavi. Ce bi bil naš apel brezuspešen, potem se bomo potrudili, da dobimo vse potrebne podatke in bomo dogovor objavili mi. Tajnost tam, kjer je na mestu. Ni pa tajnost na mestu za mednarodne dogovore, ker ti se sklepajo ravno zato, da se ve vsa javnost po njih ravnati. Zato pa mora biti tudi o njih poučena. Zagrebški uspešno z Definitivni sklep bo izdan v najkrajšem času Z izrednim zanimanjem ter veselo nestrpnostjo je vsa jugoslovanska javnost spremljala potek zadnjih razgovorov med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in predsednikom KDK dr. Vladkom Mačkom. Posebno živo je bilo zanimanje v Zagrebu in pred bansko palačo v Zagrebu se je zbralo izredno mnogo ljudi, ki so vztrajali na svojem mestu, čeprav so se začeli zaključni razgovori eno uro kasneje. Ob 11.45 v četrtek dopoldne so bili razgovori zaključeni in izdano je bilo naslednje sporočilo: »Končni razgovori mod g. Dragišo Cvetkovičem, predsednikom kr. vlade in g. dr. Vladimirjem Mačkoni, predsednikom HSS in KDK o vprašanju rešitve hrvat-skega vprašanja so bili danes v Zagrebu zaključeni. Definitivna odločitev ho potrjena v najkrajšem času.« Vest o uspešno zaključenih razgovorih se je kot blisk razširila po vsej Jugoslaviji in eno uro kasneje so vedeli o njej že najoddaljenejši kraji. Predsednik dr. Maček je odklonil novinarjem vsako izjavo, prav tako pa tudi predsednik vlade Cvetkovič, ki se je odpeljal popoldne z letalom v Beograd. Ko je pristal na beograjskem letališču, so ga zopet čakali novinarji, katerim pa je dejal predsednik vlade le naslednje: »Delali smo in nekaj tudi napravili.« Ko so ga kasneje še spraševali, da bi radi zvedeli, kdaj bo izdana definitivna odločitev, je predsednik vlade odgovoril: »To pa ni odvisno le od mene! Za sedaj Vam ne morem nič več povedati!« „Hrvatski o sporazumu Glasilo dr. Mačka »Ilrvatski dnevnik« je objavilo o zaključku razgovorov uvodnik, v katerem med drugim pravi: Ne more se sicer že sedaj reči, o čem sta se soglasila dr. Maček in Dragiša Cvetkovič, pač pa je mogoče že sedaj reči, da je bil med njima dosežen sporazum o načinu, kako naj se reši hrvatsko vprašanje. Tako dr. Maček ko g. Cvetkovič sta storila vse, kar je bilo v njuni moči. Lojalno je treba priznati, da je pokazal g. Cvetkovič veliko aktivnost in se zelo potrudil, da je bil dosežen rezultat. To je prvi primer, da se je našel predsednik vlade na istem terenu z zastopnikom hrvatskega naroda v tako veliki in važni zadevi. Med razgovori je pokazal svojo dobro voljo in svoje veliko razumevanje. Ko je prišel na čelo vlade, je izjavil, da je proti taktiziranju in svojo besedo je držal. To je treba poudariti, ker je to edinstven primer v zgodovini te državne zajed-nice. List nato naglasa, da je rezultat razgovorov tak, da ga more sprejeti vsak Srb in vsak Hrvat. Tako dr. Maček ko g. Cvetkovič zaslužita za svoje delo vse priznanje. Sedaj gre za to, da se izvede to, o čemer sta se oba soglasila. Do-sedaj so politični faktorji izjavljali, da so za sporazum. Sedaj jim je dana prilika, da dokažejo, če so res za sporazum. Sedaj bodo morali položiti izpit in se pokazati pri tein v pravi luči. Potrebno pa je, da bo izdan čimprej definitivni sklep, ki se seveda more nanašati le na to, o čemer sta se dogovorila g. Cvetkovič in dr. Maček. Izvajanjem »Hrvatskega dnevnika« ni treba ničesar dostaviti, ker jasno je, da mora biti to, kar sta sklenila predsednik vlade in doktor Maček, čimprej uveljavljeno. Nepotrebne zakasnitve klirinških Vprašanje Narodni banki Naši lesni izvozniki se pritožujejo, da morajo čakati na plačila iz Madžarske in Italije po 6 do 8 tednov od dneva, ko so njih kupci položili plačilo v ldiring obeh navedenih držav. Naši izvozniki se po pravici sprašujejo, kako so te zakasnitve izplačil sploh mogoče, ko pa sta nasa kliringa z Madžarsko in Italijo pasivna. Pri pasivnih klirin-gih bi bilo treba vendar pričakovali, da se bodo la plačila izvršila v najkrajšem času. Ker se primeri zakasnitve izplačil množe in ker so mnogi izvozniki zaradi tega v največjih težavah, so se nekateri izvozniki informirali pri svojih odjemalcih, če ni morda v uvozniških državah kakšna ovira, ki povzroča te zakasnitve ali če se morda ta vplačila tako kasno prepišejo na našo Narodno banko. Ti tuji odjemalci pa so jim sporočili, da se vsa vplačila v tujini izvedejo v dveh dneh po vplačilu uvoznika in da torej ni v uvozniških državah prav n°bene ovire za takojšnje izplačilo vplačil. Da so le informacije pravilne, moramo na vsak način verjeli. lem bolj, ker smo še pred nedavnim videli, da so se vplačila v Italiji našim izvoznikom izplačevala v enem tednu. Ker je med tem naš pasivni saldo še na-rastel, moremo še manj razumeti sedanjo zakasnitev. Druga bi bila stvar, če bi bila aktivna naša klirinška salda z Italijo. V tem primeru bi že mogli razumeti, če bi morali čakati na izplačilo. Toda danes smo pasivni in zato bi morali dobiti tudi naši izvozniki plačano svoje blago v enem tednu. Zahtevamo zato, da Narodna banka pojasni, zakaj so te zakasnitve izplačil mogoče ter pričakujemo, da bo napravila red, da bodo izvozniki brez nepotrebnih zamud prišli do svojega denarja, ki je bil tudi zanje vplačan. Nihče nima pravice, da našim izvoznikom zadržuje njihov denar. To je tembolj nedopustno v sedanjih razmerah, ko vsi vemo, da izvozniki nujno potrebujejo denar in gotovino, ker drugače ne morejo kupiti novega blaga. Vedno se govori pri nas o potrebi pospeševanja izvoza, kljub temu pa se delajo izvozu vse mogoče ovire. Že celo nedopustno pa je, kadar se zadržuje denar, ki je last izvoznikov. Pričakujemo zato, da bo Narodna banka napravila red. Pričakujemo pa tudi, da bodo naše gospodarske organizacije energično nastopile v obrambo naših izvoznikov. Seveda pa bi bila tudi dolžnost narodnih poslancev, da temu poglavju posvetijo svojo pozornost. Predstavništvo hrvatskega V Osijeku je bila dne 24. aprila prva seja novo konstituirane trgovinske zbornice pod predsedstvom g. Galovca. Predsednik je v svojem govoru naglasil, da bo zbornica delala na to, da bo v zbornici organizirano gospodarstvo postalo v vsakem pogledu sestavni del hrvatskega narodnega gospodarstva. Glede notranje organizacije zbornice- je dejal, da se bo zbornica vodila odslej tako, da bodo vsi zbornični odseki in po njih ves zbornični plenum vedno informirani o delu Zbornice. V ta namen bodo dvakrat mesečno stal- ne seje predsedništva in načelnikov odsekov ter bodo na teh sestankih poročali zbornični tajniki o delu zbornice ter prejemali smernice za svoje nadaljnje delo. Predsednik je nadalje sporočil, da je bila dosedaj praksa, da so se vse gospodarske zbornice sestajale lia skupno konference zbornic. Konstatirati pa se mora, da so ostale te skupne konference skoraj vedno brezuspešne. Zato je predsednik mnenja, da se v bodoče osiješka zbornica ne bo več udeleževala teh kon- Cena T50 Rojstni dan N j. Vis. kneza-namestnikm Pavla Z globoko hvaležnostjo in pri«i srčno vdanostjo praznuje danes vse prebivalstvo Jugoslavije rojstni dan N j. Vis. knesa-narnestnika Pavla. Z globoko hvaležnostjo, ker je zasluga kneza-namestnika, da je v silno napeli in težavni zun. politični situaciji mogla Jugoslavija tako odločno obvarovati svojo pozicijo, da je njen mir zagotovljen, njen ugled v tujini /m dvignjen, S posebnim veseljem pa praznujejo Slovenci, Hrvati in Srbi današnji rojstni dan kneza namestnika, ker je ta dan prišla tudi vesela vest, da so bila zagrebška pogajanja uspešno zaključena in da bo sporazum v najkrajšem času definitiven. Tako je Jugoslavija pod modrim in odločnim vodstvom kneza-namestnika Pavla utrdila svojo pozicijo na zunaj in na znotraj in napredek Jugoslavije je zagotovljen. V težkih časih je nastopil knez-namestnik Pavle svoje visoko in odgovorno mesto. Danes moremo reči, da je opravičil vse upe, ki jih je stavilo vanj prebivalstvo Jugoslavi je. Zato pa je njegov rojstni dan praznik za vse prebivalstvo Jugoslavije in zato mu k rojstnemu dnevu čestitajo posebno iskreno Slovenci, katerih zemljo je tako vzljubil, da mu je poslala druga domovina! Živio knez-namestnrk Pavle! terene. Ta predlog predsednika je bil sprejet. Nadalje je predsednik naznanil, da bo dne 50. aprila na poziv zadruge »Sloga hrvatskih privredni-kov« konferenca vseh zvez trgovskih združenj ter samih združenj z območij zagrebške, splitske in osiješke zbornice z namenom, da se ustanovi predstavništvo lirvat-skega trgovstva. Na to konferenco je bila povabljena tudi osiješka zbornica ter je plenum sklenit, da se temu povabilu odzove. Nato se je razpravljalo o kreditni politiki državnih denarnih zavodov ter se je konstatiralo, da ta politika nikakor ni v skladu s potrebami gospodarstva. Zato bi se morala izvesti popolna reorganizacija državnih denarnih zavodov ter bi se morali ti decentralizirati. Državni in od države privilegirani zavodi bi morali odpreti v vsaki banovini svoje podružnice, ki pa bi morale biti samostojne. Predvsem pa bi se smele vloge uporabljati le na ozemlju, na katerem so bile zbrane. Sklenjeno je bilo, da stopi zbornica v stik z zagrebško in splitsko zaradi izvedbe teh predlogov. Zbornični svet je nato razpravljal o novih davčnih bremenih ter sklenil, da morajo vse zbornice odločno nastopiti proti vsem novim davščinam, ker je gospodarstvo itak že preveč obremenjeno. Trgovske potnike in zastopnike naprošamo, naj nam lista ne vračajo, ker jim ga dostavljamo v smislu dogovora z Društvom trg. potnikov in zastopnikov v Ljubljani. To društvo nam je naročilo, da pošljemo vsako petkovo številko vsem članom na stroške društva, kar naj prizadeti upoštevajo. Uprava. Posebej se je še razpravljalo novi invalidski uredbi, ki nalaga podjetjem dolžnost, da nameste 10% svojili nameščencev iz vrst (invalidov. Ta uredba se je začela Iv Osijeku že izvajati, in sicer Isamo v Osijeku, čeprav bi se morali prej izdelati pravilniki, ki so iza njeno izvajanje potrebni. Vse zbornice, zlasti pa ljubljanska, so jpodvzele odločne korake, da se ta uredba reformira. Zato poziva zbornica vse podjetnike, da se ne odzovejo pozivu mestnega poglavarstva v Osijeku, da bi začeli izvajati to uredbo. Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi, Ljubljana Pripravljalni odbor za pododsek v Mariboru Ustanovni občni zbor pododseka Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi v Ljubljani, za Maribor in okolico bo v nedeljo dne 30. aprila 1939. ob 9. uri dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Volitve: a) predsednika, b) ostalega uprav, odbora. 3. Sestava in odobritev pravilnika. 4. Slučajnosti. Z ozirom na veliko in odločujočo važnost ustanovitve tega pododseka za vso bivšo mariborsko oblast, je pristop in udeležba tega ustanovnega občnega zbora dolžnost vsakega trgovca, ki trguje s tekočimi gorivi. Za pripravljalni odbor: Goli Gustav s. r. Voršič Franjo s. r. Pasivnost naše zunanje trgovine se veča Po uradnih podatkih smo izvozili v marcu blaga za 423 milijonov din, t. j. za 0.2 milijona ali za 0'04% več ko v marcu 1938. Uvozili pa smo za 476,3 milijona din, dočim smo lani uvozili za 509,6 milijona, da je bil letos naš uvoz za 33,4 milijona din ali za 6’55 %> manjši. Naša trgovinska bilanca je bila v marcu pasivna za 53,3, lani pa za 86,8 milijona din. V vsem I. letošnjem tromesečju pa smo izvozili blaga za 1.173,8 milijona, za 92,2 milijona ali za 7'86% manj ko lani, uvozili pa za 1.256,5 milijona ali za 54,8 milijona din ali za 4T8"/» manj ko lani. Izvoz po količini pa je padel v primeri z lani v I. četrtletju za 173.782 ali za 20*53%. Uvoz je po količini padel le za 12.478 ton ali za 4 06 °/o. Naša trgovinska bilanca je bila v prvih treh mesecih letošnjega leta pasivna za 175,1, lani pa le za 137,7 milijona din. Naša pasivnost se je torej povečala za 37,4 milijona din. Naš lesni izvoz v marcu “To uradnih podatkih smo izvozili v marcu 102.519 ton lesa v vrednosti 848 milijona din, lani pa le 79.701 tono v vrednosti 69*8 milijona din. Izvoz lesa se je torej znatno dvignil. V posamezne države smo izvodili lesa: 1939 1939 ton mili]. ton mili], din din 736 ()'(! 341 0-5 856 0-7 785 0 7 4.623 4-5 3.591 32 739 0-8 836 0 9 Češkoslovaška 1.480 1 0 2.050 3-4 Egipt 1.954 1 5 ‘28 01 Anglija 8.267 11*7 6.269 8-2 Francija 926 0 8 245 0’3 Grčija 6.833 46 6.751 47 Italija 33.140 22 2 19.930 13‘4 Madžarska 21.274 11-9 13.820» 6*8 Malta 621 0 5 263 0-2 Maroko 2.303 2 0 991 1 0 Nemčija 8.984 96 14.090 17-1 Nizozemska 723 IT 4.058 3*3 Palestina 669 0 7 84 01 Španija — — 672 0 6 Švica 1.153 1-1 301 0-4 Tunie 1 374 1 2 925 0 7 druge države 5.864 7 9 3.605 3 8 'Albanija Alžir Argentina Belgija “leifce Novi nato pravilnika o krošniarst odpira krošniarstvu V prejšnji številki smo objavili novi načrt pravilnika o krošujar-stvu, ki je bil sedaj poslan zbornicam v izjavo. Nobenega dvoma ni, da bodo zbornice predloženi načrt pravilnika odklonile, ker se z njim nikakor ne bi krošnjarstvo omejilo, temveč nasprotno še razširilo in olajšalo. Navidezno je sicer novi pravilnik za krošnjarje zelo strog. Kdor ga pa natančneje pregleda, vidi, da je ta strogost z raznimi določili tako zrahljana, da od nje nič ne ostane. Na prvi pogled res novi načrt nekako ustreza zahtevam trgovcev, saj izrečno prepoveduje krošnjarstvo z manufakturo in sploh vsako krošnjarstvo v obmejnih krajih, zahteva nadalje, da se tudi krošnjarji drže uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, da imajo s seboj samo toliko blaga, kolikor ga more vsak nositi, nato prepovedovala vsako krošnjarstvo to prepoved odpirajo vratca, da imajo načelna določila le teoretično veljavo, praktično vrednost pa le ta naknadna krošnjarstvo olajšujoča določila. Zato moramo takoj poudariti, da predlagani načrt pravilnika trgovcev in poslovnega sveta nikakor ne zadovoljuje, temveč ga mora odkloniti v celoti kot neprimernega celo za osnovo diskusije. Trgovstvo je zahtevalo uredbo, ki bi čisto jasno in nedvoumno prepovedovala vsako krošnjarstvo in dopuščala edino krošnjarstvo z blagom domače hišne delavnosti. Vsako drugo krošnjarstvo pa bi moralo biti izrečno in jasno prepovedano. Nova uredba o krošnjar-stvu bi zato mogla biti silno kratka, tako pa se je neverjetno raztegnila ter ima pri tem polno notranjih nasprotij. Tako prepoveduje pravilnik izrečno krošnjarjenje z manufaktur-nim blagom, a ga prebivalcem Zumberka prav tako izrečno dovoljuje. Dovoljeno pa je tudi krošnjarjenje manufakturnih izdelkov domače hišne delavnosti. Navidezno slednje dovoljenje ne pomeni mnogo. Kdor pa pozna naše razmere in Čita v predlaganem pravilniku, da se dokazuje značaj izdelkov domače hišne delavnosti s potrdili občin, ta ve, da so tu na široko dane možnosti zlorabam. Kajti velik del vaških občin potrdi kratko malo vse. Zlasti pa izda vsako zahtevano potrdilo občanom, ki bi mogli pasti na breme občine. Praktično pomeni ta določba, da bo vsak krošnjar mogel kontrolnim organom postreči s potrdilom občine, da prodaja izdelke domače hišne delavnosti. Po vsej težki izkušnji, ki so jo doživela naša sodišča z občinskimi potrdili pri kmetski zaščiti, bi se pač ne bi smelo več dovoljevati, da imajo občine pravico za izdajanje takih potrdil. Če je kateri predmet izdelek hišne delavnosti ali ne, o lem bi smele bili kompetentne edinole gospodarske zbor-nice. Predlagani načrt določa nadalje, da je krošnjarjenje v obmejnih okrajih prepovedano. Tudi to načelo pa kasnejše določbe razveljavljajo. Tako smejo prebivalci obmejnih okrajev poljubno krošnja-riti. Poleg tega sme ban dovolili krošnjarjenje v obmejnih okrajih v barva, plesira in 7p y 01 liroh kemično snažt ® Ul 011 obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telelon št. 22-72. za določene predmete. Poleg tega pa je dovoljeno invalidom in fizično nesposobnim ljudem, da tudi v obmejnih okrajih krošnjarijo s celo vrsto predmetov. Da je na ta način krošnjarjenje tudi v obmejnih okrajih na široko omogočeno, je več ko jasno. Praktično je vendar izključeno, da bi kontrolni organ natančno pregledal vse blago krošnjarja, če ne prodaja morda tudi blago, čigar prodaja je v obmejnem okraju prepovedana. To bi bilo tudi čisto brezuspešno, ker niso v ‘2. odst. 6. člena natančno našteti vsi predmeti, poleg tega pa more vsak hip rešiti krošnjarja izgovor, da je po lokalnih običajih krošnjarstvo tega blaga dovoljeno. Malo uvidevnosti kaže tudi določilo, da se morajo krošnjarji ravnati glede delovnega časa po uredbi in banskih narcdbnh o odpiranju in zapiranju trgovin. Ko človek to čita, dobi nehote vtis, da je sestavljal pravilnik nekdo, ki praktično krošnjarstvo sploh ne pozna. Kje pa je vendar tisti krošnjar, ki bi se brigal za naredbo o odpiranju in zapiranju trgovin. On prodaja vedno in povsod, ker njegova »trgovina« je odprta vedno. Saj vidimo, da celo v Ljubljani prodajajo krošnjarji neženirano tudi po 7. uri zvečer po lokalih in nihče jih ne prime. Na deželi pa že celo morejo prodajati, kadar le hočejo. Absolutno se tudi ne more strinjati s tem, da se ne zahteva potrdilo trgovinske zbornice v smislu § 95. obrt. zakona, da so izpol-»jeni pogoji za krošnjarstvo. Če se tako potrdilo ne zahteva, potem so tudi iluzorna vsa določila o prepovedi krošnjarstva. Kot zelo čudno moramo označiti tudi določilo, da mora oblast zbrati zahtevane podatke za izdajo dovoljenja, če jih prosilec za dovoljenje ni predložil. Z drugimi besedami se pravi to, da mora oblast naravnost opravljati posle za krošnjarstvo. Edino pravilno bi bilo, da se dovoljenje kratkomalo ne izda, dokler niso vsi predpisani podatki predloženi. Nemogoča so tudi določila glede dopustne uporabe vozičkov in vozil z vprego, če je komu takšno vozilo dovoljeno in dovoljenje za to se more dobiti hitro — potem sme tudi več imetnikov krošnjar-skih dovoljenj uporabljati en voz. To se pravi, da se krošnjarji naravnost opominjajo, da krošnjarijo v kompaniji. V kakšnem duhu je bil sestavljen načrt pravilnika se zlasti kaže v določilili o odvzemu dovoljenja. Človek bi mislil, da se odvzame krošnjarju dovoljenje, ki je bil kaznovan dvakrat