35
časopis slovenskih delavcev
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255________________
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 11. avgusta 1994, št. 35, letnik 53, cena 175 SIT
NOVA AFERA?
i	7
Neodgovorni, nesramni napadi na podporo Slovencem v Italiji in Avstriji - Avtorji vrtijo staro lajno Heimatdiensta
ČAKAMO NA POGOVOR Z DR. JANEZOM DRNOVŠKOM
»V SKEl ugotavljamo nov plaz stečajev, ki potekajo po nekakšnem skritem scenariju. Zato smo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška prosili za pogovor in čakamo, da bo imel čas za tegobe kovinarjev. Od predsednika vlade bomo zahtevali, naj banke kreditirajo proizvodnjo podjetij, ki se bodo sicer potopila. Zahtevali bomo tudi ustavitev odpuščanja presežnih delavcev v podjetjih, ki se lastninijo. Opozorili ga bomo na nove menedžerje, ki kljub nesposobnosti prevzemajo bivša družbena podjetja oziroma njihove dele. Delavci Kovinda, Eurodiska so več mesecev brez plač, in če hočejo v stečaj, morajo sami zbrati denar za ta postopek. V podobnem položaju so tudi delavci Livarne iz Nove Gorice, Emija iz Poljčan, Tovarne kos in srpov na Lovrencu, TSN Elinga iz Maribora. Od predsednika vlade pričakujemo tudi odgovor o perspektivah kovinske in elektroindustrije ter slovenskega železarstva. Naši kolegi iz Štor še naprej zahtevajo ugotavljanje odgovornosti državnega sekretarja za industrijo Iva Baniča zaradi slabih rezultatov njegovega dela.«
Vse to je za DE povedal predsednik SKEl Albert Vodovnik pred tiskovno konferenco, napovedano za četrtek, 11. avgusta.
ŽENSKE NA TRGU DELOVNE SILE
Vanda Rešeta in Metka Roksandič iz Luxembourga - na 10. strani
V Postojni so se mazači lotili spomenikov NOB. S kljukastimi križi so umazali spomenik NOB na Trgu padlih borcev, spomenik borcem, padlim za svobodo (na fotografiji) in spomenik devetnajstim ustreljenim talcem na poti h koči Mladiki.
Junaki so kajpak še neznani, saj naša policija v tranziciji mazačev očitno ne lovi prav rada.
NAK, TO NISO SVINJE PRI KORITU
KAJ JE $ KmiULOM
So policaji manekeni ali nas varujejo? Je bil socializem manj kriminalen od kapitalizma? Vprašanje odgovornosti za »debolj-ševizacijo« policije - na 3.
strani
ODPRTO PISMO SLOVENSKEMU DELA VSTVU
Zahtevajmo javnost plač!
PREDRAGA
AU
PREPOCENI
ELEKTRIKA?
Kako uskladiti ekonomijo in socialo
stran 4
^ PULSAR
d.d.
Odslej lahko . po vsej f Sloveniji I zamenjate | svoje certifikate za delnice PULSAR
Oil/IJ 13 ]1S
To niso svinje uri koritu
Svinje pri koritu, kar je vse bolj priljubljena prispodoba slovenskih politikov novega kova, so namreč resnično požrešne živali. Toda ko korito izpraznijo, dobrodušno zakrulijo in se lagodno zleknejo v lastno blato.
Slovenski politiki so nevarnejše mrcine. Ko je korito prazno, niso prav nič dobrodušni. Še naprej lakomno krulijo, zdivjajo iz ograde in besno rijejo naokoli. So pravzaprav divji, nikoli siti merjasci. Zdaj so sicer na počitnicah. Nič več datiranih toplih obrokov, poceni kavic in drugih ugodnosti. Menda bodo morali vsaj na počitnicah pošteno plačati svoj zapitek. In ko se bodo sestradanih rilcev jeseni vrnili, se nas spet bog usmili.
Kar 17 točk se poslanski gospodi v vročini ni zljubilo obdelati. Med njimi tudi zakona o političnih strankah. Menda se ga na vse kriplje izogibajo, ker naj bi napravil red v delovanju in predvsem financiranju političnih strank. Dilema je huda! Na eni strani vse nečednosti za nazaj, po drugi nova lakota.
Zakon bo namreč onemogočil manjše stranke in praktično preprečil nastajanje novih. Svinje pri koritu se bodo na ta način znebile konkurence in korito bo le njihovo. Kar za vselej.
Toda treba ga bo polniti sproti in obilo. Zato bo zakon verjetno v jeseni le sprejet. Podržavil bo premoženje bivših družbeno političnih organizacij, tudi tisto, pridobljeno iz članarin. Doslednost pa taka!!! Ko namreč hlastajo po tem premoženju, sami hkrati neusmiljeno rijejo po državnem proračunu. Vsak volile c naj bi stranki po novem prislužil 30 tolarjev mesečno. Vam zveni skromno? Če bi sešteli ^olilne glasove prejšnjih volitev, ki so jih požele zdajšnje parlamentarne stranke^in jih zmnožili s 30, bi dobili kar čedno vsotico 335.983.000 tolar]?”.
SaiTdo. 'j- 21 Slfllnke rade iz proračuna poplačale tudi stroške svojih predvolilnih kampanj. Čisto mimogrede — ker se je po zakonu o poslancih doslej ugodno upokojilo 52 poslancev in trije funkcionar ji za povrh, so s tem proračun oškodovali za 13.568.449 tolarjev, kot so izračunali v zadnji številki Mladine.
Skratka, nesramnost in požrešnost brez meja! Mar res ni nobenega vsaj malce poštenega politika, ki bi si drznil predlagati, naj se stranke vzdržujejo izključno iz članarine?! Saj bi bilo utopično, merjasci so pač merjasci. Toda lepo bi se vendarle slišalo.
No, od utopije nazaj v svinjak. V Avstriji živi mednarodno priznani strokovnjak za psihologijo živali Grahame Coleman. Ugotovil je, da so prašiči naj občutljivejši sesalci. Če z njimi grobo ravnaš, doživljajo prave strese. Že najmanjša grobost jih hudo razburi in neprijetno se počutijo, če zaznajo, da z njimi nisi ravno zadovoljen. Pretepanje pa je sploh groza, pusti jim trajne, nepopravljive posledice.
Jim pa prijateljsko ravnanje zbudi zelo prijetno počutje in ljubijo dobrohotno trepljanje.
Kako zlomka jih je lahko tako dobro zadel?!
DE
časopis slovenskih J delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimekin ime: ________________________________________'
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
Desničarstvo - otroška bolezen postkomunizma
DE št. 31, 14. 7. 1994
Z gospodom Tugomerom Kušlanom sva že bila kdaj sogovornika na straneh DE. Pravzaprav nimam namena, da bi njegovemu razmišljanju (Desničarstvo - otroška bolezen postkomunizma, DE, 14. 7. 1994) zoperstavil inverzno sliko, ker se mi zdi, da je sprožil relevantno iztočnico za diskusijo.
Moram se strinjati s Kušla-novo oceno (»Vse dokler bo Združena lista deležna takih očitkov ob vsem, kar imajo na vratu tiste stranke, ki jo mečejo iz vlade, se ji ni treba niti najmanj bati morebitnih novih volitev, ker lahko samo pridobi.«). Na žalost. Kajti bolj ko Združena lista pridobi, bolj bo demokracija na zgubi! Za razliko od hrvaške SDPH (Socialdemokratske partije Hrvaške) Združena lista ni naredila nobenega resnega koraka, ki naj bi premagal njeno totalitarno, protidemokratično in zločinsko preteklost, še manj pa takega, ki bi premaknil njeno težišče v smeri socialne demokracije. Račan in dr. Tomac sta se lahko vsedla skupaj z nekomunističnim dr. Vujičem v novo skupno SDPH. To je bilo možno, ker je z Račanovim prihodom na čelo ZKH-SDP le-ta postala (1) bona fide nacionalna stranka in (2) dejansko demokratična stranka. Majskih volitev leta 1990 Račan ni lažiral. Drugih strank RačgnnVi
reformisti niso na udbovski način infiltrirali. Iz zares so odšli v opozicijo, kar se slovenski ZKS-SDP-ZLSD še ni do dneva današnjega zgodilo. Račan tudi ni podpisoval osmrtnic hrvaškim Mačkom in Avbljem (»Slava mu!«).
Kakšna slava vendar - in komu?
Ključni problem demokracije je, da ob novonastali »desnici« dobimo tudi in predvsem normalno, demokratično levico. Ker je zgodovina tiste druge slovenske »socialdemokratske« stranke (SDSS) podobna zgodovini VKP(b), po metodah obračunavanja seveda - nenazadnje so se Bohova, Pučnik in Janša izučili politične obrti v ZKJ/ZKS -je bilo v času 1990-92 še odprto vprašanje, ali se med SDP in SDSS da »vriniti« neko opcijo nekomunistične socialdemokracije. Usoda tega početja zahteva popisovanje zgodovine propadlih projektov, pa naj gre za Rančigajevo in Pa-vličino Delavsko stranko Slovenije ali Kovačičevo Slovensko krščansko socialno giba-nje-Stranko krščanskih socialistov (SKSG-SKS). Strategija Ribičičevih (post)komuni-stov je šla predvsem na (1) njihovo preživetje v politiki in (2) njihovo dominacijo nad novimi političnimi silami in gibanji. Saj so tudi nekaj dali - vsaka od združenih strank je v združenem listju dobila enega poslanca na nacionalni (rezervni) listi. Toda dejansko se je SDP združila s štirimi frakcijami nekdanje ZKS, namreč z jugoslovenarsko-re-formistično (SDU), s sindikalistično (S S S), z upokojensko (DeSUS) in z delom eks-SZDL. Torej djeansko sama s sabo! Niti ene nove ideje, niti enega novega, neobremenjenega gibanja niso bili v stanju pripraviti k podreditvi!
Kajti SDP je pokazala ustrezno mero nespravljivosti, maščevalnosti, nepripravljenosti na dialog in na lastno (samo)spremembo. Samo z zahrbtnostjo, z »diferenciacijo« v sopotniških gibanjih so lahko doseMj riR Nj j}} ne
more biti sogovornik nekdo, ki za tvojim hrbtom govori o tebi podle laži. Ni in ne more .biti sogovornik tisti, ki tvoje sodelavce podkupuje. Sicer pa je že sama pomisel na socialdemokratsko združitev komunistov in oporečnikov bila obsojena na propad že v začetni
Odprto pismo slovenskemu delavstvu
Zahtevajmo javnost plač
Na Zahodu časopisi redno objavljajo rang listo podjetij z največ profita, ustvarjenega v preteklem letu. Prav tako objavljajo rang liste posameznikov, narejene na osnovi njihovih letnih dohodkov. Na rang listah posameznikov najdemo znana imena iz sveta glasbe, športa, gospodarstva... Zanimivo, nihče na Zahodu ne skriva svojih legalnih zaslužkov, nihče se ne čuti prizadetega, če so številke dostopne javnosti, in nihče ne skriva podatkov o svojem premoženju, pridobljenem na legalen način.
Nasprotno, podjetja in posamezniki so ponosni, če so sploh uvrščeni na teh rang listah, sreča pa je večja, če so bližja vrhu. Uvrstitev na rang listo bogatih (uspešnih) pomeni, tako za podjetje kot za posameznika, dokončno uveljavitev in neko vrsto brezplačne reklame.
Poleg na legalen način (v skladu z zakonom) se do denarja in premoženja da priti tudi na nelegalen način (kraja, goljufija, podkupnine...). Razumljivo je, da javnih podatkov o takih dohodkih ni toliko časa, dokler kriminalcev ne dobijo. Nelegalno pridobljen denar skušajo kriminalci legalizirati s »pranjem denarja«.
Tudi pri nas se do denarja in premoženja da priti na legalen in nelegalen način. Za razliko od Zahoda pa javnsot o uspešnih po-
djetjih in posameznikih ne ve skoraj nič. Sprašujem se, zakaj »naši uspešni« direktorji in novopečeni podjetniki skrivajo podatke o svojih legalnih dohodkih. Res imamo zakonsko določilo o tajnosti plač, ampak to jim ne prepoveduje dajanja podatkov o lastni plači, prej jim omogoča, da te podatke uspešno skrivajo. In zakaj bi skrivali lastno uspešnost? Zakaj bi skrivali na legalen način pridobljeno bogastvo? Zame je možen samo en odgovor: Ta »uspešnost« nima kritja. Visoke direktorske, pardon, menedžerske plače so res legalne. Vprašljiva pa je morala menedžerjev, ki v propadajočih tovarnah skrbijo samo za svoj žep, obuboženemu delavstvu pa razlagajo tisto staro o zategovanju pasu. Ko bi delavci vedeli, kakšne plače imajo njihovi menedžerji, bi jih marsikje že zdavnaj nagnali.
Kaj pa je z moralo in ne samo moralo, po osebnih prejemkih sodeč, revnih obrtnikov? Mnogi od njih, uradno socialni podpiranci (regresirano otroško varstvo, regresirana prehrana v šolah, otroške doklade...), imajo velike hiše, vikende, drage avtomobile... Država jim ne zna ali noče stopiti na prste.
Tajnost plač je koristna samo za one pri koritu!
Jože Vuk, tajnik
Delavske zveze ZLSD
fazi, ko so eks- in post-komu-nisti postavili kot pogoj svojo nedotakljivost in ko so pokazali, da jim je dejansko šlo samo za zaščito uslužnih kadrov včerajšnjega partijsko-policajskega režima. Skratka — da jim je šlo in da jim še vedno gre za obrambo vsega bivšega. Je ZLSD res tako čista? Ne bi rekel. To je bila stranka, ki je v Sloveniji uvedla apartheid - rdečih proti vsem ostalim. Odvzem političnih in državljanskih pravic 90 % prebivalstva ni hec. Zame ne, za »prenovitelje« pa je očitno bil.