zaporedoma. Pravilnik pa je mnogo bolj liberalen. Dovoljenje se vzame, če je bil krošnjar kaznovan najmanj trikrat v zadnjih petih letih in če se ne ravna po dovoljenju niti po opominu, da se mu bo dovoljenje odvzelo. Kdaj se izda ta opomin, ni povedano. Novi načrt pravilnika o krošnja rstvu torej nikakor ne zadovoljuje, zlasti če upoštevamo naše razmere in dosedanje delo krošnjarjev. Vsa vsebina predlaganega pravilnika je v tem, da načelno omejuje krošnjarstvo samo v onem obsegu, kakor so ga omejevali dosedanji predpisi. A še za te omejitve pušča povsod odprta vratca, da so vse omejitve brez praktične vrednosti. Trgovstvo pa hoče uredbo, s katero se bo krošnjarstvo v resnici omejilo na minimum (t. j. na predmete domače hišne delavnosti) in takšna uredba mu je bila tudi obljubljena. Takšna uredba pa je tudi potrebna — ali pa bo velik del trgovcev prenehal biti davkoplačevalec. Kakor se je krošnjarstvo razširilo v zadnjem času, se namreč to mora v resnici zgodili. Ne papirnato uredbo v dekoracijo, ki ima le navidezno vrednost, temveč pravo uredbo s praktično vrednostjo, ki bo res krošnjarstvo onemogočila, hočemo. Zato pa novi pravilnik v celoti in z vso odločnostjo odklanjamo. Ustanovitev Polisko-iugosiovanske zbornice Danes je v Beogradu ustanovni občni zbor poljsko-jugoslovanske trg. zbornice. Ustanovitev te zbornice je postala živa potreba deloma že zaradi dobro razvitih trgovinskih odnošajev med Poljsko in Jugoslavijo, še bolj pa zato, da se ti odnošaji še bolj poglobe in povečajo. Kajti naša zunanja trgovina se je v zadnjih letih razvila že preveč enostransko, kar ni bilo dobro niti z gospodarskega niti s političnega stališča. Zato je tembolj potrebno zlasti v današnjih časih, da gojimo dobre trgovinske odnošaje s čim večjim številom držav. S Poljsko pa nam tudi ne bo težavno gojiti dobrih trgovinskih stikov, ker je Poljska močno industrializirana ter nam more nuditi zelo mnogo. Tako je zelo razvita poljska kovinska industrija, ki se zato tudi na mednarodnem trgu vedno uspešneje uveljavlja. Mi pa bi mogli dobavljati Poljski zlasti sadje, grozdje, vino itd. Dosedanji trgovinski odnošaji tudi dokazujejo, da se Poljska in Jugoslavija gospodarsko dobro dopolnjujeta in čeprav se je le malo oiicialno storilo za dvig trgovinskih odnošajev med obema državama, so se ti vendar dobro razvijali. In razvijali so se kljub neugodnim prometnim razmeram in navzlic temu, da smo se le malo poznali, če so se kljub temu mogli razviti v tej meri, da je dosegel promet med obema državama nad 100 milijonov din, potem to dovolj jasno dokazuje, da bi se mogli ti odnošaji še prav znatno povečati. kažejo naslednje številke: Uvoz Izvoz Leta iz Poljske v Poljsko v milijonih din 1931 66'8 500 1932 54-7 590 1933 48’9 39-5 198.4 671 50‘7 1935 61-2 670 1936 52-6 61'0 1937 54-7 33'0 1938 37'8 751 Iz teh številk se vidi, da so bili naši trgovinski odnošaji precej konstantni, kar je najboljši dokaz, da bi se mogli še znatno zboljšati. To bi bilo tudi potrebno, ker ni dobro, če je naš izvoz v preveliki meri navezan le na ene trge. Zalo tudi ustanovitev poljsko-jugoslovanske zbornice toplo pozdravljamo ter se nadejamo, da bo njena ustanovitev krepko pripomogla k zboljšanju ne Je gospodarskih, temveč tudi vseh drugih odnošajev med obema slovanskima državama. Naročajte »Trgovski list«! Politične vesli Pomočnik sovjetskega zunanjega komisarja Potemkin je prišel v Bukarešto, nato pa je odpotoval v Sofijo, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Kjuseivanov. Iz Sofije bo Potemkin odpotoval v Ankaro. Romunski zunanji minister Ga-fenen je končal svoja londonska posvetovanja. Uradno poročilo o teh posvetovanjih pravi, da so potekli razgovori Gafenca s Chamberlainom in lordom Halifaxom v izredni prisrčnosti ter omogočili, da se je poudarilo splošno soglasje obeh vlad o vseh vprašanjih, ki zanimajo Anglijo in Romunijo. Minister Gafencu je iz Londona odpotoval v Pariz, nakar se vrne v Bukarešto. Na povratku pa se bo ustavil po angleškem nasvetu še v Beogradu. Veleposlanik Henderson je sporočil nemški vladi, da je angleška vlada prepričana, da se morejo vsa evropska vprašanja rešiti na miren način in da nudi Roos€V€l-tov predlog ugodno priliko za to. Nadalje je sporočil, da je Vel. Britanija trdno odločena, da bo nastopila proti vsakemu poskusu obvladanja Evrope s silo. V ta na-men je pripravljena uvesti tudi splošno vojaško dolžnost, kar se je sedaj tudi zgodilo. Henderson pa ni mogel osebno sporočiti to ministru Ribbentropu, ker ga ta ni mogel sprejeti, ker je bil zavzet z razgovori z jugoslovanskim zunanjim ministrom. Da ni sprejel v. (Ribbentrop angleškega veleposlanika, je napravilo na angleško javnost zelo težak vtis. Največji dogodek tega tedna je bila uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Angleški listi imenujejo ta sklep kot zgodovinski in v resnici je Anglija doslej uvajala splošno vojaško dolžnost le v času vojne. Vzroke za uvedbo vojaške dolžnosti je navedel v spodnji zbornici ministrski predsednik Chamberlain. Dejal je, da so angleške mobilizacijske metode zastarele. Vlada potrebuje enaka pooblastila, kakor jih imajo vse vlade na kontinentu, da more vsak čas postaviti vojsko v vojno stanje. To je potrebno tudi zato, da more dati državam, za katere je podpisala jamstva, potrebno pomoč. Ta ukrep pa je bil nujen tudi iz razlogov, ker ni stvari, ki bi mogla svet tako zelo prepričati o odločni volji angleškega naroda, da se postavi proti vsakomur, ki bi hotel zavladati nad drugimi narodi s silo, kakor uvedba splošne vojaške dolžnosti. Treba upoštevati tudi to, da bi ultimatu sledila vojna že v par urah. Vpoklicani bodo moški stari 20 in 21 let na šestmesečno vežbo. Po tem roku jim bo na prosto dano, da se priglasijo za tri in polletno službo v redno vojsko ali pa da vstopijo v rezervo teritorialne vojske. Nadalje je napovedal ministrski predsednik, da bo vlada izdala še celo vrsto ukrepov, da prepreči previsoke vojne dobičke. Od opozicije je nastopil najprej major Attlee, ki je razvijal silno naivne pojme. Dejal je, da more splošna vojaška dolžnost povečati nezaupanje. Skliceval se je tudi na to, da je Chamberlain vendar obljubil, da ne bo uvedel vojaške dolžnosti. Vodja liberalcev je grajal, da ni vlada obvestila že naprej opozicije o nameravani uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Angleški parlament je po daljši debati sprejel v četrtek ob 23.15 zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti s 380 proti 143 glasovom. Angleška vlada je izjavila, da še ne pripravlja jamstva za Norveško, švedsko in Finsko, ker te države se niso ogrožene, če bi pa bile ogrožene, ne bi bila Anglija mirna. Francoska vlada pripravlja sporazum glede Sirije. Danska vlada je zaradi napete zunanje situacije poklicala že sedaj pod orožje rekrute, ki bi morali biti vpoklicani šele jeseni. Ameriški zunanji minister Cor-dell Hull je imel na proslavi 751et-nice ustanovitve Rdečega križa velik govor tudi o sedanji vojni nevarnosti. Dejal je, da ni vprašanja, ki se ne bi moglo med narodi rešiti na miren način. Narod, ki se posluži sile, pride do čisto drugega cilja, kakor pa si ga je želel. Tudi najbogatejši narod ne more živeti sam. Zboljšanje mednarodnih odnošajev je odvisno od dobre volje vseh narodov, če bo vsak narod pošteno izpolnjeval sprejete obveznosti, če se bo vzdrževal vsakega uporabljanja sile in če bo svoje gospodarske odnošaje z drugimi narodi uredil na načelu svobodne trgovine. Pot za mir je vedno odprta vsem narodom in upa, da bodo vsi narodi za mir. Združene države so pripravljene dati svoj doprinos za ohranitev miru, če bi pa plamen vojne osvetlil horicont, potem so tudi odločene, da bodo branile svoje interese. Kako se bo izpopolnilo naše telefonsko omrežje? Poročali smo že, da je ministrski svet odobril uredbo o razširjenju starih in zgraditvi novih telefonskih zvez ter da bo v ta namen najelo poštno ministrstvo pri Poštni hranilnici posojilo v višini 115 milijonov din. Od tega posojila se bo porabilo v tekočem proračunskem letu 45 milijonov, v letu 1940./41. nad 50 in v letu 1941./42. nad 15 milijonov din. I’o načrtu se bo uporabil ta denar takole: •za avtomatično centralo v Skoplje s podcentralo v Kumanovem, za avtomatično centralo v Osijeku s podcentralama v Dardi in Belem Miinastirii, za razširjenje central v Beogradu, Senjaku in Zemunu, postavitev avtomatične centrale na Avali ter položitev zveznega kabla Beograd—Pančevo, za razširjenje avtomatične centrale v Novem Sadu, za nabavo in montažo vseh central mrežne skupine Sušak in njeno razširjenje do Senja, Raba in Delnic, za nabavo avtomatičnih iu pol avtomatičnih central za mrežno skupino Kranj s potrebnimi adaptacijami avtomatičnih central v Ljubljani in na Bledu, za nabavo in montažo avtomatičnih central za mrežno skupino Petrovgrad, nadalje za mrežno skupino Cetinje, ki naj obsega tudi Budvo in Kotor ter za medkrajevno centralo v Banjaluki, za nabavo in montažo avtoma tične centrale z medkrajevno centralo za Celje ko tudi drugih central mrežne skupine v smeri Ro gaške Slatine, Zidani most in Dobrne, za nabavo avtomatične centrale v Bitolju. Nadalje je v načrtu, da se naba vijo in izgrade visokofrekventue naprave za razne proge, tako: Beograd—Ljubljana, Ljubljana—Maribor, Zagreb—Celje, Zagreb—Maribor, Sevnica—Zidani most. Končno so v programu še nekatere nove poštne hiše, med drugimi tudi v Kranju. Bremena za avtobusna podjetja so se zmanjšala! Občni zbor Združenja avtobus-1 V beli dvorani kolodvorske re-nih podjetnikov za dravsko bano-1 stavracije v Mariboru se je vršila vino je bil pretekli četrtek v Ma- v nedeljo letna skupščina Udruže riboru. Zborovanja so se med dru- nja sadnih izvoznikov dravske ba-gimi udeležili tudi župan doktor I novine. Po otvoritvenih formalno-Juvan s podžupanom Žchotom, stih je agilni, za organizacijo sad-upravnik mestnih podjetij Stabej nih trgovcev in izvoznikov zasluž-z ravnateljem Jerebičem, poslanec I ni predsednik g. Srečko Krajnc iz dr. Koce, zastopniki Tujskopro- Pesnice pozdravil navzoče, med -z 11 Uovihnrn in i.:,m. I n|im tudi tajnika Zbornice TOI g. dr. Plessa. Za zapisnikarja je imenoval tajnika gosp. Blagovica. V svojem poročilu je g. Krajnc podal kratek pregled o razvoju konjunkture in poslov v trgovini Spekulativni na evropskem letnem trgu Izvozniki so ohranili trdne cene Za izredne nakupe lesa v februarju in prvi polovici marca se je izkazalo, da so bili večinoma špekulativni. Sklepali so se z računom na zmanjšanje zalog v zapadli ih deželah. Podatki angleške organizacije »The Timber Trade Fe-deration« dokazujejo, da so se zaloge uvoznic lesa res precej znižale. V Angliji so znašale zaloge lesa pri prvih kupcih na začetku leta 880.000 standardov, a so padle do 1. marca na 805.000. Podobno so upadle tudi zaloge v Nizozemski/Belgiji in Franciji. Tako je bilo za dopolnitev zalog treba znatnih količin lesa in to priliko je izrabila gotovo tudi špekulacija, kar je razvidno najbolj pri izredno naglih, skoraj prenagljenih nakupih ruskega lesa. Zato je treba zdaj ob delui pomiritvi kupčije počakati na reakcijo trga. Odjem s trdnimi cenami mlačen Po zadnjih sporočilih iz držav-izvoznic se^ držijo povsod trdne cene, za nekatere dimenzije in vrste so se cene celo zvišale. Iz Severne Finske in Karelije poročajo o ceni 13 funtov za standard. Južnofinski hlodi dosegajo 12 do 12,5 funta, beli les do 13. Enako trdne so tudi cene na Švedskem in na Poljskem, kjer hočejo državni gozdovi cene še zvišati. Pri jugoslovanskih in romunskih prodajali v zapadno Evropo pa doslej ni bilo mogoče doseči dobrih cen. Nasprotno tem poročilom pa je stanje cen v uvoznih deželah za les zelo mrtvo. Kupčije so manjše in le za določene vrste in dimenzije, ali pa se sploh opaža rezerviranost. To velja posebno za Anglijo in Nizozemsko, kjer se ku- nije vse kratkoročno', ozir. poskusa zmanjšati riziko. Z izredno previdnostjo se obravnava vprašanje cen in tako se kupuje večinoma blago z ugodno ponudbo, pri čemer ni odločilno, ali je blago iglasti ali listnati les. Za zadnjega se sklepajo skoraj samo taki priložnostni nakupi, kar še povečuje vtis, da gre za špekulacijo. Dober kupec lesa je ostala Nemčija, ki je predvsem stalen odjemalec tako glede cen kakor glede množine ter na časovno porazdelitev dobave. Večinoma kupuje dolgoročno — z Romunijo celo na pet let — in z načelno višino cen. Za mnoge prodajalce so določeni mesečni kontingenti. Nemčija je ustanovila s pogodbenimi državami stalne odbore za gozdno in lesno gospodarstvo, ki imajo tu namen, da odstranjujejo nastajajoče ovire in spore. Preslaba organiziranost lesne trgovine V tekočem letu je še bolj vidna pomanjkljiva organizacija lesne trgovine. Na promet lesa vplivajo vedno bolj zunanje jiolitične razmere in špekulacija, ki motijo tudi cene. Tako so se tudi razlike med cenami povečale in so mogoča sezijska nihanja za 100 in za 200°/o normalnih cen, čeprav celotni letni promet ne kaže tako znatnih razlik. Ze manjši vzroki novih kupčij utegnejo popolnoma prevrniti ceno. Za množino prodanega lesa so značilne n. pr. finske trdne prodaje rezanega iglastega lesa iz zadnjih let. Dne 31. maica je prodala Finska sledeče količine: 1. 1937. do tega dne 775.000 lani v isti dobi 250.000 in 'etos 380.000 standardov. Razlika znaša torej tu po količini 210°/o. Letos je prodaja že znatno v dvigu, kar povzroča seveda tudi zvišanje cen. Poletni in jesenski nakupi bodo ob teh razmerah gotovo odločili o gibanju cen na vsem lesnem trgu Evrope tudi za dolgoročne cupčije. Koliko živine ima Vzhodna marka (Avstrija) V decembru je bilo v Avstriji štetje domačih živali, ki je dalo zanimive rezultate, posebno v primeri z zadnjim štetjem, ki je bilo 1.1934. Število velike in male živine se je v tem času znatno povečalo, nasprotno so pa konji padli od 261 na 246 tisoč glav ali za o. Vsega je imela Avstrija (v tisočih): 2.3.1934. 3.12.1938. konj 261 246 goveda 2349 2596 prašičev 2823 2871 ovac 263 316 koze 326 354 Značilen je prirastek goveda, Znana je točna postrežba Vaše cenj. tvrdke, katera postane sodobnejša, ako si nabavite „Phanomen“ dobavno kolo. S hitro in točno postrežbo obdržite ne samo krog svojih odjemalcev, pač pa se ta znatno poveča. S tem bo dosežen Vaš cilj, to je uspeh Ion. VOK, Ljiihliaiia Tavčarjeva ul. 7 i Dobave - licitacije ki znaša 247 tisoč glav ali ll#/o. Krav je bilo letos 1-27 milijona proti l'2l v 1. 1934. Dvig je bil torej tu manjši, komaj za 5°/o in so krave proti celoti celo padle od 52 na 49°/o. Majhen prirastek ima tudi svinjereja, samo 2°/o. Plemenjakov je 63.000, plemenskih svinj 338.000. Ovce so se pomnožile za približno 2*/o. Perutnine je imela Avslrija istem času (v tisočih): kokoši 8679 9116 gosi 93 148 rac 106 119 dražje vrste 30 Povečalo se je tudi število panjev, in sicer od 408 na 457 tisoč ali za 12°/u. Občni zbor sadnih Pri izvozu iabolk prednjači dravska banovina Janko KostajnŠck iz Sv. Marti- metnih zvez v Mariboru in Ljub- njim tudi tajnika ljani itd. Predsednik Rus iz Ljubljane je obširno poročal o jioložaju avtobusnih podjetij v Sloveniji. Po ponovnih intervencijah se je posre-, . čilo urediti vprašanje zavarovanja 1z jabolki v letu 1938. Nestalna p v avtobusnem prometu tako, da je Etična situacija v inozemstvu, zia-zuosno za avtobusna podjetja. Pre- fti v državah, ki pridejo v poštev mije so se znižale in odpravila se kot konsumna tržišča za nasa ja-je 10%na turistična taksa. Zavaro- bolka, je prav v znatni meri vplivanje obsega sedaj tri kategorije. M« "a raz™j hi konjunkture Ob niviiii nrisnevkih ie iumstvo Iv splošnem ter narekovala izvoznikom skrajno opreznost in rezer- Ob nižjih prispevkih je jamstvo večje. Uspešen je bil tudi buj za re giilacijo vozuinske takse, ki znaša sedaj na konkurenčnih progah 20, na polkonkurenčnih 10 in na nekonkurenčnih po 5 par za kilometer. Ukinjen je bii tudi davek na poslovni promet v avtobusnem prometu. Rešiti bo treba še vpra sanjp prevažanja oseb s tovornimi avtomobili. V trgovinskem ministrstvu je bil ustanovljen poseben svet, ki daje odločujočim oblastem svoje nasvete v vseli zadevah avtobusnega prometa. Končno bodi omenjeno, da šteje Združenje sedaj 53 podjetij s 176 avtobusi Ker tiskarne 1. maja ne delajo, izide prihodnja številka »Trgovskega lista« *ele v sredo, dne 3. maja viranost. Zaradi motenj in zastojev pri nakazilih iz jugoslovansko-nemškega kliringa so bile potrebne ponovne intervencije pri Nar. banki in drugih merodajnih faktorjih. V tem pogledu so bile akcije društva ne samo v korist svojih članov, marveč v korist in interesu pospeševanja celokupnega izvoza jabolk. Prav v tem oziru vrši društvo važne funkcije kot čuvar interesov celokupnega našega izvoza in ne samo svojih članov, kar je treba v prav posebni meri podčrtati. Pri vseh akcijah, pri katerih je bila potrebna intervencija društva v Beogradu, je našlo društvo v bivšem ministru in gen. tajniku Zbornice TOI g. Ivanu Mohoriču svojega najboljšega in edinega zaščitnika, ki je bil društvu z vso svojo avtoriteto in strokovnim znanjem vedno rade volje na razpolago. Zato je predsednik g. Krajnc predlagal, naj se jiošljejo g. Mohoriču z občnega zbora izrazi zahvalnosti in pozdravi, kar je občni zbor sprejel z živahnim aplavzom. Zelo zanimivi so bili statistični podatki, ki jih je podal g. Krajnc glede našega izvoza v jirošli izvozni kampanji. Po podatkih, ki jih je zbral Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, se je v letu 1938. izvozilo iz dravske banovine 21,172.583 kg jabolk, dočim je dosegel izvoz jabolk v vseh ostalih banovinah 14,313.562 kilogramov. Slovenija torej daleč prekaša vse ostale banovine in bi bilo zato pričakovati, da se bodo ^lede na vlogo slovenskih izvoznikov pri izvozu jabolk primerno upoštevali tudi njihovi dobro mišljeni predlogi in sugestije, ki jih stavijo na osnovi svojih praktičnih izkušenj in v korist celokupnega izvoza. To poročilu g. Krajnca, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, se '\e razvila živahna debata. Po poročilu tajnika g. Blagovica je bilo v prošli izvozni sezoni izdanih 1396 kontingentnili listov. Društvo je izdajalo kontingentne liste tudi nečlanom ter je to koristno delo opravljajo brezhibno in v splošno zadovoljstvo vseh izvoznikov. Društvo je v teku leta razposlalo 802 dopisa, od tega po večini informativne okrožnice in navodila članom ter drugim trgovcem, kakor tudi združenjem. Stanje blagajne je zelo ugodno ter izkazuje po blagajniškem poročilu koncem leta 1938. 