Veste, tako lep je bil ta zločinski komunistični režim, da sem zaradi svojega porekla doživel, da so me dali na seznam »notranjega sovražnika«. Še preden sem zrasel in še preden sem sploh kaj naredil. Ker me moj sogovornik omenja vzporedno z »nekaterimi v LDS«, naj povem, da s to stranko res nimam nič skupnega. In naj pristavim, da med novoodkritim »liberalizmom« slovenskih komsomolskih aparatčikov, dežurnih filozofov z marksističnega centra in brezvestnih povzpetnikov na eni in nekim, nam na Kranjskem nepoznanim demokratičnim liberalizmom, ni in ne more biti nobene zveze. Mene so komsomolci proglasili za »moralno-politično neprimernega«, to pa zaradi tega, ker sem 1971. leta vodil Akcijski odbor za novo Zvezo mladine (AONZM) in zahteval notranjo demokracijo v vse-mladinski organizaciji! Ne lastim si zaslug za idejo, ki se je je v totalitarnem režimu oprijelo slovensko ljudstvo ob koncu osemdesetih, ko so tak način kandidiranja in izvolitve sprejeli za Bavčarjevo kandidaturo v predsedstvu SRS VS. Drnovškovo v Predsedstvo SFRJ. Pa čeprav sem devetnajstletnik spisal programske zasnove za to. Ne, meni ne gre za »komunistično preganjavico«. Samo za demokracijo mi gre. Ne more pa biti verodostojen demokrat nekdo,
ki je pred dvajsetimi leti proglašal za psihično bolnega - tako, po ruski praksi - nekoga, ki si je drznil napisati štiri kritične članke o Zvezi mladine. In še manj njegov li-starski kolega, ki je po porazu Dubčkovega »socializma s človeškim obrazom« sklenil, da revolucije še ne bo naslednjih 50 let in da je zato treba akceptirati vso temo svinčenih let in jo dodatno in ustvarjalno soustvarjati! Lepo prosim! In za verodostojnost je pri vsej prenovi socialdemo-
stil /■»»/'#» c I
Z SDP - ki je tudi po letu 1990 obdržala vse vzvode realne oblasti, pa še vso agenturo zraven (rezidenta SDV, rezidenta Labradorja, mrežo Fokus) - seje bilo treba zaradi »mehkega« prehoda v demokracijo pogajati, alternativno pa pritisniti nanjo. Tako je bilo mnenje v SKSG-SKS, ki je pripeljalo do deklaracije ob obletnici Dolomitske izjave. Toda dejanja SDP so zanikala njihov nevoljni podpis, kajti oni so to imeli samo za ceno, ki jo morajo taktično plačati za to, da si v svoj cvetlični venček zavijejo še enega pooblaščenega kristjana. Svojo resnično voljo bi pokazali, ko bi dali demokratično možnost svoji lastni bazi. Poznam mnogo sposobnih in nekompromitiranih ljudi v ZLSD, ki pa nimajo šanse priti na vrh mimo sedanje hierarhije, ki zase misli, da je večna (»para grada de dios«),
SDP se je resno bala krščan-
skih socialistov. Na Jelinčiča, drugega obetavnega izvenpar-lamentarca iz 1992. leta, enostavno ni znala reagirati. SKS je imela 2,5% v javnomnenjskih raziskavah, ko je imel Zmago 2,7%. Odkar sem zaradi spletk SDP-ZLSD moral oditi avgusta 1992 s položaja političnega sekretarja SKSG-SKS, je rating samo še padel in lista eks-poslanca Magajne je končala s celim 1 % na samih volitvah. Po internih raziskavah SDP bi krščanski socialisti lahko dobili do 8 %, torej eno tretjino glasov, ki so ostali njeni, torej bojda socialdemokratski. To samo dokazuje, da prostor, ki ga zaseda ZLSD, ni nujno listarski, ampak da se da neko konkurenčno idejo odstraniti pri neenakopravnih pogojih volilne igre (1990 so imeli zločinski komunisti ves udbovski denar in vso udbovsko mrežo, opozicija pa nič, če ni hotela po pomoč v tujino). Ob enakih štartnih možnostih in ob pošteni volilni igri (kjer si ne bi ena stranka pomagala z udbovskimi dosjeji, s kršitvami varovanih osebnih podatkov, vključno s številko mojega električnega števca - s pomočjo teh podatkov so si sestavili bazo podatkov) bi socialdemokratski prostor bil drugačen. Tako pa se mnogim dozdeva kot zgodovinska nujnost tisto, kar je imelo svojo realno alternativo. Za učinkovito dekomunizacijo je pri sosedih poskrbel Tudjman s HDZ-jem, saj je nastop HDZ-ja razbil podobno načrtovano potegavščino, Koalicijo narodnega sporazuma, ki je tam imela nalogo slovenskega Demosa. Ker Tudjma-novega dejanja ni bilo moč ponoviti pri nas - karte so bile razdeljene drugače, slSZZfžzi Liberalizem je bil dejansko totalitarnega izvora (komunistični zsms-jevski in hiedeg-gerjansko-fašistoiden pri pisateljih) — je edina možnost za demokratično akcijo preostala na socialdemokratskem polju. Saj je tudi prvi realni spopad za predsedniško mesto bil med Kučanovo in Pučnikovo opcijo »socialne demokracije«! Odtod ideja oživitve krščanskega socialnega gibanja, pa tudi iz tradicije obstoječega gibanja pri »2000«.
Moja kritika Združene liste izhaja iz izkušnje, ki sem jo tu popisal. Demokracijo smo dobili 20 let prepozno - saj smo zanjo bili »zreli« že v času gospodarske reforme (1965-71) - in hkrati smo jo dobili vsaj 5 let prezgodaj - saj opozicija ni bila zrela za demokracijo. S komunisti pa je tako - bili so največji internacionalisti in občudovalci Stalina in pakta Ribbentrop—Molotov, dokler je to velevala partijska »linija«; in postali so največji nacionalni odporniki in demokrati, ko je bilo treba pridobiti naivne demokrate za »ljudsko fronto«. Še vedno se tako obnašajo. To čutim. To vidim, ko poskušajo zaščititi bivše udbovce in podobne, v imenu njihovih državljanskih in poklicnih pravic. Za demokratično prenovo, spremembo in spravo pa je treba najpoprej rehabilitirati žrtve teh varovancev združenega listja, z ustrezno zakonodajo med drugim. Ta misel je združenemu listju tuja v tej meri, kolikor mu je tuja tudi dejavna demokratična drža. Tista posiljena me spominja na pridnega učenca, ki vedno prvi dviga roko.
Mladen A. Švare (brez stranke)
Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d,, Ljubljana / BONA FIDE d.d. Koper / TMB d.o.o. Maribor
stavite na strokovnjake
v Ljubljani, Kotnikova 2 in v Mariboru, Partizanska I3a/ TRIMO d,d,, Trebnje, Prijateljeva 12, AZUR GROSUPLJE, Adamičeva 10, c. Gubčeve brigade b.š. Trebnje in c. I borcev 17, Brežice
PULSAR
061/13 13325
Borznoposredniška hiša
PROXY
Dalmatinova 2, Ljubljana
061
d d im
m
T časopis
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran),
......-	- Franček Kavčič (sindikatj), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina; 321:255
— .J«*..,.J... —	—«.... 501(51-603-46834 • Tiski Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Cirij Urek, Edo Kavčič, Jernej: Jeršan, Otišan Semolič.
Top secret
Piše: Martin Ivanič
Marsikdo zmotno misli, da se v parlamentu v avgustovskih dneh nične dogaja. Daje tudi sicer v deželi odurno vroče in dolgočasno. Gnečo je na prvi pogled videti samo v zraku. Helikopterji, ki ne razvažajo gostujočih predsednikov, pomagajo gasiti požare. To z gašenjem požarov je sploh posebna tema, a bržčas ne sodi v sindikalni časopis. Z njo se bodo morda kaj več ubadali novopečeni zasebni lastniki gozdov.
Tudi samemu se mi je zdelo, da v parlamentu vlada počitniško mrtvilo. Pa sem kakšen dan nazaj telefoniral v njihovo dokumentacijo, če bi lahko prišel preverit neke podatke. Pošteno je povedati, da imam z damami iz te službe sicer sijajne izkušnje. Tokrat se mi je odzval moški glas v nekakšni srbohrvaščini, rekoč, da usluge ne morem dobiti, ker imajo neke pomembne opravke in, ker delajo z zmanjšano močjo.
Trmasto sem vzel pot pod noge in se, upajoč na lepo navado, da človeka le ne vržeš kar tako čez prag, napotil v palačo modrih. Moj optimizem je bil poplačan. A to ni jedro zgodbe! Morda bi se pametnejši človek s tem danes ne »postavljal«, toda dejstvo je, da sem nekoč služil kruh v starejši polovici današnje parlamentarne palače. Jasno je, da sem poznal tudi tiste sobane, ki jih v vulgarni slovenski govorici označuje del naslova.
Razen morda pri E. Jong to ni prostor, ki bi zaslužil kakšno podrobnejše opisovanje. A me je stvar toliko presenetila, da bom naredil izjemo. Intimni prostori so bili v času vsakršnega egalitarizma (ki je seveda tudi poznal bolj in manj enake) - danes se kratko reče enoumja, po čemer ga razlikujemo od sedanjega brezumja - presenetljivo skromni. Do tam, do koder je Marinko lahko stegnil roko, so bile stene obložene s pustimi belimi, slabo položenimi ploščicami. Oddelki med seboj niso bili pregrajeni do vrha. Po tleh je bil cenen teraco (že kar pretirana varčnost je nekoč ekonoma napeljala na sijajno idejo, da je del razbitega in nato z navadnim cementom zalitega tlaka prebarval s pikicami bele in črne oljnate barve in na ta račun smo se kraljevsko zabavali). Vodovodne pipe so strašno krulile in, morda z izjemo kakšnega ženskega oddelka, dajale samo hladno vodo. Sušilci za roke so občasno sicer ropotali kot razmajan kombajn, a pihali so redko in še tedaj le hladno. No, enkrat pred začetkom novega štetja je bila opravljena velika prenova: namestili so milnike za tekoče milo.
S takšno zastarelo tehnologijo je partija poskušala skočiti v 3. tisočletje. Ko je opazila, da tega skoka vsem eksperimentom navkljub ne zmore, je z njimi hotela priti vsaj v Evropo. Tudi to ni šlo.
Že prejšnja leta smo opazili, da nova oblast lepo skrbi za diskontinuiteto na ključnih področjih. Radikalno so prenovili in posodobili vse tajne oddelke v nekdanjem skupščinskem delu poslopja. Morda so demontirali tudi stare in namestili nove prisluškovalne linije. Letos so sklenili narediti red še v bivšem partijskem delu. Po mojem se bo prelom z udbomafijo posrečil šele po tej veliki čistki. Popit npr. je že bil velika živina, a da bi, denimo Sašo Lap, hodil lulat in ...v isto kamro, kaj šele na isto one, to seveda ne gre. Saj bi se ja lahko spet okužil s kakšnimi rdečkami! Zato so (Da bi le poznal tistega, ki je v resnici sprejel te revolucionarne odločitve' in jih naprtil na pleča državljanom, tedaj bi Anderlič in Omerza imela že kaj več družbe!) podrli vse vmesne stene in jih postavili na novo in prav do stropa (kar ima vrsto samozaščitnih prednosti, verjetno pa je povezano tudi z varstvom pravice do zasebnosti), vse to pa do vrha obložili z okusnimi in zagotovo dragimi keramičnimi ploščicami, funkcionalnimi enoročnimi pipami (kar povečuje prihranke državnega zbora
pri uporabi vode in energije, seveda) itn.
Ne, to nikakor ni afera, čeprav je Kocijančič namigoval, da se bo verjetno kakšna skuhala tudi med počitnicami, in je novinar bistro opazil, da verjetno natolcuje na janševce, ki so menda znani kuharji afer. Vsekakor pa je to groteska. Pa ne v očeh poslancev. V njihovih očeh ni nič narobe niti s tem, da v parlamentarnem bideju, ah, oprostite, bifeju! sineku-risti in državna birokracija pijejo npr. kavo po okroglih 30 SIT ter dobro in poceni jedo, medtem ko slovenski srednješolski nadobudneži skoraj nikjer nimajo zdrave prehrane in jih odirajo »brzopo-tezni« priložnostni zaslužkarji.
To je groteska, ki bi morala davkoplačevalcem dati misliti. Država, ki je prav imbecilno nesposobna od podjetnikov in obrtnikov pobrati prispevke in dohodnino, ker bi se pač bilo treba malo bolj potruditi kakor v primeru delavcev in nameščencev (tu namreč pri pobiranju prispevkov in dohodnine deluje avtomatizem), daje tem istim podjetnikom in obrtnikom lep zaslužek iz proračuna, v katerega sami bore malo prispevajo, da bi se še bolje godilo razvajenim poslanskim ritim (je po pravopisu). Zato nasvet vsaj tistim korenjakom, ki svoje izvoljence občasno sami kaznujejo: Ne tepite jih po glavi. To je udarec v prazno. Kar po riti!
Če se profesor Rudi Rizman in eks minister Janez Janša še vedno prepirata zaradi objave nekega pisma, ki ga je profesor pisal v tujino svojim kolegom, pisal pa je v njem tudi o eks ministru, seveda ni nič čudnega. Na Slovenskem so nekateri, s katerimi prepirov preprosto ni mogoče skleniti, nekaj pa je tudi takih, s katerimi se sploh nima smisla prepirati. Profesor bi seveda to moral vedeti. K njunemu prepiru kajpak f pridno pristavljajo svoje lončke tudi drugi, kar pa ni nič nepričako- J| vanega, ker je pač v tej deželi že tako, da ima vsak kaveljc takoj pri roki vsaj pet prostovoljnih odvetnikov. Ti imajo potem spet svoje odvetnike in tako gre zgodba naprej, zato ni čudno, če se nas prijema vzdevek, da smo narod pre-
»Šlepanje«
pirljivcev in da je na tem podalpskem dvorišču že vsak z vsakim skregan.
Hrvaški sociolog Brajša je svoje dni napisal, da se je tudi prepirati treba znati, če naj bo od prepira kakšen učinek. Mi pa se ne znamo prepirati in zato tudi učinka od naših prepirov ni. Človek bi pričakoval, da se bodo vsaj akademsko izobraženi znali prepirati, pa se ne. Beremo univerzitetnega profesorja Sergeja Gomiščka, ki se na vse kriplje prizadeva biti strokoven, pa ne more skriti svojega navijaštva za Janšo. Beremo odvetnika Stanislava Klepa, ki tudi skuša biti strokovnjak, vendar mu je pri vsej zadevi Janša najljubši. Stroka pa gor ali dol, in to prav tam, kjer bi jo najprej pričakovali. Predvsem pri univerzitetnem profesorju.
Vsa zadeva bi bila za v koš, saj je takih pisanj, kot je bilo Rizmanovo, kolikor jih duša (ne) poželi, pa predavanj, pa knjig in tako dalje, skratka zasebnih in javnih informacij o slovenskem umazanem perilu kar mrgoli in gospodje po svetu morajo biti najbrž včasih kar zmedeni. Ko jim je vsega dovolj, pokličejo ali povabijo medse predsednika Kučana, ker sodijo, da je pač eden redkih na sončni strani Alp, ki je sposoben podati objektivno sliko novopečene demokracije in njenega ožjega in širšega okolja. Ko prebiramo gospoda Gomiščka, se pač zdi jasno le to, da bi svojemu kolegu Rizmanu nadvse rad podstavil nogo ali pa ga brcnil v zadnjo plat, kajti kolega Rizman si pač ne bi smel privoščiti blatiti spoštovanega gospoda Janše. Ko so liberalni desničarji celo na Dunaj hodili blatit to državo in njene najvišje predstavnike, je profesor Gomišček to najbrž gladko spregledal, saj bi se, po njegovi vnemi okrog Janše sodeč, tedaj prav gotovo oglasil s kakšno uničujočo besedo. Pa nič. Zdi se, da se je na Janšo zelo popularno »šlepati«.