47.598415 dinarjev jirejeinkov in 14.112‘40 dinarjev izdatkov, torej prebitka 33.485’95 dinarjev. Za nadzorni odbor je poročal Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 3. maja ponudbe za dobavo 30.000 kosov opeke, 2500 kg' bencina, 15 m5 jelovega jamskega lesa, 30.000 kg apna. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do dne 4. maja ponudbe za dobavo raznega usnja; 8. maja raznih cevi in pribora; 9. maja raznih krp, železa in železne pločevine, raznih mazil ter specialnih inštrumentov (kompasov Idr.); 11. inaja jesenovih in smrekovih desk, orodne-, ga jekla in usnja. Komercialni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 1. maja ponudbe za dobavo go-rilcev in stenja za olje in petrolej ter nalučnikov za ploščate in okrogle gorilce. Uprava zavoda »čačak« v Cačku sprejme večje število kvalificiranih delavcev za orodje in kovinskih strugarjev. Nabava 870 raznih žarnic. — Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 870 žarnic raznih napetosti in jakosti tuzemskega izvora. Pogoji v pisarni direkcije po din 20'—. S kolkom za din 10’— kolkovane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije do 5. maja 1.1. do 11. ure. Nabava 760 parov čevljev. — Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 760 parov čevljev. Licitacija bo dne na o pregledu blagajniških knjig in celokupnega poslovanja. Njegov predlog za razrešnieo je bil soglasno sprejet. ° , 1 v • 1*1 • 1 ,1 " 1 I ,UU peti. \J V V/CV1JCV. JUlLiWtLlja UD uirc Pri slučajnostih je predsednik I gj maja ob 11. uri. Najkasneje do g. Krajnc sprožil vjirašanje spre-1 desetih na dan licitacije se mora jema novih članov, pri čemer se | položiti 5% kavcija v pisarni Di: je razvila debata, v katero so po-segli gg. Birgmajer, Kostajnšek in dr. G. Kerenčič iz Pesnice je podčrtal nevoljo, ki jo povzroča med našimi izvozniki postopanje »Prizada« pri izrekanju kazni rekcije pošte v Ljubljani, v sobi št. 41. Pogoji po din 40'— v pisarni direkcije. LICITACIJE Dne 2. maja bo pri štabu za utrjevanje, II. oddelek v Ljubljani, licitacija za dobavo 25 pokrival t, ianob l(cerade); 4. maja pa pri I. od- P° zaključni ra .j , . j h* I delku za dobavo 12 pnevmatičnih sil k besedi tajnik g. dr. 1 lesa, | nabijačev za beton. ki se je zahvalil za pozdrave in tolmačil zagotovilo zbornice, da bo stremljenja udruženja za pospeševanje in zaščito sadnega iz-oza vedno najkrepkeje podpirala, Dne 5. maja bo pri Zavodu »Obi-ličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo pločevinastih škatel in cinka v prahu; 9. maja ročne centrifuge; 13. maja inštalacije za sulfitaš-trotil; 15. maja inšta- saj predstavlja izvoz jabolk v naši lacije za kristalizacijo difenilaml-izvozni trgovini postavko, ki ima I inštalaciie za lia~ odličen vpliv na blagostanje zlasti Dne. g niaja bo pri štabu mor-severnega dela naše države. V svo-1 narice v Zemunu licitacija za dojili nadaljnjih izvajanjih je nanizal bavo 11.900 ton domačega pre- celo vrsto vprašanj, ki posredno | jo maja bo pri vojno-teh- ničnem zavodu v Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo večje množine orodnega jekla; 12. maja svilenega platna, svilene gaze in volnenega sukna. Dne 25. maja bo pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu licitacija za gradnjo stanovanjske zgradbe VII. sekcije v Mostaru. Sresko načelstvo Ljubljana razpisuje licitacije za dobavo gramoza za državne ceste; dne 8. in 9. maja v pisarni tehničnega razdelka; 10. maja v občinski pisarni v Višnji gori; 11. maja v občinski pisarni v Dolnjem Logatcu; 12. maja v občinski pisarni v Kočevju. ali neposredno vplivajo na nas izvozni problem. Da se je mnogo težav, ki so se v teku leta pojavile omililo ali odpravilo, gre zasluga predsedniku g. Krajncu, ki je žrtvoval zelo mnogo truda in dela za splošne interese našega izvoza. Po stvarni debati, ki se je vršila po izvajanjih gosji. dr. Plessa, je g. Krajnc zaključil dobro usjieli občni zbor. Vsak trgovec mo ra biti naročnik »Trgovskega lista ogla* Opozarjami) na današnji Prometne banke d. d. v Ljubljnn* [ter jo toplo priporočamo vsem cenjenim naročnikom. Denarstvo nančne skupine v višini 18% je 1 vod je tudi v najtežjih časih vedno Odkup čekov in valut po nepooblaščenih osebah Narodna banka je izdala nasledijo okrožnico: Da bi se tujim potnikom in turistom ko tudi drugim osebam, ki imajo bivališče v krajih, kjer ni podružnic Narodne banke, olajšala realizacija v državo vnesenih tujih plačilnih sredstev, je Narodna banka pripravljena dati določenemu številu pooblaščenih zavodov posebna pooblastila, da morejo za njih račun manjši nepooblaščeni zavodi ali določene osebe ali ustanove (n. pr. hoteli) prevzemati čeke in valute ter jih njim odstopati proti obračunu. Zavodi pa morajo za te ustanove ali osebe prevzeti moralno odgovornost ter podati pismeno izjavo Narodni banki z naslednjim besedilom: »Izjavljamo, da bomo kot komi-sionarji ................. (ime za- voda) odstopali vse odkupljene čeke in valute tujih potnikov in drugih oseb samo in edino navedenemu pooblaščenemu zavodu, za čigar račun jih tudi odkupujemo, ter da se bomo v vsem ravnali po deviznih predpisih in instrukcijah, ki jih bomo prejemali od zavoda, za čigar račun jih bomo odkupovali. Zlasti naglašamo, da se bomo pri odkupovanju čekov in valut najstrože držali tečajev, ki nam jih bo sporočal pooblaščeni zavod ter da bomo odkupljene čeke in valute prodajali samo navedenemu pooblaščenemu zavodu, za čigar račun bomo vršili nakupe kot komisionarji.« Poleg pismene izjave komisio-narjev morajo tudi pooblaščeni zavodi navesti v svoji prošnji naslednjo izjavo: »Izjavljamo, da prevzemamo mo nalno odgovornost za pravilnost poslovanja................. (ime ne- ostal nespremenjen. Akcijski kapital zveze znaša 120 milijonov din, rezerve 81 milijon. »Credit Lyonnais«, ena največjih francoskih depozitnih bank, je praznovala te dni 751etnico. Za- izpolnjeval svoje obveznosti. Letos bo izplačal zavod 100 frankov dividende, kar pomeni 20% obresti. Državni dolgovi USA so prekoračili že 40 milijard dolarjev. Celo med svetovno vojno, ko so Zdru- žene države Imele Izredno visoke izdatke, so znašali državni dolgovi I le 25,5 milijarde. Ko je postal Roosevelt predsednik so znašali le 20 milijard. Ni pa ta dolg tako strašen, ker znaša le polovico let- [ nega ljudskega dohodka. Zadružna misel propada Tehtne besede izkušenega narodnega gospodarja V boju proti zadružnim privilegijem smo večkrat naglašali, dati privilegiji kvarijo zadružno zavest zadrugarjev, ker se dostikrat ustanavljajo zadruge samo zaradi teh privilegijev. Zadružna misel je ustanoviteljem teh zadrug deveta briga, ker jim je pred očmi le profit, ki ga bodo dobili s pomočjo teh privilegijev. Naša izvajanja pa zadružni voditelji niso hoteli uvaže-vati, in niti poslušati, pa čeprav jim je praksa vsak dan govorila, da je res tako, kakor smo govorili. Resnica jim je bila pač pretrda in zato je niso hoteli slišati. Pred kratkim pa je objavil v mariborski »Edinosti« naš priznani gospodarski strokovnjak Andrej Žmavc članek, ki lepo dopolnjuje naša izvajanja. Njegov članek je odgovor na izvajanja nekega pre-gorečega in zato premalo kritičnega zadružnega propagatorja in ima naslednji značilni naslov: »Zadružni propovedniki so zadružništvu včasih bolj škodljivi ko koristni.