»Šlepajo« pa se tudi pri slovenski nacionalni desnici, druščini, ki se je zbrala z vseh vetrov, starih in novih. Bilo bi seveda zelo čudno, če v tej bratiji ne bi bilo tudi kranjskih liberalov, ali kot so se včasih razpoznali - Grosovih liberalcev. Grosovi so bili zelo zabavni. Ker odmevnih programov niso imeli, so si publiciteto sku-H šali zagotavljati s pasjimi bombi-fj;. cami po sistemu rekla-kazala-bla-bla in si preprosto izmišljali razne zgodbe, ki jih potem niso doka-S::' zali. Pa jih tudi nihče ni spraševal po dokazih, ker so pač vsi vedeli, da je to zapravljanje časa. »Grosisti« so pogruntali, da v tej državi lahko rečeš vse in ostaneš živ, če pa te srenja šteje za »rumeni tisk«, pa je dolgo zdravje zagotovljeno. No, Grosovi so se ušteli in
Kikirikanje
na naslednjih volitvah pogoreli, potem so obljubljali, da bodo od mrtvih vstali na lokalnih volitvah, in sedaj, kot kaže, res dobivajo umetno dihanje v okviru združene slovenske desnice.
Tam imajo tudi poslanca gospoda Saša Lapa, ki te dni vznemirja vesoljno javnost s trditvijo, da je meja med Hrvaško in Slovenijo na reki Mirni že dogovorjena. Le da Hrvati o tem nič ne vedo in da o tem ne vedo nič tudi na slovenski strani. Važno je seveda, da to ve poslanec Lap, da je to vedel že pred poldrugim letom in da je bil zaradi tega edini jasnovidec na Slovenskem. Vsaj tako trdi gospod poslanec. In ko bi moral povedati, od kot mu take zanesljive informacije, gospod poslanec Lap po sistemu rekla-kazala raje vpraša nazaj, ali je meja na reki Mirni dogovorjena na njenem izviru, nekje na sredini ali pa pri izlivu. Zanesljivi obveščevalni viri poslanca Lapa in združene desnice so najbrž preizkušena kuhinja nekdanjih liberalov, ki so tudi vse vedeli, namreč vse tisto, kar ni držalo. Pa tudi to je nekaj. Če si v politiki, pač moraš nekaj govoričiti, in ker poslanec Lap in njegova združena desnica z večino svojih predlogov v korist slovenskega naroda v parlamentu pogorita, je pač javnost treba noreti na druge načine. Sedaj lahko pričakujemo iz tabora desnice kakšno zanesljivo vest, da nam bodo Avstrijci vrnili Koroško, Italijani pa Trst, in ko bodo oboji to ogorčeno demantirali, bodo desničarji že obveščeni, da bodo vsi Srbi, Hrvati, Bosanci in Kosovarji najkasneje v treh mesecih zapustili podalpski svet in da bodo meje s Hrvaško odprte samo enkrat na teden po pol ure za izstop iz Slovenije, za vstop pa še to ne. Še sreča, da imamo desnico, ki nas s svojo dejavnostjo in »vpetostjo v državno politiko« venomer opozarja, da politika sploh ni umetnost možnega, pač pa neumnost nezmožnih.
Boža Gloda
Nova afera?
Riše: Jože Smole
Naša dolgoletna vsestranska podpora Slovencem v Italiji, Avstriji in na Madžarskem je bila skupna slovenska volja. Zavedali smo se, da brez lastnih gospodarskih, bančnih in finančnih inštitucij naša manjšina ne bi mogla zagotavljati osnovnih možnosti v boju za nacionalno preživetje in za svoje zakonite pravice. Tudi šolstvo, šport in vsa kulturna nadgradnja so možni samo na razmeroma trdnih gmotnih temeljih.
Pri takšni nacionalni politiki smo se v okviru nekdanje SFRJ pogosto soočali z nerazumevanjem in celo nasprotovanjem zveznih organov. Dolgo v Beogradu sploh ni bilo posluha za politiko odprtih meja in samo odločnemu zavzemanju predstavnikov Slovenije gre zasluga za uveljavitev tega naprednega koncepta. Politika odprtih meja pa je veliko prispevala k izboljšanju splošnega položaja Slovencev izven meja Slovenije.
Maloobmejni blagovni promet, ki ga je spodbujala Slovenija, je bil ves čas predmet napadov zveznih organov in tudi vodstev nekaterih republik. Trdili so, da si Slovenija s tem zagotavlja privilegiran položaj. Uvedba famoznega denarnega depozita za prehod čez mejo je bil najbolj drastičen primer nasprotovanja politiki odprtih meja in praksi maloobmejnega blagovnega prometa. Slovenci pa smo s svojo pokončno držo in odločnostjo zrušili ta drastičen ad-
ministrativni ukrep zvezne vlade, precej naperjen tudi proti interesom Slovencev v Italiji in Avstriji.
Našo politiko vsestranske podpore slovenski manjšini v Avstriji in Italiji so najbolj grobo napadle neofašistične sile, agresivni nacionalisti in desničarski skrajneži raznih političnih barv. Heimatdi-enst na avstrijskem Koroškem je v svoji gonji proti Slovencem na veliko uporabljal obtožbe o vmešavanju Jugoslavije v notranje zadeve Avstrije, o »jugoslovanski komunistični in udbovski zaroti«, ki naj bi se še posebej izvajala z ustanavljanjem slovenskih in mešanih podjetij. Skrajna desnica v Trstu pa je bila plat zvona zaradi »nevarnosti agresivnega slovenskega nacionalizma«.
Žalostno je, da so se te dni na straneh Dela (»Samostojnega časnika za samostojno Slovenijo«) pojavili nesramni napadi na našo dolgoletno vsestransko, zlasti materialno, podporo Slovencem v Italiji in Avstriji. Avtorji te najnovejše gonje so prevzeli in ponovili glavne obtožbe Heimatdiensta in italijanskih neofašistov. Uporabili so tudi nekatere obtožbe,
s katerimi so svojčas zvezni organi SFRJ nastopali proti politiki Slovenije.
Očitno gre za poskus, da bi na liniji napadanja in razvrednotenja vsega, kar se je delalo več kot štirideset let, sfabricirali še eno politično afero. Predmet te afere naj bi bila obtožba, da so politični in državni predstavniki SR Slovenije neodgovorno ravnali z denarjem davkoplačevalcev, ker so ga dajali tudi slovenskim organizacijam v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Ce smisel teh obtožb prevedemo v razumljiv jezik, je krivda v tem, da v Sloveniji nikdar nismo vodili ozkosrčne politike. Morali bi torej ignorirati položaj in interese naših rojakov v sosednjih državah in jih povsem prepustiti njihovi usodi. Po logiki teh političnih inkvizitorjev bi bilo veliko bolje, če bi bila slovenska manjšina prepuščena popolni germanski in romanski asimilaciji. Tako bi se Slovenija znebila skrbi za Slovence izven njenih meja.
Pobudnikom te gonje ni mar, da s svojim pisanjem denuncirajo slovenske gospodarske, bančne in finančne inštitucije v zamejstvu ter objektivno pozivajo tamkajš-
nje nacionalistične skrajneže, naj pri oblasteh izsilijo ukrepanje proti njim.
Takšno početje je skrajno neodgovorno in je zares v neposredno škodo slovenskim nacionalnim interesom.
V sedanjem političnem ozračju, ko politikanti vidijo svoje možnosti samo z izmišljanjem novih političnih afer, me ne bi začudilo, če bi. posegli tudi v manjšinsko problematiko.
Ob branju insinuacij na straneh Dela bo morda kakemu skrajno desnemu poslancu prišlo na misel, da bi predlagal ustanovitev še ene parlamentarne komisije. Ta naj bi preiskovala, zakaj so v prejšnjem režimu vodili politiki vsestranske podpore in pomoči, tudi materialne, zamejskim Slovencem. Morda bo spodbujen s pisanjem Dela o SAFTI-ju predlagal tudi ustanovitev posebne komisije, ki naj bi se ubadala z nalogo, kako slovenskim gospodarskim, bančnim in finančnim institucijam v Italiji in Avstriji prepovedati vlaganja v gospodarstvo Slovenije. In kako slovenskim podjetnikom iz zamejstva onemogočiti pristop na naš trg.
Kaj je s kriminalom
s: Pavle
Slovenci smo zadnje čase oblegani s sporočili sredstev javnega obveščanja o takih in drugačnih kaznivih dejanjih, kar daje vtis, občutek, da smo ena sama kriminalna dežela. Takšna domneva je verjetno pretirana. Bes pa je, da se na tem področju dogajajo nove stvari.
Spominjam se, kako so sodelavci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani napovedovali gibanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov pri nas. To se je dogajalo kmalu po letu 1965, ko so poskušali v Jugoslaviji izvajati korenite gospodarske spremembe. Padle so v vodo in zato so se napovedi kriminologov samo deloma uresničile. Seveda za to slednji niso bili prav nič krivi.
Danes, ko je Slovenija izvedla družbeni prevrat, ne uvajamo le tržnega gospodarstva, marveč celotno nekdaj osovraženo ureditev.
Slednja ima cel kup temnih plati in ena od njih je nedvomno kriminal. Ta je bil v časih socializma »manjši«. Kaj pomeni beseda pod narekovaji? Najprej to, da ni nujno, da bo v novih družbenih razmerah število kaznivih dejanj bistveno porastlo. Lahko ostane podobno ali se celo
zmanjša. Drugo, bistveno se spreminja notranja sestava kriminalitete: vse več je nasilnosti pri nezakonitem delovanju bodisi do lastnine bodisi do ljudi. Tokrat navedeni inštitut nekako molči in mu ni do napovedi.
Kaže, da je bil socializem manj kriminalen kot današnji slovenski kapitalizem.
Zakaj? Vprašanje si postavljajo verjetno številni bralci in poslušalci. Odgovor bi zahteval znanstvena preučevanja, in dokler jih ni, so na razpolago domneve.
1.	Ni brez podlage mnenje, da je prejšnja oblast skrbela za pravo mero poročanja o temnejših plateh družbe. O nekaterih odkritih nepravilnostih niso poročali ali jih dajali na veliki zvon javnosti.
2.	Organizirano podzemlje se ni moglo razmahniti kljub razmeroma odprtim slovenskim mejam. Za to je poskrbela najprej služba državne varnosti. Če je bilo treba, sta kriminalistična in 'miličniška služba skladno s takimi podatki udarili in tako skupino zatrli. To je omogočal dober pretok obvestil
znotraj organov za notranje zadeve.
3.	Milica je bila organizirana tako, da se je skladala s krajevno samoupravo. Za vsako krajevno skupnost je skrbel eden ali več mož postave. Po drugi strani pa je sistem družbene samozaščite javno povezoval krajane in delavce z varnostno organizacijo. Zaradi tega sem lahko upravičeno dejal, da bi mariborsko orožje v prejšnjih letih razkril vodja varnostnega okoliša na tamkajšnjem letališču.
4.	Slovenski organi za notranje zadeve so imeli dobre uradne povezave s tujino, zlasti s policijami v sosedstvu. Slednje so vedele, da delamo strokovno in smo zanesljiv družabnik. Ali je danes boljše? Menim, da ne, sploh pa ne z deželami vzhodne Evrope, od koder grozi nevarnost podzemlja.
5.	Posegi v organiziranost notranjega ministrstva so ga zrahljali in zmanjšala se je njegova učinkovitost. Delovna morala je upadla in vse več je pritožb in kritike na račun obeh delov službe javne varnosti. Morda je to naj-
večji udarec: če so policisti nezadovoljni, se to kaže v varnost davkoplačevalcev. Vendar je pri nas stanje boljše kot v večini nekdanjih socialističnih držav, kjer je prišlo ob menjavi režimov do pravega sesuvanja policijske organizacije. Nekateri deli policije so šli celo med organizirano podzemlje.
6. Med državljani ni več moralnih vrednot prejšnje družbe, novih še ni in nastalo je idealno stanje za ribarjenje v kalnem, od politikov do storilcev. Novi (stari) družbeni red se rojeva umazan od nog do glave, bi skoraj lahko rekli.
To so le nekatere okoliščine, ki vplivajo na kriminalno dogajanje pri nas. Rešitev ni v tem, da bi policija dobila več pooblastil. Ne, ta so dovolj široka, treba jih je le taktično in tehnično obdelati za potrebe terenskih delavcev. Naša policija se mora obrniti predvsem k sebi in šele nato iskati pomoč in podporo v družbi oziroma državi. Prej ali slej pa se bo postavilo vprašanje odgovornosti za napake pri »razboljševiziranju« nekdanje milice in celotnega notranjega resorja.
Vpisna mesta: PIJ podjetje Slovenije, Ljubljana, na vseh poštah v Sloveniji DADAS d.d., Trbovlje, Gimnazijska 16,	f	U/ m
J
Predraga ali prepečeni elektrika?
Prejšnji mesec je marsikoga, prenekaterega že med dopustniškim oddihom, presenetila podražitev električne energije. Oktobra nas ob prehodu na zimsko tarifo takorekoč čaka še ena podražitev. To pa je vse, kaže, šele uvod v začetek procesa podražitev električne energije, ki naj bi v skladu z vladno strategijo razvoja energetike potekal nekaj let, točneje šest let. Hkrati nas je prav tako pred komaj slabim mesecem in tik pred podražitvijo elektrike presenetil seznam slovenskih najbolj uspešnih podjetij, če lahko kot najbolj uspešna označimo tista, ki ustvarjajo največ dobička. Med njimi so namreč tudi tista, ki so se v vseh prejšnjih letih otepala z izgubo in moledovala državo, naj se jih vendarle usmili tako, da napolni vrečo do vrha. V mislih imam seveda vseh pet podjetij za distribucijo električne energije. Zakaj je torej potrebna podražitev elektrike, ali bolje, ali je sploh potrebna?
Primerjave z zahodnimi evropskimi sosedami kažejo, da je naša cena elektrike v povprečju komaj polovica cene v Evropski uniji. Tega prav gotovo ni mogoče pojasniti z nižjimi domačimi stroški proizvodnje. Celo nasprotno, skoraj polovico slovenske elektrike proizvedejo termoelektrarne, ki uporabljajo precej dražji domači premog. Tudi iz primerjave cen s stroški proizvodnje električne energije od sredine sedemdesetih let do začetka slovenske samostojnosti je več kot očitno, da nobena izmed štirih skupin uporabnikov, ki plačujejo svojo ceno električne energije (uporabniki na visoki napetosti 110kV in 1-35kV, gospodinjstva ter ostali uporabniki na nizki napetosti), niso pokrivali celotnih stroškov, to je tekočih in investicijskih stroškov proizvodnje, prenosa in distribucije. Res je, da so v tem obdobju uporabniki združevali sredstva za razvoj in izgradnjo novih objektov v okviru tedanjih samoupravnih interesnih skupnosti, vendar tudi ta sredstva niso zadoščala za kritje vseh stroškov. Edino ostali uporabniki na nizki napetosti, ki so plačevali največji prispevek na fakturirani znesek, so pokrivali vse stroške prevzete električne energije. V najboljšem položaju pa so bila gospodinjstva, saj so bila v osemdesetih letih oproščena vseh investicijskih prispevkov. Neustrezna cenovna politika se je še poglobila na za-čektu devetdesetih let, najprej leta 1990 z ukinitvijo SIS-ov in zamenjavo že tako prenizkih združenih sredstev za še nižje davke ter nato marca 1991, ko je bil namesto prejšnjih prispevkov (30% uporabniki na HOkV, 52% uporabniki na l-35kV in 72% ostali uporabniki na nizki napetosti) uveden enotni 20 % prometni davek za vse uporabnike, kasneje znižan na 10%. K poslabšanju situacije je prispeval še leta 1992 uveden integralni proračun, kije elektrogospodarstvu po novem dodeljeval le s proračunom določeni del sredstev, manjši od sredstev v preteklosti. Pa tudi same cene elektrike, določene s tarifnim sistemom, so izgubljale boj z inflacijo. Po letu 1988 so izrazito zaostajale tako za rastjo cen premoga kot tudi zd rastjo cen industrijskih izdelkov. Tako ni čudno, da so izgube elektrogospodarstva leta 1993 dosegle četrtino vseh izgub slovenskega gospodarstva.
Gola dejstva torej kažejo, da je vlada končno izbrala pravilno cenovno strategijo. Po nekaterih ocenah naj bi bila celo takšna dražitev prenizka za pokrivanje stroškov. Samo ekološka sanacija termoelektrarn bi zahtevala dodaten dvig cen med 10 in 20%. Ekološke stroške je namreč kot družbene stroške treba vključiti v ceno.
Če se nam torej obeta takšno večanje cen, kot je predvideno v vladnih dokumentih, in ki je, resnici na ljubo, če nam je to všeč ali ne, tudi ekonomsko upravičeno, so najbrž zlasti gospodinjstva z nižjimi dohodki zaskrbljena, kje se bo v njihovem že tako tankem družinskem proračunu našel še kakšen tolar za plačevanje višjih položnic. In morda se komu ob tem utrne še ena tiha misel. Ali je res prav, da ne znamo najti zlate sredine in da iz ene skrajnosti, ko je bil pri določanju cen elektrike prevladujoč socialni kriterij v kombinaciji z drugimi narodnogospodarskimi cilji, kot je na primer razvoj bazične industrije, prehajamo v drugo skrajnost, v plačevanje »evropske cene« s slovenskimi plačami?
Čeprav je ekonomska teorija običajno neobčutljiva za socialne težave, pa je pri določanju cen električne energije vendarle ponudila sprejemljivo rešitev tudi za tiste s plitkejšimi žepi in skromnejšo porabo. V nekaterih državah je na primer v uporabi t. i. progresivna tarifa. Temelji na tem, da porabo električne energije razdeli na količinske bloke (na primer prvi blok do 100 kWh, drugi od 100 do 200 kWh, tretji od 200 do 300 kWh, itd.), pri čemer se za prvi količinski blok, torej za osnovno količino porabe, določi najnižja cena, za ostale pa višja cena tako, da se pokrijejo vsi stroški. Reševanje socialne problematike pa je mogoče izvajati tudi drugače, mimo cen. Zakon c gospodarskih javnih službah določa, da »republika in lokalne javne skupnosti lahko dajo uporabnikom javnih dobrin bone (voucher), s katerimi na podlagi lastne izbire plačujejo javne dobrine«. Gre torej za nekaj podobnega, kot so t.i. prehrambeni boni (food stamps), ki jih razvitejše države dodeljujejo socialno šibkejšim slojem za nakup osnovne hrane. Kakšne rešitve se bodo uveljavile, pa je seveda odvisno od strokovnjakov, ki jim bo zaupana postavitev tarifnega sistema, najbrž pa tudi od politične kombinatorike.
Na koncu naj omenim, da naš tarifni sistem glede strukture cen niti ni tako slab. Upošteva namreč mnoga ekonomska načela določanja cen (cene v konici - dnevna in nočna tarifa, ter poletna in zimska tarifa, dvodelna tarifa, diferenciacija cen po skupinah uporabnikov), potrebno bi bilo le na novo definirati višino in razmerja cen na stroškovni osnovi. Upajmo, da bodo k temu prispevali tudi tuji strokovnjaki, ki v okviru zahodnoevropskih programov pomoči pripravljajo tarifne študije našega elektroenergetskega sistema. In upajmo, da bo vlada sledila začrtatim ciljem, namesto da bi klonila pred različnimi interesi in bojaznijo pred večjo inflacijo.
Uporabniki pa se moramo ob negodovanju pri dvigovanju cen zavedati predvsem tega, da je treba stroške električne energije pokrivati v vsakem primeru, torej tudi ob sedanji višini cen. Če ne kot uporabniki preko cen, pa kot davkoplačevalci prispevamo potrebna proračunska sredstva za pokrivanje izgub elektroenergetskega sistema. Samo da so sedaj prispevki posameznikov pač zamegljeni in se ne ve natančno, kdo pije in kdo plača. Prav gotovo pa vsi skupaj plačamo več, kot bi ob višjih cenah, saj trošimo več električne energije, kot bi je ob polnih cenah. Da smo ena najbolj energetsko potratnih držav, je splošno znano. Dobički distribucijskih podjetij pa so že druga zgodba.
V v
BLISC IN ...CERTIFIKATOV
Lastniški certifikati postajajo vse bolj »vroča roba«. Ne samo za tiste občane, ki jih še imajo in še ne vedo, kam bi jih dali, pač pa tudi za investicijske sklade, ki jih zbirajo, ter za tiste občane, ki so se jih že »znebili« in pričakujejo, da so jih odložili v najbolj sposobni družbi za upravljanje investicijskih skladov. Te bodo namreč odločale, kam bodo skladi vlagali zbrane certifikate in od njihove poslovne usposobljenosti in spretnosti bo odvisno, kolikšen donos bodo ti papirji, spremenjeni v delnice podjetij, prinašali lastnikom. »Vroče« bo zato, ker so odkrili nepravilnosti pri zbiranju certifikatov v posameznih skladih in družbam teoretično grozi, da bodo izgubile dovoljenje za zbiranje certifikatov. Pa tudi zato, ker se čedalje več poznavalcev oglaša s hudimi kritikami na račun tega načina privatizacije družbenega premoženja, ki da posamezniku, občanu ne bo prinesel ničesar. Ali so torej ves vik in krik ter ves trud in vsi stroški v zvezi s certifikati res samo dviganje prahu brez učinka?
Kot odgovor na to vprašanje bomo v nadaljevanju članka povzeli mnenja dveh poznavalcev in predloge Združenja delodajalcev Slovenije, ki je vladi pred dnevi predlagalo spremembe zakona o dohodnini. Pred tem pa poglejmo najaktualnejši zaplet ob zbiranju lastninskih certifikatov na domnevno nepravilne načine.
Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki ji je bil naložen nadzor nad delom družb za upravljanje investicijskih skladov, je ugotovila, da so posamezne družbe med zbiranjem lastninskih certifikatov prekršile odredbo o zbiranju certifikatov in na vpisnih mestih niso imele dovolj prospektov o delu družb. Pri nekaterih družbah pa se niso ujemali v oglasih navedeni podatki o številu vpisnih mest s podatki iz prospektov. Mnogo več vika in krika, tudi v javnosti, pa so povzročile obtožbe nekaterih družb (vseh družb za upravljanje investicijskih skladov je 21, skladov pa, za zdaj, 37), da je družba Atena zbirala certifikate na nedovoljen način, s pomočjo akviziterjev po domovih, kar je po navodilih o načinu delovanja družb pri zbiranju certifikatov prepovedano in je torej na ravni nelojalne konkurence. V Ateni so pred dnevi prenehali zbirati certifikate in nekateri so takoj menili, da zato, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev družbo blokirala. Iz Atene pa sporočajo, da so pač že napolnili oba investicijska sklada in da zdaj čakajo na dovoljenje Agencije, da odpro še tretjega.
Pravne finese
O zapletu v zvezi z nedovoljenimi načini zbiranja certifikatov pa nam je direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Jovan Lukovac v telefonskem pogovoru povedal, da je zadeva bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Predvsem je te nepravilnosti teže nadzirati, gre pa tudi za pravne finese, zaradi katerih ni mogoče kar takoj reči: ta in ta je delal narobe, zato ga bomo kaznovali. Zbiranje certifikatov je zakonsko mogoče uokviriti v zakon o trgu vrednostnih papirjev, v odredbo o zbiranju certifikatov, sklicevati pa se je mogoče tudi na osnovni zakon o obligacijskih razmerjih. Predvsem pa lahko Agencija pritisne na družbe za upravljanje investicijskih skladov samo na osnovi zakona o trgu vrednostnih papirjev in odredbe o zbiranju certifikatov. Po njima morajo družbe, pri katerih so ugotovljene nepravilnosti, le-te odpraviti v predpisanem roku. Ce jih ne, Agencija lahko dovoljenje za zbiranje certifikatov posameznim družbam razveljavi. Možna pa je tudi ovadba sodišču za gospodarski prestopek. Toda, kot je dejal Jovan Lukovac, vsak ukrep mora biti pravno utemeljen.
Agencija je doslej po Lukovcu ukrepala, kolikor je mogla, in postopki tečejo. Povedal pa je tudi, da žal ne gre le za eno družbo, ampak je predpise, ki jih je nadzirala
Agencija, kršilo šest družb, certifikate na domovih pa je »iskalo« več kot ena družba, a manj kot šest«.
Bolj zgovorni kakor direktor Agencije so bili pri Ateni, kjer so na tiskovni konferenci na široko razglasili, da niso naredili nič napačnega pri zbiranju certifikatov. Posebej so poudarili, da »niso izvajali akviziterskega vpisovanja in vplačevanja delnic po domovih, temveč striktno na vpisnih mestih«.
No, s pravnimi kavlji in kaveljci se ne bomo ubadali, saj imajo z njimi težave celo pravniki, pač pa poglejmo, kaj nam svetujeta poznavalca te »materije« dr. Ivan Ribnikar in dr. Janez Mencinger.
Certifikat - spominska listina
Dr. Ribnikar je v predzadnji (59. št.) številki lista Finance zapisal, da bi bilo lastniški certifikat najbolje obdržati - za spomin na »enega od naj-
pomembnejših procesov naše novejše zgodovine«, kot je napisal sam predsednik vlade. Lahko bi ga vložili kam čisto po naključni izbiri, lahko pa bi počakali, in če bo mogoče, dali ta papir zgodovinske vrednosti za kakšne dobrodelne namene. Dr. Ribnikar pa svojega certifikata nikakor ne bi vložil v podjetja, v katerih bodo odločilni nadzor imeli tujci (razen če niso čisti lastniki ali vlagatelji). Ti bodo namreč najverjetneje izkazovali dobiček v matičnem podjetju, kjer ga ne bo treba deliti z nikomer. Izločil bi tudi tista podjetja, pri katerih bodo večinski lastniki zaposleni. Tudi ti se bodo namreč obnašali zelo racionalno in poskrbeli, da podjetje ne bo izkazovalo nič dobička, ki bi ga morali deliti z zunanjimi solastniki. Podjetja, ki bodo ostala »na pladnju«, pa bodo v glavnem slaba, brez prihodnosti. Torej: če ne morete svojega certifikata vložiti v svoje podjetje, ga nikar ne vlagajte v nobeno drugo.
Kaj pa skladi? Vedeti morate, piše dr. Ivan Ribnikar, da gredo vsi stroški skladov
(reklame, oglasi itd.) na vaš račun. Takoj odtegnejo pet odstotkov vrednosti delnice, še tri pa za poslovanje skladov oziroma za primerne zaslužke tam zaposlenih, ki bodo seveda upravičeni do visokega zaslužka, saj bodo za vas ustvarjali visoke dobičke. Ali res? Ne, zatrjuje dr. Ribnikar, saj bodo skladi vlagali tudi v podpovprečna podjetja (nadpovprečnih je premalo in bodo njihove delnice hitro pošle, op. p.). Delničarji zato ne bodo ne le ostali brez donosa, pač pa bodo tudi preživljali tiste, ki jim zdaj jemljejo 3 odstotke vrednosti vloženih certifikatov. Zato ne zamenjajte svojega certifikata za delnice nobenega sklada.
Certifikat bo udaril po žepu
Dr. Janez Mencinger pa pravi, da dobrodošlica med lastniki, s katero vabijo občane investicijski skladi, ni ravno utemeljena. Družbe za
upravljanje skladov sicer zagotavljajo, da bodo aktivne upravljalke podjetij, v katera bodo vlagale, in da bodo 9 desetin dobička izplačevale delničarjem kot dividende. Žal upravljanje s strani družb ne bo tako zelo učinkovito, saj bodo v podjetjih, kamor bodo vlagale, le obrobni, manj pomembni lastniki. Poleg tega bo donosnost kapitala v skladih precej manjša od povprečne donosnosti slovenskega gospodarstva. Razlog: iz uspešnih podjetij, ki bodo imela večinske notranje lastnike in močno razpršene zunanje, bodo skladi dobili največ petino delnic, iz manj uspešnih podjetij pa več. V prvih podjetjih bodo notranji lastniki dobiček bodisi rein-vestirali ali pa ga prelivali v plače, da ga ne bi bilo treba deliti z institucionalnimi lastniki. Iz podjetij druge skupine pa ne bo kaj potegniti.
Skratka, družbe za upravljanje investicijskih skladov ne bodo povečale učinkovitosti slovenskega gospodarstva, pač pa samo zagotovile elegantno papirno lastninjenje. So torej nepotrebne ustanove,
zato bodo, ker ne bodo zagotovile doseganja makroekonomskih gospodarskih ciljev, tudi kmalu odmrle. Tako Mencinger v 2. št. novopečenega lista »Glas gospodarstva«, ki ga izdaja Gospodarska zbornica.
Združenje delodajalcev pa je nedavno predlagalo vladi, naj popravi zakon o dohodnini tako, da le-ta ne bo prizadel zaposlenih, ki bodo po novem tudi solastniki in ne ogrozil obstoja nekaterih podjetij, ki ne bodo zmogla stroškov za notranji odkup. Edini res pomemben vir sredstev za notranji odkup, za katerega se je odločila velika večina podjetij v lastninskem preoblikovanju, so plače, in sicer tiste nad plačami po kolektivnih pogodbah. Te namreč ščiti pogodba sama in pa zakon, zato bodo morala podjetja za notranji odkup oblikovati plačni fond nad zneskom, določenim po KP. Ker pa so to plače, bo treba nanje odvesti državi še prispevke in akontacijo od davka na dohodnino. Tako si bodo od vsakih sto tisoč tolarjev, ki jih bo podjetje odvedlo kot kupnino za notranji odkup skladu za razvoj, porabniki prispevkov in davkov razdelili še 117435 tolarjev, je izračunal izvršni odbor. Združenja delodajalcev. Ob tem pa se pojavita še dva problema: delavcem se bo povečala osnova za dohodnino, čeprav
dodatne plače niti videli ne bodo, kaj šele trošili, saj jim bodo, če bodo kdaj, prinašale dividende (dobiček) šele čez čas. Takrat pa bodo tako ali tako plačali dohodnino od dohodka iz premoženja. Podjetja pa bodo verjetno s temi dodatnimi »plačami« prekršila dogovor o izplačevanju najvišjih plač in bodo plačevala poseben davek zaradi previsokih plač. Zaradi tega združenje delodajalcev predlaga vladi, naj v zakon o dohodnini vključi nov člen, po katerem bi se osnova za dohodnino zmanjšala za sredstva, ki so vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih rok izplačila je daljši od 12 mesecev, za sredstva vložena v nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki imajo naravo delnice ali trajne vloge, pri izdajatelju vrednostnega papirja, in za reinvestirani del dobička od dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki imajo naravo delnice ali trajne vloge.