« Članek sam pa se po izločitvi čisto polemičnih stavkov s prej omenjenim zadružnim propagatorjem glasi: »... Našemu kmetijskemu zadružništvu so največ škodili, namesto da bi mu bili pomagali na noge, neki zadružni propovedniki ali pridigarji, ki niso izkušeni kmetijski zadružniki, niti ne kmetijski strokovnjaki. Kolikokrat smo se bali, namesto da bi se bili ve-pooblaščenega zavoda) .............I selili, ako se je kak naš človek Tudi mi smo dostikrat opozarjali zadružne voditelje, kako vse bolj koristno bi bilo, če bi posvečali namesto nabavljalnemu zadružništvu več pažnje kreditnemu in produktivnemu. Kreditno zadružništvo nam je zbralo narodni kapital, da smo sploh mogli začeti gospodarsko osamosvojitvijo tudi v trgovini in industriji, produktivno zadružništvo je dvignilo dohodek našega kmetskega ljudstva, eno kot drugo je dokazalo svojo občenarodno koristnost in je zato tudi zaslužilo neke posebne ugodnosti. Nabavljalno zadružništvo pa ni pokazalo nobene občekoristnosti, a baš to uživa največje privilegije in je zadružnim voditeljem posebej pri srcu. Zakaj, to pač ni težko uganiti, ker prinaša nabavljalno zadružništvo denar za režijo, ki v našem zadružništvu vedno bolj raste. Naše nekdaj tako cvetoče kreditno zadružništvo se še vedno ni opomoglo od zadnje krize, a za to najbolj koristno zadružništvo se ne stori skoraj nič. Nabavljalno za- družništvo pa se pospešuje na vse pretege — a baš to zadružništvo se je najbolj oddaljilo od zadružnih idealov. Pogumne besede g. Žmavca pa nas vesele tudi zaradi tega, ker pravilno imenujejo vso stvar. Pri nas se je udomačilo, da se smatra vsako zadružništvo v kateri koli obliki kot absolutno dobro in da je vsak, kdor le narahlo opozori na nekatere napake v našem zadružništvu, že kar deklariran sovražnik naroda in zagovornik ljudskih pijavk. Zlasti razni zadružni propagatorji so mojstri za takšne obsodbe, sedaj pa so sami doživeli krepko obsodbo, ki jim pove to, kar jim gre. Nekritičnost ni nikdar dobra in tudi zadružništvo mora začeti propadati, če ne bo trpelo kritike. In v debati zaradi zadružnih privilegijev se je pokazalo, da voditelji zadružništva ne trpe več kritike. Samo njih krivda je zato, če so se posledice te nekritičnosti tudi pokazale. Naš izvoz v Levanto se bo Se letos se more zvišati od 90 na 200 mililonov Opozorilo trgovstvu Oddelek kontrole mer v Mariboru sporoča, da obiskujejo v zadnjem času lastnike meril, zlasti avtomatskih tehtnic razne sumljive osebe, ki se predstavljajo kot od tega oddelka poslani monterji za popravljanje tehtnic. Opozarjamo trgovstvo, da tem ljudem ne naseda, ker nikakor niso upravičeni za popravljanje tehtnic, pač pa tehtnice običajno poškodujejo. V sporazumu s kontrolnim oddelkom nujno priporo-o, da se vsakdo, ki želi pri merilih ali tehtnicah kakšnih poprav, najprej obrne na oddelek kontrole mer v Mariboru, kjer bo dobil tozadevno pravilne informacije in nasvete. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Iz Zveze trg. združeni Prijavite se za tečaj trgovskih potnikov Zveza trg. združenj namerava prirediti tečaj za trgovske potnike in zastopnike. Organizacija tega tečaja je naravna posledica prizadevanja Zveze, da se povsod namestijo le domači trg. potniki in zastopniki. Ker pa se nekatere tuje firme izgovarjajo, da primanjkuje dobro kvalificiranih domačih potnikov in da so zato prisiljene nastaviti tuje, organizira zato Zveza ta tečaj. Čeprav je jasno, da bi marsikdo mogel priti na podlagi tega tečaja do zelo dobre namestitve, se je dosedaj prijavilo za tečaj le 9 udeležencev. Zveza zato ponovno poziva vse, ki bi se hoteli posvetiti lepemu in koristnemu poklicu trg. potnikov in zastopnikov, da se prijavijo k tečaju in da to sporoče Zvezi trg. združenj, Ljubljana, Trgovski dom. glede odkupa valut in čekov za naš račun od tujih potnikov in drugih oseb in da se morejo ti izročati samo nam. Izjavljamo nadalje, da nam je dotični zavod (oseba ali hotel) dobro znan in da zasluži zaupanje za nakup čekov in valut na navedeni način.« Ob izdajanju ev. potrdil bo Narodna banka naznanjala pogoje glede načina opravljanja tega posla ter bo istočasno precizirala podatke, ki se bodo morali dostavljati Narodni banki. Obtok bankovcev nad 7 milijard Izkaz Narodne banke z dne 22. aprila navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih dinarjev): Kovinska podloga se je povečala za 0-55 na 1916‘56. Devize izven podloge so na rasle za 11’4 na 414-55. Posojila so skupno narasla za 54-97 na 1771-25, in sicer so narasla menična posojila za 48-2 na 1713-5, lombardna pa za 6'7 na 57-8. Razna aktiva so se zvišala za 3'6 na 2067-9. Obtok bankovcev se je zvišal za 139’55 na 1070-06. Obveze na pokaz pa so se zmanjšale za 79‘9 na 1668'9. Skupno kritje se je znižalo od 28-36% na 28-18%, samo zlato pa od 28-20% na 28-03% Obrestna mera banke je ostala Še nadalje neizpremenjena. Ban primorske banovine je na ponovno intervencijo gospodarskih organizacij sklenil, da se Hranilnica primorske banovine ne likvidira. Upravni odbor Anglo-Praške banke je imel sejo, na kateri se je ugotovilo, da je paket delnic, ki lih je imela država, prešel v roke oonzorcija, na drugi strani pa so izstopili iz upravnega odbora za- spravljal na Dansko, da prouči tamkajšnje kmetijsko zadružništvo itd. Cez mesec ali dva pride domu, pa pridiga in pridiga, piše in piše o blagostanju v danski deželi, ki je prav za prav vsa samo ena velika zadruga. Tako bi lahko bilo tudi pri nas, ko bi bili po mnenju pridigarja naši ljudje za kaj. Ne kdaj so takim pridigarjem nasedali, tu bolj — tam manj, zdaj pa je takemu pridigarstvu že močno odklenkalo. Pa so očitali našemu kmetu konservativnost ali starokopitnost, nazadnjaštvo. Mi pa pravimo: hvala Bogu, da naš kmetski človek ne verjame vsakemu pridigarju in raje ostane lepo pri starem, ne meneč se za očitek, da je zavoljo tega starokopitnež in nazadnjak! Saj je vajen prenašati take in podobne očitke, misli in odloča pa po svoji pameti. Pa ne, da bi kdo mislil, da zagovarjamo nazadnjaštvo in staro kopitnost našega kmetsko-delovne-ga človeka na sploh! Nikakor ne! Veseli nas samo njegova razsodnost, da ne drvi kar tako v nesrečo, ki mu jo naravnost pripravlja — sicer večinoma nevede — kak zadružni pridigar, teoretik brez vsakršnih stvarnih izkustev. Ne dvomimo o naj‘ iljši volji pisca Ra., ki ga pa obenem obdolžujemo čisto krivega zadružnega nauka, ki ni noben nauk, marveč že bolj norčija in burka. Kdo more danes misliti na splošno zadružno kmetijsko pridelovanje pri nas? Mi bi bili srečni, ako bi mogli dokončno urediti kmečko kreditno zadružništvo, potem tako zvano kmetijsko produktivno zadružništvo. Saj ne pridemo nič naprej, marsikaj, kar smo dobrega že iincli, smo pa celo zapravili.« * K tem izvajanjem izkušenega in priznanega gospodarskega strokovnjaka g. Andreja Žmavca, ki je bil mnogo prezgodaj in samo na ško- Pri Narodni banki se je ustanovil posebni transferni fond, ki omogoča izvoz kapitala na legalen način onim tujcem, ki hočejo odpotovati v Palestino. Iz dohodkov tega fonda bi se dajale premije za izvoz naših proizvodov v Palestino in levantska tržišča. Dosedaj so se naši proizvodi le malo izvažali v Levanto. Glavni vzrok je v slabih prometnih zvezah in zlasti v pomanjkanju redne morske zveze. A levantski trg je bogat in tako je samo Romunija izvažala v Levanto na leto za približno 450 milijonov din blaga. Samo Palestina je uvozila v letih 1935.—1937. blaga za 48 milijonov angleških funtov ali povprečno na leto za približno 17 milijonov angleških funtov. Od vsega uvoza v Palestino odpada skoraj polovico (48°/o) na živila in pijače. Tudi druge levant-ske dežele uvažajo živila skoraj v enakih količinah. Zlasti pa se izvažajo v te dežele: goveja živina, živalski proizvodi, koruza, fižol, krma, kačkavalj, les, zaboji za južno sadje, stavbeni material, razni tekstilni proizvodi, gumbi, steklo, papir, pločevinasta in emajlirana posoda, češplje in jabolka, tobak (v Egipt), razni izdelki kovinske industrije itd. Ves načrt o povečanju našega izvoza v Levanto bo izvedel Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Premije za izvoz v Levanto se ne bodo delile tako, kakor se dele v drugih državah, temveč bo sklepal Zavod za vsak predmet posebej. Vsak izvoznik, ki hoče kaj izvoziti v kako levantsko deželo, mora predložiti Zavodu konkreten predlog, na podlagi katerega bo določil Zavod premijo. Premije ne bodo za vse predmete in za vse relacije enake, temveč se bodo določevale individualno. (C® Bo ta način tudi res najboljši, se bo videlo.) Premije se bodo dajale, kakor poroča »Jug. Kurir«, za vse predmete. 50°/o izvoza se bo plačalo s sredstva iz fonda ne bi bila za dostna, bo določil Zavod druga sredstva. Zato izvoz v Levanto* ne zavisi le od dohodkov transfernega fonda. Rekli smo že, da se naši trgovinski odnošaji z Levanto niso mogli razviti predvsem zato, ker nismo imeli nobene redne pomorske zveze z Levanto. Naši izvozniki so bili navezani na drage tuje ladje ter pri tem le niso imeli nobenega jamstva, da bo njih blago tudi pravočasno prišlo na trg. Naši konkurenti pa so imeli redne pomorske zveze. Tako je Ro munija imela redne in zelo dobre pomorske zveze z Levanto. Sedaj dobimo tudi mi redno pomorsko zvezo z Levanto. Paroplovna družba »Jugolevant« na Sušaku je namreč odredila, da morajo njeni parniki voziti vsakih 14 dni v Levanto. Ce bi pa bile potrebne še ugodnejše - zveze, bi vozili njeni parniki tudi vsakih 7 dni v Palestino. Na podlagi vsega tega se pričakuje, da bi mogel že v letošnjem letu doseči naš izvoz v Levanto vrednost 200 milijonov din, dočim je znašal sedaj samo okoli 90 milijonov. Samo v Palestino bi izvozili še letos blaga za 100 milijonov dinarjev. Za vse informacije glede trgovine z levantskimi državami se je obrniti na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu ali pa na Jugoslovansko trgovinsko agenturo za Bližnji vzhod v Haifi (Palestina). Ido našemu kmetijstvu upokojen, bi svobodnimi devizami, 50°/o pa na ' acija deležev. Delež angleške fl-1 dostavili naslednje: Ipodlagi transfernega fonda. Ce Druga dividenda Shella Iz Amsterdama poročajo, da je Kr. holandska petrolejska družba Shell sklenila izplačati še drugo meddividendo za 1. 