Certifikati in delnice, ki bodo iz njih nastale, torej niso le premoženje in užitek.
Boris Rugelj
Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d,, Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / 7MB d.o.o. Maribor		Borznoposredniška hišo aBONA FIDEd.d. Pristaniška 3, Koper	068
stavite na siroKOviijaive v Ljubljani, Kotnikova 2 in v Mariboru, Partizanska 13a / TRIMO id., Trebnje, Prijateljeva 12, AZUR GROSUPLJE, Adamičevo 10, c. Gubčeve brigade bi Trebnje in c 1 borcev 1/, Brežice			38401
SOS DELAVCEV IZ POLJČANSKEGA EMIJA
Delavci tovarne EMI iz Poljčan že več kot deset dni stavkajo. Stavkovni odbor je izoblikoval eno samo zahtevo: delavci Emija, ki že štiri mesece niso dobili plače, zahtevajo aprilsko plačo, saj brez denarja ne morejo več preživljati svojih družin.
Delavce Emija smo med stavko obiskali. O njihovih problemih in perspektivi te tovarne, ki je bila pred leti ena najuspešnejših v Poljčanah in v slovenjebistriški občini, smo se pogovarjali s predsednikom sindikata SKEI v tovarni Ivanom Friškom, predsednikom stavkovnega odbora Ivanom Šketom in predsednikom delavskega Sveta Milanom Razdevškom.
»Sedanjim težavam naše tovarne botrujejo številni vzroki. Na eni strani je Emi zelo prizadel razpad nekdanjega enotnega jugoslovanskega trga in vojna na Balkanu, po drugi strani pa se s svojimi programi ni dovolj hitro prilagajal novim razmeram. Ce k temu prištejemo še slabo organizacijo dela v podjetju in nekatere slabe poslovne odločitve v preteklosti, rezultati poslovanja Emija ne morejo biti boljši, kot so,« je pojasnil Milan Razdevšek.
Emi je do maja zaposloval 187 delavcev, sedaj pa jih je še 124. Poslovni rezultati so zares skrb zbujajoči, saj imajo po zaključnem računu za prvo polletje letošnjega leta preko 60 milijonov tolarjev izgube. Skupaj z lansko ima Emi že okoli 155 milijonov tolarjev izgube.
»Nelikvidnost podjetja občutimo na svoji koži tudi delavci, saj smo letos dobili
Ivan Frišek: V avgustu terjamo samo aprilske plače.
plačo samo za januar, februar in marec. Plač za april, maj, junij in julij doslej še nismo dobili, čeprav ves čas delamo,« pojasnjuje predsednik SKEI Ivan Frišek. »Delavci brez denarja preprosto ne morejo več živeti, zato niso več pripravljeni delati, če ne dobijo vsaj aprilske plače.«
V Emi so pred časom poskušali izpeljati sanacijo. Med drugim so odpustili okoli 60
presežnih delavcev, od ministrstva za delo pa so za ohranjanje delovnih mest prejeli nekaj več kot 12 milijonov tolarjev. Vendar dosedanja sanacijska prizadevanja niso obrodila sadov. Zato je dosedanji direktor Emija Rajko Robnik odstopil in na njegovo mesto je pred dobrim mesecem prišel Franc Jug. Ta si prizadeva rešiti, kar se v Emiju še da rešiti.
Pod novim vodstvom je Emi obnovil nekaj starih in sklenil nekaj novih poslov. Tako ima sedaj od firm Quelle, Ikea in drugih kupcev naročila za dvomesečno realizacijo, a kaj ko podjetje nima dovolj obrat-
Ivan Šl{et: Delavci brezplačno niso več pripravljeni delati.
DELAVCE PRODAJAJO KOT PUJSKE NA SEJMU
Na sedežu Zveze svobodnih sindikatov na Ptuju je bil minuli teden sestanek sindikata delavcev podjetja TFV (Tehnično in fizično varovanje) d. o. o. To podjetje je do februarja delovalo v okviru Agisa in bilo kakor celoten Agis v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj. Februarja letos pa je sklad TFV prodal za 5.500 mark zasebnikoma Marku Baniču in Vladu Karažincu iz Lenarta v Slovenskih goricah. Na sestanku na Ptuju so delavci TFV opozorili na velike težave, ki jih imajo, odkar je podjetje v zasebni lasti. Na sestanek so povabili tudi nova lastnika firme, predstavnik^ Agisa Antona Ilca, predsednika SKEI v Agisu Franca Trbuca ter predsednika občinske organizacije ZSSS Viktorja Markoviča.
Marko Banič in Vlado Karaži-nec se ga nista udeležila. Predstavnik vodstva Agisa Anton Ilec je povedal, da sta se nova lastnika s podpisom kupoprodajne pogodbe zavezala, da najmanj dve leti ne bosta odpustila nobenega delavca in da v podjetju TFV ne bosta ugotavljala presežkov delovne sile. Po besedah predsednika SKEI v Agisu Franca Trbuca pa sta lastnika le mesec dni po privatizaciji začela delavce na različne načine šikanirati. Morali so vedno več delati, za opravljeno delo pa so prejemali čedalje manj denarja. Po besedah Trbuca se je sindikat z novima lastnikoma poskušal večkrat pogajati o izpol-
njevanju pravic delavcev, vendar se lastnika nista držala dogovorov ter še naprej kršita pravice delavcev. Že dva meseca jim dajeta samo zajamčene plače. Zato je sindikat zadevo prijavil inšpektorju za delo. Ta je ugotovil, da so vsi splošni in individualni akti, s katerimi sta lastnika po nakupu podjetja spreminjala pravice delavcev v TFV, nični. Nične so torej odločitve o neizplačevanju regresa za prehrano, stroškov prevoza na delo in z dela ter regres. Inšpektor za delo v občinah Ptuj in Ormož Franc Korunič je tudi ugotovil, da je bila firma TFV sol-ventna in da ni bilo podlage za prehod na zajamčene osebne dohodke.
Kljub temu pa delavci, kakor so povedali na sestanku, še vedno prejemajo zajamčene plače in še te neredno. Poleg tega jim od zajamčenih plač odtegujejo tudi kredite in druge dajatve. Tako je denimo varnostnik Anton Milošič pretekli mesec dobil na izplačilni dan izplačano samo 502 tolarja, mesec poprej pa 1180 tolarjev.
O slabostih v poslovanju novih lastnikov je na sestanku veliko povedal tudi dosedanji direktor TFV Maks Menoni, ki je zaradi tega sredi prejšnjega meseca dal odpoved. Po Menonijevih besedah sta lastnika vodila firmo samostojno mimo direktorja. Brez njegove vednosti sta odprla novi žiro račun in nanj prenesla sredstva firme. Iz firme sta odnesla doku-
mentacijo in štampiljko, pred delavci pa sta za nepravilnosti dolžila direktorja. Oba lastnika naj bi delala tudi za Inter-Alarm iz Lenarta, ki je konkurenčno podjetje. Zato Menoni sumi, da sta si Banič in Karažinec s firmo TFV kupila samo tržišče, firmo pa postopno spravljata v stečaj.
Predsednik območnega sveta ZSSS v Ptuju Viktor Markovič in več drugih razpravljalcev je opozorilo na slabo pogodbo, s katero je republiški razvojni sklad podjetje prodal privatnikoma. Nobenih uzanc ni, na osnovi katerih bi bilo mogoče pogodbo razveljaviti, če lastnika ne bi spoštovala pogodbenih obveznosti. »Kakor pujske na sejmu nas je sklad prodal privatnikom,« je dejal eden od razpravljavcev. V podjetju sedaj z delavci resnično ravnajo kakor svinja z mehom. Ali gre skladu resnično samo za to, da se na najbolj enostaven način reši svojih podjetij? Ali je skladu popolnoma vseeno, kaj lastniki počnejo z delavci v prodanih podjetjih? Takšna in podobna vprašanja so postavljali številni. Edino rešitev vidijo v razveljavitvi kupoprodajne pogodbe, za kar pa menda ni pravne osnove.
Delavci TFV zahtevajo od delodajalcev pojasnila: zakaj prejemajo zajamčene plače, zakaj ne prejemajo nadomestil za prevoz na delo in z dela, zakaj morajo delati preko rednega delovnega časa, medtem ko je del delavcev
Milan Razdevšek: Emi se ni pravočasno prilagodil novim razmeram.
nih sredstev niti za plače delavcem. Delavce pa pestijo velike socialne stiske. Najteže je 17 zakonskim parom, kjer sta oba zakonca zaposlena v Emiju.
»Plače smo redno dobivali do lanskega aprila, potem pa smo jih začeli dobivati z večjimi ali manjšimi zamiki. Resne težave so se začele letos februarja in marca. Marčevsko plačo, ki je bila tudi zadnja, smo dobili v treh obrokih,« pojasnjuje predsednik stavkovnega odbora Ivan Šket in dodaja, da so v letošnjem letu do avgusta delavci z nižjimi plačami dobili od Emija izplačano skupno 120 tisoč tolarjev, delavci z višjimi plačami pa 170 tisoč tolarjev. »Kdo lahko osem mesecev preživlja družino s 120 tisoč tolarji?!« O težavah teh delavcev največ pove podatek, da so skoraj vsi dobili enkratno socialno pomoč 15 tisoč tolarjev na občinskem centru za socialno varstvo.
Kakor kaže, se Emi ne bo mogel izogniti uvedbi stečajnega postopka. Morda je še mogoča prisilna poravnava.
na čakanju, zakaj ne prejemajo jubilejnih nagrad, regresov in nadomestil za malice in podobno. Če na vsa ta in druga vprašanja ne bodo dobili odgovora do 18. avgusta in če lastnika dotlej ne bosta dala jamstev, da bosta začela spoštovati kolektivno pogodbo, bodo, tako so se dogovorili na sestanku, začeli stavkati.
T. K.
Direktor Franc Jug pa je prepričan, da ima takšna tovarna, kakršna je Emi, v Poljčanah perspektivo. »Zdravo
Delavce Emija, ki stavkajo že več kot deset dni, redno obiskuje tudi sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimič.
jedro Emija ima perspektivo, saj je za našimi svetilkami povpraševanje na tujih in domačem trgu,« pravi. Za zdravo jedro podjetja si prizadeva najti rešitev, zato tudi spodbuja delavce, da bi poprijeli za delo. Zaradi stavke ima Emi dnevno nekaj sto tisoč tolarjev dodatne škode.
Stavkajoče je obiskal tudi predsednik sindikata SKEI Albert Vodovnik. Skoraj vsak dan jih obišče tudi sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimič. V reševanje problematike sta se s posredovanjem SKEI in direktorja vključili tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za delo, vendar vsem skupaj sredstev za izplačilo aprilskih plač delavcem doslej še ni uspelo zagotoviti.
Zato delavci še stavkajo. Njihova stiska je vse večja, saj so prisiljeni - pa če stavkajo ali ne - že peti mesec živeti brez dohodkov, čeprav so redno zaposleni in redno delajo... Kako je to v državi, ki se razglaša za pravno, sploh mogoče?!
Tomaž Kšela
Sklad je dolgovaške opekane še enkrat povlekel za nos
Dolgovaškim opekarjem, ki še vedno zaman čakajo na junijsko in julijsko plačo, je direktor Franc Humar iz Sklada Republike Slovenije za razvoj obljubil, da jim bo, kdaj bodo dobili plače,sporočil do minulega petka.
Franc Humar, ki pred tednom dni zaradi vročine ni pripotoval iz Ljubljane v Lendavo na zbor delavcev, ki ga je sam sklical, je dolgovaške opekarje tudi tokrat povlekel za nos. Ker v petek od njega niso dobili pričakovanega sporočila, so ga sami poklicali v Ljubljano. Izvedeli so, da je odpotoval na dopust v Nemčijo, od koder se bo predvidoma vrnil 22. avgusta. Tako je 62 dolgovaškim opekarjem, ki so že tretji mesec na čakanju, postalo jasno, da ne bodo videli ne svojega direktorja ne junijske plače najmanj do septembra.
Opekarji in njihovi sindikalni zaupniki so nad takšnim ravnanjem in odnosom ogorčeni. Delavci terjajo, naj njihovi predstavniki o Humarjevem ravnanju obvestijo Uroša Koržeta in od njega terjajo, naj Humarja zamenja. Dolgovaški opekarji mu ne zaupajo več, še manj pa verjamejo, da si prizadeva najti rešitev za Opekarno. Med delavci se tudi vse glasneje govori, da bodo morali z avtobusi odpotovati v Ljubljano in se tam pogovoriti s predstavniki republiškega razvojnega sklada - če bo treba, tudi na cesti pred Iskrino stolpnico, kjer je sedež Sklada Republike Slovenije za razvoj.	t. K.
Spomenka Hribar:
KNJIGA ESEJEV,
KI SO RAZBURJALI...
SVITANJA
Spomenka Hribar v zbirki esejev Svitanja, nastalih v razponu od leta 1979 do danes, odpira nov dvogovor z bralci, tvega nove nesporazume, se spušča v svojevrstno avanturo. Boj za vrednote, Avantgardno sovraštvo in sprava, Nujnost razglasitve konca državljanske vojne, Preteklost v parlamentu, Zaustaviti desnico, Čas za politično spravo, Zakaj me sovražite, tovariši, Živa legenda so med eseji, ki ponovno razburjajo slovensko politično in kulturno srenjo
Knjigo Svitanja lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Dalmatinova 4, Ljubljana, ali po telefonu 321-255, 1310-033, ali po faksu 311-956.
Cena: 1900 SIT. s 5-odstotnim prometnim davkom 1995 SIT.
...- NAROČILNICA	^
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)_izvod(ov) knjige SVITANJA.
Naročeno pošljite na naslov:_________________________________________________________________
Ulica, p»štna št., kraj:_____________________________________________________________________
Ime in priimek naročnika:_________________________________________________________
1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku	2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju
Naročeno dne:________________ ________ ___________________________________
Žig	Podpis naročnika
11. avgusta 1994
llllllllllll
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
OBMOČNA ORGANIZACIJA ZASAVJE TRBOVLJE
Zahvala za pomoč od neurja prizadetim članom ZSSS
Po neurju, ki je v juniju prizadelo zasavske občine Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik, je Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Zasavje Trbovlje zaprosila predsedstvo ZSSS, republiške odbore dejavnosti Slovenije in območne organizacije, naj se po načelu solidarnosti in vzajemnosti vključijo v organizirano pomoč članom ZSSS v Zasavju.
Do 4. 8. 1994 so našo akcijo za pomoč podprli in nakazali namenska sredstva:
-	predsedstvo ZSSS
-	ROS delavcev trgovine Slovenije
-	ROS delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije
-	ROS kmetijstva in živilske industrije Slovenije
-	ROS delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije
-	ROS tekstilne in usnjarske predelovalne industrije Slovenije
-	ROS dejavnosti družbenih in državnih organov Slovenije
-	ROS dejavnosti finančnih organizacij Slovenije
-	Območna organizacija za Gorenjsko
-	Območna organizacija Ljubljane in okolice
-	Območna organizacija za Zasavje
-	ROS poklicnih gasilcev Slovenije
Na podlagi našega poziva in s ciljem, da bi najbolj objektivno, pošteno in odgovorno razdelili zbrana sredstva za pomoč od neurja prizadetim članom ZSSS, so sindikati podjetij oblikovali predloge za svoje člane, ki so bili ob neurju najbolj prizadeti.
Po proučitvi vseh prošenj in upoštevanju višine razpoložljivih sredstev je posebna komisija Območne organizacije Zasavje podelila 51 članom ZSSS solidarnostna sredstva za ublažitev posledic, ki so jih imeli ob neurju. Pomoči so znašale od 20.000 do 50.00 tolarjev.
Solidarnostna sredstva so bila podeljena članom sindikatov iz 15 podjetij, ustanov in zavodov.
V imenu Območne organizacije sindikata Zasavje Trbovlje, še posebej v imenu vseh članov ZSSS, ki so prejeli solidarnostna sredstva za :$i blažitev težkih posledic neurja se ISKRENO ZAHVALJUJEMO vsem §§ sindikatom, ki so se vključili v pomoč našim članom.
Tudi s to akcijo se je pokazalo, da v naši organizaciji razvijamo solidarnost in vzajemnost in tako člani sindikata v veliki stiski ob elementarni nesreči niso ostali sami.
Ciril Urek, skretar
. ■
KAJ DELAJO 1
sindikalni
lun




		»p ni ih ličilih * I vpllll	nHhnvih uDDt)	_. :::::::::::::::::::::: ... ,
Po čem smo (prelživeli?
H
$
I
*
I
i
s;
i
1
iši
1
Si
i
KDO JE SPRL DELAVCE ČEVLJARSTVA IZ KIDRIČEVEGA
V zadnjem času so se mnogi v Kidričevem in na Štajerskem spraševali, kaj se dogaja v Čevljarstvu v Kidričevem. O dogajanjih v tem podjetju so se v sredstvih javnega obveščanja pojavljale nasprotujoče si vesti. Mi smo se o tem pogovarjali s predsednico sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije pri ZSSS v podjetju Danico Jus in z nekdanjo v. d. direktorico podjetja Nado Jurančič.
	lil
	
	
„ ^-..UISAI-SU AalhAMih
v repimiisKin onnorin |

11«,
....Ilil !
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije
Preimenovanje sindikata?
Statutarna komisija je določila predlog sprememb in dopolnitev statuta našega sindikata. Predlogi temeljijo na novih zakonskih rešitvah: o lastninjenju, gospodarskih javnih službah, soupravljanju in reprezentativnosti sindikatov. Naš predlog je povezan tudi s spremembami organiziranosti v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Najbolj konkretni predlogi sprememb izhajajo iz statusnega preoblikovanja in spremenjenega položaja podjetij, katerih delavci se včlanjujejo v naš sindikat.
Dileme so tudi v zvezi z imenom našega sindikata, vsaj komunalnega in stanovanjskega gospodarstva zakonodaja več ne pozna. Pripravili smo varianto za novo ime sindikata: Sindikat javnih storitvenih dejavnosti Slovenije. Predlog za preimenovanje pa bo seveda treba dobro premisliti, saj se v naš sindikat vključujejo delavci iz lokalnih javnih služb, služb za varstvo okolja, stanovanjskih dejavnosti, podjetij za upravljanje nepremičnin in služb za varovanje ljudi in premoženja. Za vsako od teh dejavnosti smo predvideli posebne pododbore kot stalno obliko povezovanja delavcev, ki imajo posebne interese zaradi področja svojega dela. Predsedniki teh pododborov bodo skupaj s predsednikom, sekretarjem in predsedniki stalnih delovnih teles tvorili predsedstvo sindikata, ki bo zamenjalo dosedanji izvršni odbor. Sekretar bo svoje delo še naprej opravljal profesionalno. Imeli bomo tudi komisijo za kolektivne pogodbe in komisijo za statut, organizacijo in kadre. Višine članarine ne bomo spremenili, predlagali pa bomo drugačno delitev. Večji delež naj bi dobil sindikat dejavnosti, ki sedaj ne more delovati aktivneje zaradi zelo omejenih sredstev. Tudi o delitvi članarine se bomo usklajevali s sindikati, povezanimi v Zvezo svobodnih sindikatov.
1
1
»Senat Temeljnega sodišča v Mariboru je 25. julija uvedel stečajni postopek za Čevljarstvo v Kidričevem. Predlog za uvedbo stečajnega postopka so izoblikovali delavci, ki so naj večji upniki podjetja, na zboru 24. junija,« pojasnjuje Danica Jus. Na zboru delavcev je proti stečaju glasovalo samo sedem delavcev.
Odločitev za delavce ni bila lahka, vendar so jih k temu prisilile razmere. »V Čevljarstvu smo že tako neredno prejemali plače, zadnjo pa smo prejeli februarja,« pojasnjuje Jusova. Mnoge delavke in delavci, ki niso dobili plače pet mesecev, so imeli edino možnost za zagotovitev socialne varnosti v uvedbi stečajnega postopka.
»Čevljarstvo je nelikvidno že od lanskega septembra,« pojasnjuje Nada Jurančič, ki je bila po odhodu Vlada
Premzla z dolžnosti direktorja vršilka dolžnosti direktorja do nastavitve Albina Štumbergerja. Potem ko ga je skupščina podjetja razrešila, pa je bila Jurančičeva ponovno vršilka dolžnosti direktorja do uvedbe stečajnega postopka. Sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Ignaca Mariniča.
Po navedbah Jurančičeve je lansko poslovno leto Čevljarstvo zaključilo s 15 milijoni tolarjev izgube. Letos pa se je izguba še povečala. »Samo s programom Nor-dica, ki ga je podjetje delalo za italijanske kupce, je Čevljarstvo v šestih mesecih ustvarilo šest milijonov izgube,« pravi Jurančičeva.
Podjetje se ni pravi čas odzvalo na spremembe na trgu in spremenilo proizvodnega programa. »Naše Čevljarstvo je izdelovalo zlasti delavske čevlje za težko indu-
strijo, ki so jih kupovale tovarne na celotnem območju Jugoslavije. Po razpadu tega tržišča bi moralo Čevljarstvo začeti spreminjati svoj program, namesto tega pa je celo zaposlovalo nove delavce na starih programih ...«
Po zboru delavcev, na katerem so delavke in delavci z veliko večino izoblikovali predlog za uvedbo stečajnega postopka (na vprašanje predsedujoče, kdo je še pripravljen delati, potem, ko delavci niso prejeli petih plač, se ni nihče oglasil), pa se je dotlej enoten kolektiv razdelil na dva dela. Manjšina delavcev, ki je nasprotovala stečaju, je zaprosila za pomoč Neodvisni (Plohlov) sindikat.
Tisti, ki so stečaju nasprotovali, so se sestali v podjetju (vanj so bojda vdrli, zato je posredovala policija) in sklenili, da je stečaj neupravičen. Izrazili so prepričanje, da si nekateri prizadevajo za stečaj sicer perspektivnega podjetja, ki bi lahko uspešno poslovalo, da bi podjetje laže in ceneje lastninili in privatizirali.
i
|
1 1
I
1
Do pravega zapleta pa je g prišlo šele po uvedbi stečaj-_ j:;:; nega postopka. Ko je stečajni upravitelj začel deliti knjižice, je prišlo do izgreda, zaradi katerega je morala posredovati celo policija. Jurančičeva je prepričana, da je posamezne delavce Čevljarstva podpihoval nekdo, ki je nekoč delal v podjetju.
Zaradi omenjenega incidenta so vsem delavcem, ki jim je ob uvedbi stečajnega postopka prenehalo redno delovno razmerje, delovne knjižice poslali po pošti.
Ker je sindikat Neodvisnost vztrajno nasprotoval stečajnemu postopku, je prišlo na Temeljnem sodišču v Mariboru tudi do sestanka za zaprtimi vrati. Sestali so se predstavniki sindikata Neodvisnost, predstavniki Zveze svobodnih sindikatov, stečajni upravitelj in člani sodnega senata. Sodišče seveda sklepa o uvedbi stečajnega postopka ni spremenilo, so se pa po tem sestanku stvari toliko normalizirale, da je stečajni upravitelj lahko začel nemoteno opravljati svojo funkcijo.
i
&
i
i
i
8
I
I
I
8
I
s
Življenjski stroški tri-in štiričlanske družine za julij 1994

Skupina dobrin iz košarice JULIJ 1994	tričlans poprečni stroški	>ka delavska minimalni stroški	družina mini. mes. stroški	štiričlan poprečni stroški	ska delavska minimalni stroški	družina mini. mes. stroški	indeks cen življenjskih potrebščin VII. 94/IV. 94	indeks cen življenjskih potrebščin VII. 94/VI. 94	indeks cen življenjskih potrebščin VII. 94/XII. 93
_ 1. Hrana	41685,94	32689,71	32689,71	52169,86	39906,64	39906,64	105,40	102,40	114,40
_2. Pijača	5818,75	2172,80	2172,80	5849,08	2185,80	2185,80	107,60	102,10	120,50
_3. Kajenje	4062,60	2196,00	2196,00	4062,60	2196,00	2196,00	109,80	100,00	158,50
_4. Oblačila	20447,36	12622,16	556,24	25168,75	15581,76	613,49	101,90	100,20	105,80
_5. Obutev	4572,52	3503,25	0,00	5374,53	3894,35	0,00	101,90	100,00	108,40
_6. Stanovanje	11567,20	8307,05	5413,86	14173,70	10033,51	6531,23	102,40	100,60	109,10
_7. Ogrevanje, razsvetljava	14773,49	10371,79	6793,61	18233,40	12337,71	10441,70	100,20	100,20	98,50
_J5. Gospodinjska oprema	10388,27	5490,84	0,00	12346,96	6353,41	0,00	101,70	100,50	104,40
__9. Higiena, zdravstvena nega	9117,15	7455,25	6397,02	10576,01	8590,16	7504,45	107,00	101,20	112,80
V). Izobr., kultura, razvedrilo	18622,19	7671,35	4292,93	21306,63	8728,63	4435,81	102,00	101,40	109,70
X1. Prometna sr. in storitve	24793,58	8192,10	3354,90	30686,88	10948,47	3794,70	103,50	101,30	109,60
J2. Razni predmeti in storitve	2820,69	1704,48	0,00	3520,94	1901,85	0,00	104,00	101,40	111,50
J3. Drugi izdatki	30288,89	6821,00	5738,44	33072,63	7130,31	5738,44	104,00	101,40	111,50
.SKUPAJ (v SIT)	198958,63	109197,79	71605,50	236541,96	129788,60	83348,26			
stopnja rasti košaric VII. 94/IV. 94 stopnja rasti košaric Vil. 94/VI. 94 .stopnja rasti košaric VII. 94/XII. 93	3,61 1,23 15,02	3,68 1,25 11,59	4,40 1,59 14,93	3,57 1,23 14,05	3,65 1,26 11,14	4,39 1,61 14,19			
fraktura življenjskih stroškov	Mesec: JULIJ 1994									
1. Hrana	21,0	29,9	45,7	22,1	30,7	47,9	KOMENTAR: V mesecu juliju 1994 je znašala rast cen življenjskih potrebščin v primerjavi z junijem 1994 1,4%. V primerjavi z decembrom 1993 so cene življenjskih potrebščin višje za 11,5%. V	mesecu juliju 1994 je inflacija v Slo-veniji znašala 1,1%. V primerjavi z decembrom 1993 so drobnoprodajne cene višje za 10,1%. V	mesecu juliju so cene za šest košaric življenjskih potrebščin, ki jih v strokovni službi ZSSS mesečno spremljamo, po-rastle za 1,23 do 1,61% v primerjavi z junijem 1994. Zanimiv je podatek, da so cene za teh šest košaric v primer-javi z decembrom 1993 porastle za 11,14 do 15,02%. Strokovna služba		
__2. Pijača	2,9	2,0	3,0	2,5	1,7	2,6			
__3. Kajenje	2,0	2,0	3,1	1,7	1,7	2,6			
__4. Oblačila	10,3	11,6	0,8	10,6	12,0	0,7			
5. Obutev	2,3	3,2	0,0	2,3	3,0	0,0			
6. Stanovanje	5,8	7,6	7,6	6,0	7,7	7,8			
7. Ogrevanje, razsvetljava	7,4	9,5	12,3	7,7	9,5	12,5			
8. Gospodinjska oprema	5,2	5,0	0,0	5,2	4,9	0,0			
9. Higiena, zdravstvena nega	4,6	6,8	8,9	4,5	6,6	9,0			
10. Izobr., kultura, razvedrilo	9,4	7,0	6,0	9,0	6,7	5,3			
Ji. Prometna sr. in storitve	12,5	7,5	4,7	13,0	8,4	4,6			
12. Razni predmeti in storitve	1,4	1,6	0,0	1,5	1,5	0,0			
J3. Drugi izdatki	15,2	6,2	8,0	14,0	5,5	6,9			
JSKUPAJ:	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0	100,0			
Sindikat delavcev prometa in zvez
Počitnice prehitele podpis KP za cestni potniški promet
Čeprav sta pogajalski skupini Sindikata delavcev prometa in zvez ter odbora za potniški promet v sekciji za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije še pred začetkom dopustniškega obdobja tako pospešila tempo pogajanj za sklenitev nove kolektivne pogodbe za cestni potniški promet, da je že kazalo, da bo do konca julija usklajena in podpisana, pa se je vendarle zataknilo...