1938. v višini 8 °/o. Z doslej priznano oz. januarsko 6% dividendo se torej zviša donos na 14°/o. Celotna dividenda za 1. 1937. je znašala 17 %>, Vendar pa obračun družbe za le to 1938. še ni zaključen in še ni razvidno, ali se ne bo dividenda še lahko zvišala. Terjatve v Španiji Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj sporoča: Naše oblasti nameravajo na podlagi sklepov Strokovnega odbora-za gozdne proizvode storiti potrebne korake za obnovitev trgovinskih odnošajev s Španijo. V ta namen se bo odposlala v Španijo posebna gospodarska delegacija, ki naj ne bi dosegla le obnove trgovinskih odnošajev s Španijo, temveč skušala doseči tudi likvidacijo naših terjatev v Španiji, ki znašajo 2,935.000 pezet. Da pa more delegacija zbrati vse podatke, ki so ji potrebni glede terjatev naših državljanov v Španiji, prosi Strokovni odbor Osrednji odsek, da zbere za slovenske izvoznike natančne podatke, kdaj so njih terjatve nastale (datum), kje so položeni zneski za nje, kako se imenuje španska dolžniška firma in v kakšnem stadiu so poskusi za prejem plačila. Pozivamo zato vse, ki imajo terjatve v Španiji, da pošljejo na Osrednji lesni odsek Zveze trg. združenj v Ljubljani naslednje podatke, ki naj jih pošljejo čim prej: 1. znesek njihovih terjatev v Španiji v pezetah, položene v »Centro de Monedas«; 2. znesek njihovih terjatev v pezetah, M je še pri posameznih kupcih; 3. znesek njihovih terjatev v švicarskih frankih na podlagi 50°/o kvote; 4. znesek njihovih terjatev v švicarskih frankih na podlagi 20 °/o kvote. S temi podatki se bo postopalo diskretno in naj se nihče ne boji, da bi zvedela za nje katera druga firma. Podatke pa je treba poslati Čim prej! Občni zbori V. redni občni zbor Industrije platnenih izdelkov d. d. v Jaršah |bo v ponedeljek, dne 8. maja ob 10.30 v sejni dvorani Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Davčni svetovalec Neljuba tiskovna pomota se je pripetila v zadnjem »Davčnem svetovalcu« o pobiranju posebnega (brambnega) dodatka na neposredne davke. Da ne bo nobenega nesporazuma, objavljamo v celoti odstavek, ki je bil zaradi tiskovne napake napačno objavljen. »Podlaga za odmero tega prispevka je celotni predpis v preteklem letu vseh neposrednih davkov, ki se sumarno knjižijo. V odmerilo osnovo tega prispevka pa se n e vnašajo: davek na poslovni promet, luksuzni davek in vojniea ... (V zadnji objavi pa je bilo napačno natisnjeno namesto: »se ne osvajajo« — »se nanašajo«.) G. N. F. v Kr. — Vprašanje: Vpogled v davčne spise Od davčne uprave sem dobil poziv, da vloženo prijavo dopolnim z nekaterimi podatki. Ker slutim, da me je nekdo denunciral, da imam bogzna kake dohodke, bi rad vpogledal v davčne spise, ali in kakšne podatke je proti meni zbrala davčna uprava, da se bom znal braniti. Odgovor: Pred razpravo davčnega odbora davčni zavezanec ne more vpogledati niti prve strani davčne prijave, niti ne podatkov, katere je sam predložil. Na dan razprave se mu dovoljuje vpogled v davčno prijavo in vse zbrane podatke, na podlagi katerih je sestavljen davčni predlog. Od dneva razprave pa do dostave plačilnega naloga ne sme davčni zavezanec ničesar vpogledati, niti ne svoje prijave. Po dostavi plačilnega naloga pa do dne, ko more vložili pritožbo, ima pa v ta namen, da more svojo pritožbo ute mdljiti, zopet vse pravice kakor na dan razprave. Pa tudi za čas pritožbenega postopka, ki teče od dneva vložene pritožbe pa do rešitve pritožbe od strani reklama cijskega odbora. Po tem roku se smejo spisi vpogledati tudi v roku za vložitev tožbe na upravno sodišče. V navedenih dobah sme davčni zavezanec pregledati in prepisati vse akte, ki se nanašajo na njegovo odmero. Ob tej priliki sme tudi pregledati in prepisati tudi izjave prič, mnenja izveden cev in obvestilo zaupnikov. Ne sme se pa dozvolili, da bi davčni zavezanec zvedel za imena zaup' nikov. Vpogled se ne dovoli samo takrat, kadar gre za javne razloge ali za čuvanje tajnosti. Vendar pa taki primeri ne prihajajo v praksi nikdar v poštev. Za vpogled je treba plačati takso po zakonu o taksah. Taksa znaša din 10’—- za prošnjo in za prepis za vsako polovično polo izvirnika din 2'—, če stranka prepis sama napravi. je izpričevalo trgovčeve sposobnosti in dostaviti bi mogli, tudi slehernega človeka. Kajti pismo, če je res dobro napisano, mora doseči skoraj isti učinek, ko osebni obisk, saj namen pisma je, da tega nadomesti. V osebnem razgovoru more človek kako nepremišljeno besedo hitro nadomestiti boljšo, da se takoj izbriše neugoden vtis. V pismu pa to ni mogoče, kajti napisane besede ni mogoče več popraviti. Napisana beseda ostane, kakor pravi star latinski pregovor. Zato ni lahka stvar napisati dobro pismo in zato se je treba mnogo učiti, da se človek nauči, kako se napiše dobro pismo. Predvsem si je treba zapomniti naslednje: Vsako pismo mora biti jasno! Bralec pisma mora takoj vedeti, kaj hoče povedati pismo. Če mora bralec šele ugibati, kaj je bolel pisec povedali, potem bo najbrže vrgel pismo jezen v koš. Ves trud s pismom je bil v tem primeru zaman. Pismo naj bo kratko! Danes nima človek časa, da bi ga izgubljal s čitanjem pisem. Zato je treba opustiti vse nepotrebne fraze, vse nepotrebne besede in čim krajše, a vendarle jasno povedati svojo željo. Pismo pa mora biti tudi slovnično pravilno. Nič ni bolj mučno, ko pismo s slovničnimi napakami. Bralcu je kar mučno za pisca, kajti vsaka slovnična napaka odkriva pomanjkljivost piščeve izobrazbe. Zato se je treba potruditi, da je napisano pismo brez slovničnih in so Stanje naših kliringov Naše terjatve proti Nemčiji *°pet narasle in sicer za 5,5 mili jona din. Zelo se je znižal znova naš dolg proti Češkoslovaški in ^ manjši meri tudi proti Madžarski Narastel pa je naš dolg proti Polj dotične valute): Aktivni kliriiigi: Bolgarska din Nemčija RM Turčija din Španija pezet Masivni kliriiigi: belg B°lgarska din Italija din Madžarska din Poljska din Romunija din češkoslovaška Ko šv'ca šv. fr. v milijonih 22. 4. 15.4. 1-70 1-73 10'05 15'65 17'06 16'94 2'93 2''93 1'98 2‘11 0'58 0‘63 35'0t 33'49 2'02 3'58 7'08 3'42 3'94 4'90 25'08 34'33 1'92 1'99 Trgovskemu naraščaja! Dobro napisano tudi brez pravopisnih napak. Breznikova slovnica in »Slovenski pravopis« bi morala biti v vsaki pisarni, bi ju moral imeti vsak trgovec. Pa tudi oblika pisma je važna. Nelepa oblika vzame bralcu vsako veselje do čilanja pisma. A to je danes silno važno, ker prejemajo poslovni ljudje toliko pisem, da čitajo pisma v največji naglici. Če je oblika pisma površna ali zanemarjena, je tudi žaljivo za naslovljenca, ki po pravici vidi v tem omalovaževanje svoje osebnosti. In po pravici, kajti tistemu, ki ga cenimo, ne napišemo površno spisanega pisma. Lepa oblika pisma je polovica njegovega uspeha, zato pa treba tudi na zunanjo obliko pisma zelo paziti. Kar velja za pisma, velja v še večji meri za pisma, v katerih se kdo prijavlja za službo. Takšna pisma morajo biti posebno skrbno sestavljena, ker s temi pismi se prosilec za službo predstavi. Na pisanje pisem je treba zato polagali največjo pažnjo, ker so pisma za osebni in poslovni uspeh največje važnosti. V začetku naj vsak piše pisma počasi in naj napravi najprej koncept. Če pismo še ni dobro, naj spiše vse pismo še enkrat, če treba tudi tretjič, četrtič itd. Šele, kadar človek zna že dobro pisati pisma, naj jih diktira. Polovica poslovnega uspeha je dobro pismo in je s tem že dovolj poudarjena dolžnost, da se vsakdo potrudi in uči, da - se nauči pisati dobra pisma. napne do skrajnosti svoje sile, da pride prvi na cilj, toda takoj po tekmi da svojemu tekmecu roko in po tekmi sta si najboljša prijatelja, ki si drug drugemu pomagata. Prav tako bi moralo biti tudi med trgovci. Navzlic vsej konkurenci si morajo ostati prijatelji! Sicer pa tudi ne koristi dosti govoriti slabo o konkurenci. Ljudje raje mislijo o sočloveku slabo ko dobro. Če kdo premočno zabavlja proti svojemu konkurentu, se mu more zgoditi, da si bodo ljudje mislili, da govori proti svojemu konkurentu, ker za njim za ostaja, ker govori iz njega jeza, da ne more nuditi isto, ko njegov konkurent. Efekt bo torej ravno nasproten. Sicer pa je tudi poslovno na pačno, govoriti preveč o konkurentu. Kajti kdor mnogo govori čez konkurenta, ta mu dela nehote reklamo, ker ljudje zvedo za njegov obstoj in njegovo trgovino. Ne bo dolgo pa bodo šli v to trgovino tudi kupit, da se osebno prepričajo, če je res pri rijem vse tako slabo, kakor so prej slišali. Mnogo bolj močan vtis pa naredi trgovec, ki tudi o svojem konkurentu govori dobro. Tak trgo vec ljudem imponira in ostali mu bodo zvesti ker so prepričani, da se temu trgovcu ni treba bati konkurence. Ko ni udrihal trgovec čez konkurenta, je priporočal sebe samega. M 39. aprila 9« 8. maja 1939 XVI. SALON AVTOMOBILOV 4. MAJA: TEKMOVANJE V ELEGANCI AVTOMOBILOV Mednarodna Ne udrihati čez konkurenta Vsak trgovec je tudi konkurent trgovcu iste stroke. Posebno v zadnjem času