»Za nasprotno stran je bilo najbolj problematično vprašanje delovnega časa. Naša stran je namreč vztrajala, da tudi v tej dejavnosti preidemo na 40-umi tednik, kar bi bilo v skladu z dogovorom med lanskimi pogajanji, da v roku enega leta vsa podjetja preidejo na tak umik. Partnerji z delodajalske strani pa so presodili, da bi za tak korak potrebovali soglasje svojega odbora za potniški promet,« nam je prvi zastoj pojasnila Hilda Žežko, sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, in dodala, da bodo po dogovora z dragimi sindikati, ki sodelujejo pri pogajanjih, neizprosni pri uveljavljanju 40-umega delovnega tednika tudi zato, ker analize kažejo, da je bil krajši delovni tednik v velikem številu podjetij že uveljavljen za drage delavce, za voznike pa ne. »V tarifnem delu smo se praktično že dogovorili, da bodo izhodiščne plače za 7 do 10 odstotkov višje kot po splošni kolektivni pogodbi, strinjali pa smo se tudi, da ne bomo uvedli avtomatskega zniževanja izhodiščnih plač do 10 %, pač pa bomo to možnost prepustili podjetjem samim.«
No, tik pred koncem pogajanj se je pri teh vprašanjih spet zataknilo; ko pa bi se morali pogajalski skupini spet sestati, je predsednik delodajalske pogajalske skupine sporočil, da zaradi dopustov do jeseni ne more zagotoviti sklepčnosti. »Računam, da se bomo v začetku septembra spet sestali,« je zaokrožila Hilda Žežko in dodala, da jih jeseni čakajo še pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb za prevoz blaga v cestnem prometu in za špedicijsko dejavnost; predloga obeh dokumentov so že posredovali sekciji za promet pri GZS.
D. K.




Šket impol
Novi načini izigravanja delavcev
'M Zaposlenim v Montalu d.o.o. iz sestave impola je vršilec dolžnosti $:•: direktorja poslal pisno obvestilo o sklepih lastnika (Sklad Republike Slovenije za razvoj) in upravnega odbora podjetja. Lastniki in uprav-Ijalci predlagajo zaposlenim, naj prevzamejo dejavnost sedanjega za-gj: sebnega podjetja in v ta namen ustanovijo novo dražbo. Z uresničitvijo te namere bi se Montal izognil stečaju, ki bi ogrozil večino od 250 •liji; delovnih mest.
Vodstvo Montala bo notranjim ponudnikom dalo prednost pred zuna-njim. Po prvi varianti bi skupina zainteresiranih delavcev Montala ■i;::: ustanovila novo družbo in prezaposlila 40 montažnih delavcev. Po dragi varianti pa bi 25 do 30 vodstvenih delavcev zbralo 6 milijonov ustanovil:;:; nega kapitala in v novi dražbi prezaposlilo 180 do 190 delavcev, ftii:	Delavci, ki bodo iskali rešitev izven Montala, bi dobili odpravnino
Sj: 5.000 DEM. Ministrstvo za delo pa bi s 500.000 tolarji sofinanciralo .....	vsako samozaposlitev oziroma prezaposlitev delavcev Montala. Direk-
|::|: v'r: Zavod Republike Slovenije za statistiko	Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS	lij::: tor piše, da bi s tem denarjem nova družba lahko pričela povsem na
n v d^sS^^T^Sc^TK avgusta pripravil program reševa-•i;:;: nja presežnih delavcev in ga zaradi sofinanciranja poslal ministrstvu za
nje še kako pomembno, da bi
'Ječ o poslovnih rezultatih ®ec*aj že bivšega Čevljarstva v0 znano, ko bo delo končala ^izijska skupina službe jkužbenega knjigovodstva, ~ pregleduje poslovanje po-djetja. »Ko sem drugič na-"°Pila dolžnost v. d. direk-L^ce, sem terjala revizijo ®LK,« pojasnjuje Juranči-
čeva.
Trenutno v Čevljarstvu v stečaju dela 11 delavcev. Stečajni upravitelj jih je začasno poklical na delo, da bi dokončali že začeto proizvodnjo. Verjetno bo že v kratkem narok na sodišču, kjer bodo preizkusili terjatve.
Kakor kaže, bodo v stečajnem postopku daleč največji upniki delavci. Ne gre samo za pet neizplačanih plač, ampak tudi za premalo izplačane plače za tri leta.
Čeprav je med delavci sedaj že bivšega Čevljarstva prišlo do razhajanj o uvedbi stečajnega postopka, je za-
kot upniki na sodišču nastopili enotno. »Kljub razhajanjem, do katerih je prišlo, bi še vedno lahko skupno nastopili, saj gre za skupen interes vseh delavcev. Samo dogovoriti bi se morali,« pravi Danica Jus.
Tomaž Kšela
1
delo.
O teh predlogih in programu, ki pa ga sindikat do danes, ko to pišemo (10. avgust), še ni dobil, naj bi se SKEI Impola izrekel do 12. avgusta.
Kot nam je povedala Veka Krašovec, vodja strokovne službe podrav-:|:|i; skih svobodnih sindikatov se bo SKEI o zadevi izrekel takoj, ko bo dobil prave papirje, zlasti program presežnih delavcev in elaborat o novem :|’:|l podjetju. Kraševčeva misli, da gre v Montalu za nov poizkus izigravanja :j:j;: delavcev, ki je sestavni del politike Sklada za razvoj. Po njenem mnenju i:;:; se Koržetov sklad na ta način skuša rešiti slabih podjetij in delavce prepustiti same sebi. Če se bodo delavci odločili prevzeti Montal, se jim namreč lahko zgodi, da bodo naknadno morali odkupiti svojo tovarno
I
Vif?


¥:• oziroma plačevati njene sedanje velike dolgove.	F. K.
1
«
Za zmago se/e vredno boriti!
Bil je lep, topel in sončen majski dan. Na ta majski dan sem bila odpuščena iz bolnice, kjer sem prestajala težke trenutke pred operacijo hrbtenice, in po njej. Nepopisno sem se veselila, da bom po več kot mesecu dni spet doma, med svojimi dragimi in v domačem okolju. Vedela sem, da si bom opomogla in bom kmalu spet šla na delo, kajti tudi tega sem se že zelo veselila in težko pričakovala.
i
SS!
1
I
1
8:
i
I
Res je prišel ta dan. Veselja pa je bilo kmalu konec, saj je od nenehnega sedenja na delovnem mestu v hrbtu ponovno začelo neznosno boleti in žgati. Stiskala sem zobe, sama sebi govorila in se prepričevala, da bom z močno voljo in trudom premagala bolečine in vzdržala. Pa nisem! Nisem mogla, preveč je bolelo. Ponovno sem se znašla doma »na bolniški«. Zelo mi je bilo hudo, ko sem namesto na pot v službo zavila na pot proti zdravstvenemu domu. Z vztrajnostjo pri telovadbi in z voljo sem nekako le premagala bolečine in mislila sem si: »Sedaj se bom vrnila na delo in vse bo dobro. Mora biti dobro. Moram iti spet na delo. Dovolj je bilo osem mesecev bolniške.« Moji upi in želje se mi niso izpolnili. Zakaj?
Kaj se lahko človeku najhujšega zgodi v življenju? Da nekdo izgubi ljubljeno osebo, bodisi da mu jo iztrga smrt ali preprosto odide, da pride huda bolezen, ki človeka priklene na posteljo,
Republiški odbor bodo sestavljali predsedniki območnih od- :g pomanjkanje, vojne, elementarne nesreče in še ____ _•	__•______________j___i___ ti___j • j_____ j„ i______kai. iaz'na mislim, da ie ena naihu
borov sindikata in člani predsedstva. Predvidevamo, da bomo imeli območne odbore le tam, kjer imamo vsaj tri organizacije oziroma podružnice.
Najpomembnejša novost našega statuta je sindikalna podružnica, ki se bo oblikovala povsod tam, kjer imamo vsaj tri člane. Ker imamo veliko družb, v katerih delajo le posamezniki ali po dva delavca, se bodo naše podružnice lahko oblikovale tudi pri območnih odborih. Sindikat podjetja, zavoda ali družbe bo še naprej temeljna oblika organiziranja članov sindikata. Vodil ga bo odbor sindikalnih zaupnikov, predstavljal pa predsednik, ki bo imel status pooblaščenega zaupnika.
O teh spremembah in dopolnitvah statuta pričakujemo največ razprav in pripomb. O njih bo statutarna komisija ponovno razpravljala v začetku septembra, ko bo določila tudi predlog, o katerem bodo odločali delegati na skupščini našega sindikata. Ta bo predvidoma v septembru.	Miloš Mikolič, sekretar

1
I
$
i:?
I
I
:¥:
ii
s:
kaj, jaz pa mislim, da je ena najhujših stvari tudi izguba zaposlitve in s tem izguba enega od pogojev za samostojno preživljanje, eksistenco, človeško dostojanstvo. In to je doletelo med mnogimi tudi mene.
Da bi te kap...
Svojim očem nisem mogla verjeti, ko sem vedno znova in znova - ne vem kolikokrat prebrala: »Delavka je postala trajno presežna delavka in dana na razpolago za dobo dveh let. Delavka ni dolžna več prihajati na delo. Po poteku dveh let ji preneha delovno razmerje. V tem času... itd.« Nekaj časa sen* nemo strmela v črke na belem papirju, ki so počasi in nato vedno hitreje začele poplesavati pred mojimi očmi. Nenadoma so me oblile solze in jokala sem kot še nikoli v življenju. Mislim, da se mi je tedaj podrl ves svet, vse, v kar sem verjela in v kar sem zaupala. Podrle so se mi
vse iluzije, vse sanje, vse dobre in vedre misli o dobroti in poštenosti ljudi in o tem, da nihče ne more biti ob zaposlitev, če je le vsaj malo priden, delaven in pošten. Jaz sem to bila. Vestno, marljivo in z vso odgovornostjo sem delala 25 let. 25 let mojega življenja. Mar nisem s svojim poštenim delom majčkeno prispevala tudi za dobrobit vseh? 25 let sem leto za letom puščala v službi tudi nekaj svojega zdravja in življenja. Sedaj pa tole. Bolna na hrbtenici in brez zaposlitve.
Po glavi se mi je podilo na stotine vprašanj: »Kaj pa sedaj? Kako bom živela? S čim se bom vendar preživljala? Mar sem si to zaslužila po vseh teh letih? Mar me ni življenje že dovolj trpinčilo? Vedno sama za vse. Zakaj prav jaz?« In spet: »Zakaj? Zakaj? Zakaj?« Vedno bolj in bolj me je stiskalo in bolelo v prsih, solza že skoraj ni bilo, le pretrgano, krčevito ihtenje. Tako zelo je bolelo. Mislila sem: »Kako za vraga naj si vendar olajšam bolečino, kajti če je ne bom, me bo razneslo. Začela sem kričati in klicati mamo, kot majhen otrok, ki se je izgubil. Toda nikogar ni bilo, ki bi me slišal. Nikogar, da bi me potolažil, mi rekel toplo besedo in ponudil oporo v tako težki stiski. Mama je bila daleč, predaleč, sestra prav tako, brat z družino v tujini, z možem sva se razšla že pred davnimi leti, edini otrok - hčerka pa ima s svojo družino sama že tako dovolj skrbi.
Obdajali sta me le tišina in globoka praznina. Ničesar več nisem zaznavala, ničesar več slišala. V ušesih mi je zvenelo: »trajni presežek, trajni presežek...« Nihče, prav nihče si ne more zamisliti, kakšen udarec je to, razen tistega, ki je to poskusil.
Otreznitev
Minevali so dnevi, tedni. Nekoliko sem se pomirila ter dojela, da je res, kar se je zgodilo. Spet sem začela trezno razmišljati in preudarjati, kaj
mi je storiti. Vedela sem, da kar tako te9 ne bom sprejela. Če bi, potem to ne bi bila več Življenje me je s svojimi preizkušnjami mars e«a naučilo. Naučilo, da nisem v nobeni težki Preizkušnji klonila in se predala brez boja. Skle ha sem, da bom šla v boj tudi sedaj. Vem, da ta voj ne lahek, in vem, da bo treba marsikaj Pot Peti, pa vendar, ne, ne bom klonila.
Po mirnem preudarku in potem, k° sem se temeljito pripravila, sem se nekega 3*cra iep0 uredila in se namenila k predstojniku. { ela sem tremo, strah me je bilo in srce sem čuti a v griu Kljub vsemu sem pogumno potrkala na jjjegova vrata, vstopila in ga prosila za pogovor- takoj je vedel, za kakšen pogovor gre. Mimo mjudno sem ga povprašala, kako je prišlo do tega’ da sem ravno jaz postala »tehnološki presežek«~Na vsa moja vprašanja je tudi on odgovarjal Nirno jra preudarno in mi tako marsikaj pojasnil- Pojasnil pa mi je tudi to, da mi nikakor ne more P0rnagati ali spremeniti sprejetih dejstev. P°v P°9ovoru s predstojnikom sem na Sodišče združerle9a dela napisala pritožbo. Medtem sem bila na razgovoru tudi pri delavcu za kadrovske zadeve. Tudi 0n ^ je pojasnil isto kot pred njim že moj Pr. Hojnik. Pa sem poskusila tudi pri predsedniku slV-dikata. Zagotovil mi je, da si bo sindikat prizadeval p0. magati in mi stati ob strani.
»Če se ne odzovete...«
Po dolgem čakanju na izid je bilo končno odločeno, da se moja pritožba zavrne kot neutemeljena. Med tem časom pa sem bila tudi pozvana na delo. Pozivu sem se takoj °dzvala, kajti to sem bila dolžna storiti, saj je bilo v pozivu opozorilo, da bom izgubila vse pravice, ce se na poziv ne odzovem. Pozvana sem bila v drug odde. lek, kjer del in nalog nisem poznala. Delala sem in se znova učila. Bila sem disciplinirano-, mirna, delala sem po svojih najboljših močeh, “o dveh mesecih, ko sem dobro spoznala delo ln ljU(^i okoli sebe, sem dobila obvestilo, da m1 ni p0_ trebno več priti na delo. Kljub temu, da sem vedela, da je bilo to le začasno delo, sern bila
vseeno ponovno prizadeta. Spet sem ostala nekaj časa doma, pravzaprav kar pet mesecev. Pa je prišel ponoven poziv: »Javite se takoj na delo v oddelek ta in ta. V kolikor se vabilu ne odzovete...« in ponovno opozorilo, da bom izgubila vse pravice. »Pa se pojdi ponovno učit novega dela in privajat novih ljudi,« sem si rekla. »Saj ti zmoreš. Tudi z novimi ljudmi vzpostavljati stike zate ni težko.« In sem šla. Kako mi je bilo pri srcu, pa vem tako ali tako samo jaz. Komaj sem dobro začela delati, sem dobila poziv za obvezno udeležbo na tečaj računalništva. In spet sem šla - brez besed. Nekaj dni je minilo in prispel je ponoven poziv s pojasnilom, da me zaradi povečanja obsega dela v oddelku, kjer sem bila zaposlena 10 let, potrebujejo tam in naj se naslednje jutro javim vodji oddelka. Tega poziva sem bila vesela, saj sem vedela, da bom ponovno delala z nekdanjimi sodelavci, s katerimi sem preživela leta in leta, in bom spet na svojem delovnem mestu. Med tem časom sem se ponovno obrnila na svojega nadrejenega in ga vprašala, ali so kakšne možnosti, da se odločba o »trajnem presežku« prekliče in se mi ponovno zagotovi delo za nedoločen čas. Povedal mi je, da to nikakor ni mogoče. Ponovno sem se obrnila tudi na predsednika sindikata. Rekel mi je, da mi bo sindikat pomagal, kolikor bo v njegovi moči, še posebno sam osebno si bo prizadeval, da se bodo zadeve uredile.