postaja ta konkurenca vedno ostrejša. Zaradi tega, pa ni potrebno, da bi privedlo tudi do osebnih nasprotstev. Kon- kurenca je potrebna, ker je konkurenca bistveif ^mik trgovine, toda ta konkurenca naj ne zavzema preostrih oblik. Vedno se je treba zavedati, da je tudi konkurent stanovski tovariš, ki ima iste težave in iste zahteve. Konkurenca v trgovini je ko tekma v športu. Dober športnik kulinarična razstava Ročni izdelki 7. MAIA: IV. MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV Tekmovanle »Dama in njen pei« Ha teleznicah«Jugoslaviji od 24IV. do 13. V. breiplaCen po-vralek, v sosednih drtavab 23 do 50%, popusl. na jadranskih parobrodih viSji razred ra ceno niijego. Nagrade posetniiom I Tiskan papir se bo mogel znova uporabiti V Pitsburgu je kemik dr. Hocli-stadter izumil novo metodo predelovanja tiskanega papirja za ponovno tiskanje. Novi izum ima dvojni pomen. Z uporabo starega papirja se bo znižala cena papirju od 50 na 30 dolarjev za touo. Novi papir pa je poleg tega mnogo bolj elastičen in tudi mnogo bolj odporen. Seveda pa se star tiskovni papir ne bo mogel predelovati vedno v novega. Eksperimenti so dokazali, da bo to mogoče le devetkrat. Stalni nemško-jugoslovanski odbor se sestane v Kolnu Stalni nemško-jugoslovanski gospodarski odbor ima vsaj dvakrat na leto svoje redne seje in sicer enkrat v Jugoslaviji, drugič pa v Nemčiji. Namen teh sej je, da se določijo kontingenti ter tudi njih razdelitev. Nadalje skrbi odbor tudi za kontrolo nad izvrševanjem sprejetih določil glede blagovnega in plačilnega prometa. Prvotno je bilo določeno, da bo prvi sestanek odbora koncem aprila, sedaj pa je dan sestanka definitivno določen na 20. maja, in sicer v Kolnu. Na seji se bo predvsem razpravljalo o posledicah priključitve Ceško-Moravske k Nemčiji ter o ureditvi novo nastalih razmer. Doma in po sveto Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prišel v sredo v Zagreb, kjer je bil zelo prisrčno sprejet. Ob 6. popoldne je prišel v bansko palačo predsednik dr. Maček ter imel s predsednikom vlade enourni razgovor. V četrtek dopoldne sta se predsednik vlade in dr, Maček zopet sestala. Za sedanje razgovore v Zagrebu vlada v vsej državi največje zanimanje. Iz Beograda poročajo, da je tamkajšnji politični svet prepričan, da bodo sedaj pogajanja privedla do srečnega zaključka. Enak optimizem se opaža tudi v Zagrebu in v vsej državi. Vse je prepričano, da je sporazum pred vratmi. Univ. profesor dr. Ilič, eden voditeljev Davidovičeve demokratske stranke, je objavil v polmesečniku »Napred« članek o pogajanjih za sporazum. Jedro njegovih izvajanj je naslednje: Najprej ugotavlja, da je sporazum mogoč in da nimajo prav oni, ki odklanjajo sporazum, ker se drže teorije o enem jugoslovanskem narodu. S sporazumom se mora doseči takšno stanje, ki mora zadovoljiti tako Hrvate ko Srbe. Sporazum mora zato združiti čim več Srbov in čim več Hrvatov. Kdor bi hotel s sporazumom razediniti Srbe ali Hrvate, ta ne bi delal za sporazum. Vprašanje sporazuma je zato neločljivo zvezano z vprašanjem obnove političnih svoboščin in normalnega sodelovanja naroda pri vodstvu državnih poslov, stvar je v tem, da se naše razmere urede, da bi se v teh težkih časih, ko nihče ne ve. kaj prinese noč in kaj prinese dan, doseglo moralno edinstvo naše države, ki je za njeno obrambo npob-hodno potrebno. Kakor je zabloda, da bi se mogle politične svoboščine obnoviti v zadostni meri brez ureditve naših notranjih vprašanj, tako je zabloda misel, da bi se mogla urediti naša notranja vprašanja brez obnove političnih svoboščin. Oba problema se morata rešiti hkrati. Zato ni druge poti, da se v resnici doseže narodni sporazum, kakor da se vrnejo narodu politične svoboščine, »Hrvatski dnevnik« je ta članek v njegovih glavnih izvajanjih ponatisnil, nato pa dostavil: Pisec ima načelno prav, vendar pa bi njegova izvajanja dopolnili s pripombo, da morajo sedaj srbijanske opozicionalne stranke nastopiti za rešitev notranjega spora, ker bf, bila to najmočnejša garancija, da se pride do političnih svoboščin. S tem dodatkom bi dopolnili članek g. Iliča. O sestanku zun. ministra doktorja Cincar-Markoviča z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom je bilo izdano uradno sporočilo, ki pravi, da sta imela oba ministra daljši razgovor o vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Jugoslavijo. Razgovor se je vodil v prijateljskem duhu ter je dokazal dalekosežno soglasno naziranje o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Zun. minister Cincar-Markovič je odpotoval iz Berlina nazaj v Beograd. Ob odhodu je dal novinarjem na njih prošnjo kratko izjavo, v kateri je naglasil, da so potekali njegovi razgovori z nemškimi državniki v največji prisrčnosti in da se je med pogovori ugotovilo popolno soglasje obeh držav glede vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi. Popolno soglasje je bilo doseženo tudi glede bodočega sodelovanja. Poskusi, da bi se iz lignita iz Kreke delal umetni bencin, so dali pozitivne rezultate. Izdelava 40.000 ton umetnega bencina bi veljala 350 do 400 milijonov ter bi veljal kg tega bencina od 2'40 do 2'80 din. Iz Šibenika pinočajo, da se je turistična sezona dobro začela in da prihajajo vsak dan novi turisti. Doslkrat se zgodi, da zmanjka sob za tujce. V JPlznjn je bilo aretiranih okoli 100 oseb, ker so metale v nemške vojake za časa zadnjih protinem-ških demonstracij oetovo kislino. Več vojakov je bilo ranjenih. Nemško poročilo trdi, da so med aretiranci samo marksisti in Židje. Občina Plzenj bo morala plačati odškodnino ranjenim nemškim vojakom. Francoska vlada je prepovedala koncert berlinske filharmonije, ki bi moral biti v začetku maja v Parizu. V Luksemburgu praznujejo letos stoletnico ustanovitve svobodne luksemburške države. Vse prebivalstvo je pri proslavah posebno močno poudarilo svojo voljo za ohranitev luksemburške neodvisnosti. Škodovi zavodi v Plznju so dobili od bolgarske vlade naročilo, da zgrade v Rusih veliko električno centralo. Madžarski vladni list »Esti Uj-sag« piše, da bo madžarski parla ment razpuščen in da se bodo nove volitve izvedle na podlagi tajnega glasovanja. Treba počakati, če se bo to tudi v resnici zgodilo. Predsednik Vzhod. Prusije Koch je zahteval od litovske gozdne industrije, da takoj dobavlja žagam v Memclu les, ker da je to Litva po zadnjem dogovoru o odstopu Klajpede Nemčiji dolžna. Litovski lesni industrialci so zaradi te zahteve zelo nejevoljni, ker vidijo v njej diktat, (žage v Memelu danes stoje, ker nimajo lesa.) Kitajci poročajo uradno, da so prebili japonsko fronto v Kiang-siju. Tudi pri Kantonu so dosegli Kitajci nove uspehe. Niso pa še mogli zavzeti mesta Kajfeng, ki ga še brani japonska garnizija, že več dni se bijejo srditi boji v pred mest j ih tega mesta. Kitajci so dosegli velik uspeh in zavzeli po daljših bojih mesto Nan-čang, ki je glavno mesto province Kiangsi. Kitajci so po dobri arti-ljerijski pripravi prebili japonsko fronto na 40 km dolgem odseku. Padanje izvoza umetne svile iz Italije Po letnem poročilu družbe »Snia Viscosa« je znašal lani njen čisti dobiček 56-6 proti 49 8 milijona lir predlani. Proizvodnja umetnega sukanca se je zvišala od 826 na 890 milijonov kg. Proizvodnja umetne svile pa je padla od 540 na 448 milijonov kg. Italijanski izvoz umetne svile se je zmanjšal od 47 na 44-5 milijona kg. Proizvodnja umetne svile se je v letu 1938. v primeri s prejšnjim letom znižala v Franciji od 30 na 28, v Nemčiji se je dvignila od 57 na 65, v Angliji je padla od 54 na 48, v Italiji od 485 na 46'5, na Japonskem od 150 na 95 in v USA od 146 na 117 milijonov lig. Štev. 4730/39. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 17. maja 1939. ne posredno pismeno pogodbo za dobavo 12 zvračljivih vozičkov za rudnik Velenje in 12 isto za Obratno upravo Zabukovca. Ostali pogoji pri rudniku. Državni rudnik v Velenju. Iz zadružnega registra Razdružila se je in prešla v likvidacijo Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani. Likvidatorji: Dimitrije Laucoš, Ivan Praznik in Ivan Šemrl, vsi mizarski mojstri v Ljubljani. Nadalje se je razdružila in prešla v likvidacijo Zadruga za splošno mizarstvo v Ljubljani. Likvidatorji: Franc Ložar, Sneberje, Ivan Mrzlikar, Glince, Ivan Podobnik, Sneberje. Prva žebljurska in žclczo-olirtna zadruga v Kropi in Kamni gorici, z. z o. z. se glasi odslej: »Plamen«, kovinarska zadruga z omejenim jamstvom. Razdružila se je in prešla v likvidacijo Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok v Ljubljani. Likvidatorji: Avg. Ogorevc, Franjo Vetrih, Ivan Dimnik, Maks Štrban, Slavko Dvoršak in Jakob Križaj. Konkurzi - poravnave Potrjuje sc poravnava, ki jo je sklenil trgovec Alojzij Milavec v Planini pri Rakeku s svojimi upniki. Naprodaj je rudnik črnega premoga najboljše kakovosti. — Poizvedbe pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. čitajte »Trgovski list«! 1 STOCK BRANDV MEDICIN AL D. D SLAVONSKA POSEGA |iiiiiiii*Mininiiiiniiiiiiiin