Pri 44 spet v šolo
Dnevi, tedni in meseci so minevali. Iztekel se je čas trimesečne zaposlitve. Spet sem bila nepopisno vznemirjena, kako bo naprej. Dobila sem odločbo, da se mi delovno razmerje zaradi povečanega obsega dela podaljša še za tri mesece. Mislila sem si: »No pa še tri mesece, boljše kot nič. Morda pa so možnosti, da dobim kasneje zaposlitev za nedoločen čas.« V tem upanju sem še naprej pridno in vestno delala. Kako hitro so minili nadaljnji trije meseci! Ponovno sem dobila odločbo še za tri mesece. In še za tri in še za tri. Na posvet sem ponovno šla k delavcu za kadrovska vprašanja in ga prosila, naj vendar kaj stori tudi v mojem primeru, saj so že nazaj zaposlili nekaj delavk, ki so z menoj postale »tehnološki presežki«. Povedal mi je, da naj nikar ne računam na zaposlitev za nedoločen čas, saj poleg drugih stvari, ki to onemogočajo, tudi nimam primerne strokovne izobrazbe. Osupla sem ga poslušala in si mislila. »Torej sedaj je postala vprašljiva moja šolska izobrazba. Res nimam nikakršnih šol, le
m	i
dve leti administrativne šole brez zaključnega izpita, imam pa dvoje pridnih rok in 25 let delovnih izkušenj. Torej da sem 17 let pridno delala v tej ustanovi, je bilo prav, sedaj pa je kar nenadoma premalo.« Po tem pogovoru sem ponovno odšla k predsedniku sindikata in se posvetovala z njim v zvezi z mojo izobrazbo. Svetoval mi je, naj poskušam izpopolniti svojo izobrazbo in grem v šolo. Po pogovoru z obema sem se odločila, da grem v šolo. Toda kako naj grem v šolo, ko pa leta zahteva velika finančna sredstva. Predsednik sindikata mi je svetoval, naj napišem prošnjo za finančno pomoč, in res sem jo. Moji prošnji so ugodili in tako se je začela še ena težka preizkušnja. Torej pri 44 letih spet hoditi v šolo. Zadala sem si težko nalogo, toda zmogla jo bom. Imela sem še eno upanje več, da bom morda le dobila zaposlitev za nedoločen čas.
»Čudno, da še delate!«
Poslala sem pisno prošnjo predstojniku, naj mi vendar pojasni, zakaj se mi ne more zagotoviti zaposlitev za nedoločen čas, saj je vedno dovolj dela in potrebna sem na svojem delovnem mestu. Odgovora na mojo pisno prošnjo nisem dobila. Dogovorila sem se za sestanek s predsednikom izvršnega sveta. Kljub lepemu sprejemu in prijaznem pogovoru nisem dosegla ničesar. Prav tako nisem dosegla ničesar pri predsedniku skupščine občine, le začudeno me je poslušal in ob koncu pogovora dejal: »Gospa, začuden sem, da še vedno delate. Odredil sem, da se opravijo analize delovnih mest, in ugototovljeno je bilo, da je toliko in toliko delavcev preveč. In morajo oditi. Presenečen sem, da se moja odločitev ne izvršuje v celoti. Tako pač je in svetujem vam, da si poiščete delo drugje.« Rekla sem mu: »Veste, gospod, napisala sem že veliko prošenj za delo drugje, toda, če sem že prejela odgovor na prošnjo za zaposlitev, je bil ta tak, da sem vedela, da nikoli več ne bom dobila zaposlitve, saj povsod zaposlujejo mlade ljudi. Žal s svojimi leti spadam v kategorijo najtežje zaposljivih ljudi.« Globoko prizadeta in s solzami v očeh sem odšla iz njegove lepe pisarne. Kmalu sem dvignila glavo in si rekla, da me to pač ne sme potreti.
Od Poncija do Pilata
Sklenila sem, da se obrnem tudi drugam, če mi v »hiši« nočejo ali ne morejo pomagati. Odgovora, zakaj se je z menoj tako ravnalo, nisem nikoli dobila kljub potrpežljivemu čakanju, da more biti
enkrat drugače, kljub prijaznemu povpraševanju in strpnih pogovorih z vodilnimi v ustanovi. Mislila sem si: »Koliko časa pa bo to še trajalo? Mar moram res ubrati druge poti, da bom dobila odgovor na toliko nejasnih, nerazumljivih in odprtih vprašanj? Sedaj mi je pa res že zadosti.« Odšla sem na inšpekcijske službe, kjer so me napotili na Republiško inšpekcijsko službo. Nikjer uspeha. Povsod so mi pojasnjevali, da je bil postopek ugotavljanja tehnoloških presežkov pravilno in zakonito opravljen, vendar nikoli nisem povpraševala po tem. Želela sem vedeti, zakaj ni možno spremeniti dejanskega stanja in me zaposliti nazaj za nedoločen čas, kajti ves čas sem delala. Ne vem, ali me resnično niso razumeli ali me niso hoteli razumeti. Pa sem odšla dalje. Obrnila sem se na Sindikat državnih in družbenih organov. Šele tam so mi resnično prisluhnili. Šele tam sem lahko v celoti izpovedala svojo »moro« in šele tam sem dobila vsaj malo razumevanja in moralne opore.
Kaj naj še storim, sem vedno znova in znova spraševala. Čas je hitro tekel naprej in ne vem kolikokrat še so se vrstila podaljševanja zaposlitve za določen čas. Kaj res nikoli ne bo konca trpinčenja? No, v tem času sem uspešno opravljala tudi izpite v šoli. Edino, kar mi je bilo v veselje v tem času, je bilo to, da sem bila v šoli uspešna. Tudi moje misli je študij kar precej zapolnjeval, tako da nisem imela preveč časa misliti na druge stvari in na to, da se mi godi nepopisna krivica, da se tepta moje človeško dostojanstvo, prizadevnost in pridnost.
»Zmagala sem!«
Skoraj tri leta je že minilo, odkar se je začela ta težka in strma pot. Pred zadnjim podaljšanjem delovnega razmerja za tri mesece sem po nasvetu Sindikata državnih in družbenih organov napisala pritožbo na oclločbo o delovnem razmerju za določen čas. Seveda je bila pritožba zavrnjena. S tem mi je bila dana možnost pritožbe na višjo instanco, to je na Sodišče združenega dela v Ljubljani. To pritožbo sem res napisala. V tem času mi je bilo še enkrat podaljšano delovno razmerje. Kasneje pa mi je bilo pojasnjeno, da mi delovnega razmerja ne bodo več podaljševali, ker sem tožila delovno organizacijo in kot takšna nimam v njej več kaj iskati. Ponujena mi je bila možnost, da umaknem pritožbo in bom ponovno dobila zaposlitev, morda celo za šest mesecev. Na tak pogoj
nisem mogla pristati in vztrajala sem na tem, da bom drugje morda našla pravico. S tem pa je bilo konec moje zaposlitve. Delovno razmerje mi je takoj prenehalo. Izkoristila sem pravico, ki mi je bila dana iz naslova brezposelnosti in se prijavila na Zavodu za zaposlovanje. V tem času pa seje na Sodišču združenega dela razpletala moja usoda v zvezi z zaposlitvijo. Odločilo se je v mojo korist. Bila sem nepopisno vesela. V duši je kričalo: »Zmagala sem! Imela sem prav.« Nekako sočasno z odločitvijo na sodišču, da me morajo ponovno zaposliti, sem končala tudi šolanje in tako pridobila ustrezno izobrazbo. Kako zelo sem bila vesela, ne morem povedati. Z ramen mi je padlo neznosno težko breme. Kakšno olajšanje!
Zakaj nisem obupala?
Bilo je hudo, zelo zelo hudo, vendar se je splačalo potrpeti. Danes sem ponovno na svojem delovnem mestu, dela imam dovolj in z veseljem ga opravljam. Da sem spet na svojem delovnem mestu, se imam zahvaliti predvsem najbližjim sodelavcem, ki so mi ves čas stali ob strani, svojim nadrejenim, ki so ves čas zagotavljali, da sem potrebna v kolektivu, sindikatu v delovni organizaciji, ki si je ves čas prizadeval urediti stvari v zvezi z mojo zaposlitvijo in Republiškem odboru sindikata državnih in družbenih organov, kjer so mi ves čas nudili obilo razumevanja, moralne opore in pravne pomoči. Ko sedaj o vseh težkih trenutkih razmišljam, se sprašujem, kje sem dobila vso moč in energijo. Velikokrat sem bila popolnoma brezvoljna in obupana in sama ne vem, kaj me je vedno znova dvignilo, da resnično nisem obupala.
Krivice že od nekdaj, odkar se zavedam, nisem prenesla in morda mi je prav to dajalo poguma in volje ali pa trma in kljubovanje. Ne vem! Vem samo to, da je vse hudo za menoj in da sem zmagala. Nihče, ki je kdaj kaj podobnega preživljal, ne bi smel kloniti in se pustiti poniževati. Bilo bi vse drugače. Ne bi nam drugi, ki imajo vsega dovolj in ki jim ni mar »majhnega« človeka, krojili usodo in delili drobtinice za pridno in vestno delo, da se komaj lahko preživi. Glasno in jasno bi morali dati vedeti, da ima vsak človek svojo ceno in da brez nas »majhnih« tudi »veliki« ne bi živeli tako, kot živijo.	Lidija Konda,
članica sindikata državnih in družbenih organov občine Domžale
pH


Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor
PULSAR
061/13 13325
Borznoposredniška hiša
l$TMB
062
d.d.
Strossma/erjeva 13, Maribor
224756
PULSAR
061/13 13325
Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor	^
TURIZEM PO DOMAČE - FLOSARSKI BAL
Da flosanje ni bilo kar tako, dokazuje tudi ta krst: mladenič na sliki
Splavarjenje lesa po Savinji je bila včasih donosna dejavnost, danes pa	(Sebastjan Kramer) je prestal iz-
Im flilm 1 wži4-*\1r rtmnnlr vrptocill ts V' ts /it -rn rrTflt/l rl/ll /1	Pit Z 3 llOStlTl 3, Z(l31 113 UOClO SO
ni, kot kaže slika, le užitek, ampak včasih presneto zavzeto delo.	P’1 ffl ^0?al'la> f(fai ga bodo še
krstih po flosarski navadi.
Začetek vrhunca...
...in njegov konec. Vsaka prijetna zadeva, celo flosarski bal v Ljubnem ob Savinji, se enkrat konča.
V LETU DNI CENE POSKOČILE ZA
20,8 ODSTOTKA
(RIBE CENEJŠE ZA 7,2%)
Poletna vročina ni kaj dosti prispevala k podražitvam. Julijske so bile sicer skromnejše kot mesec poprej. Zato lahko zapišemo, da imamo cene na vajetih. Vsaj za zdaj. Kako bo z inflacijo do konca letošnjega leta, pa kajpak lahko le ugibamo.
V letošnjih prvih treh mesecih so se vsakomesečni prirastki cen iz meseca v mesec zmanjševali, v drugem četrtletju pa so bila ta gibanja bolj neenakomerna. Poskakovanje in umirjanje cen se je nadaljevalo tudi julija. Ta mesec je bilo vse skupaj dražje le za 1,1 odstotka. Po podatkih slovenskega statističnega zavoda pa so bile minuli mesec cene za 20,8 odstotka višje od lanskega julija.
Pretekli mesec so se najbolj podražili žitni izdelki. V primerjavi z letošnjim junijem kar 8,3 odstotka. Meso je »šlo gor« za 5,4 odstotka, kmetijska zaščitna sredstva za 4, mleko in mlečni izdelki za 3,2, sredstva za kulturo za 3, vozila za 2,8, sredstva za izobraževanje za 2,6, prevozi za 2,3, higienske potrebščine za 1,9, osebne storitve za 1,3 odstotka, za prav toliko pa se je podražil tudi gradbeni material.
Julija se je za spoznanje pocenilo sadje, ribe so bile cenejše za 5,6 odstotka, sezonska zelenjava pa za 8,7 odstotka.
Pa letne podražitve? Te so zelo različne. Od lanskega do letošnjega julija se je najbolj podražilo sadje. Po letu dni je dražje kar za 64,9 odstotka. Stanarina in zemljiški prispevek pa sta v letu dni poskočila za 62,3 odstotka. Tobačni izdelki so dražji za 58,5 odstotka, gospodinjska elektrika za 46,8, poštne storitve za 44,3, mleko in mlečni izdelki za 32,6, osebne storitve za 31,2, maščobe za 30,8, prevozi za 27,2, kmetijsko orodje za 24,1, meso za 24, žito in žitni izdelki za 21,6, jajca za 21,4, komunalne storitve za 21,1, vozila za 20,5, obrtne storitve za 18,2, zdravila za 18, kulturne storitve za 16,7, higienske potrebščine za 16,6, vrtci in domovi za prav tako za 16,6, tekoče gorivo in maziva za 14,8, obutev za 14,8, pohištvo za 14,7 odstotka itd. Nekaj pa se je v preteklem letu vendarle pocenilo. Ribe, in sicer kar za 7,2 odstotka. Vsaj tako zatrjujejo na slovenskem zavodu za statistiko.
A. V.
Kaj je flosarski bal? Veselica? Turistična prireditev? Gospodarska dejavnost? Tako smo se spraševali v uredništvu, ko smo razmišljali, pod katero rubriko vtakniti reportažo s te prireditve, ki jo je posnel naš fotoreporter Sašo Bernardi. Če je veselica, je to tudi turizem, smo razmišljali. Če je turizem, je pa to gospodarska dejavnost, smo sklenili in odločili, da bo reportaža na straneh tržnega prepiha. Nemara sem tudi najbolj sodi, saj naj bi takšne prireditve turistično prerodile Slovenijo. Turizem pa je, tako so dejali strokovnjaki, ena izmed gospodarskih dejavnosti, ki ima v naši lepi deželici največ možnosti za dober in hiter razvoj.
In še ena se nam je utrnila ob tej priložnosti. Če sta madžarski in češki predsednik med dopustom pri nas prekrižarila takorekoč vso Slovenijo - mar kaj podobnega ne bi mogli organizirati tudi za tuje turiste in jih privabiti v večjem številu? Slovenija je tako majhna, da kljub njenim obupno slabim cestam in gostemu prometu ni posebnih težav s prevozom z enega konca dežele na drugega. In če že ne bomo imeli prav kmalu kolesarskih dva tisoč kilometrov stez, kot je v parlamentu lani predlagala peterica poslancev, bodo dobre tudi naše ceste za motorni promet. Morali bi pravzaprav premagati samo eno večjo oviro: zaplan-kanost turističnih delavcev po raznih kotičkih Slovenije in jih povezati v skupnem interesu, ki se imenuje zaslužek.
O 34. flosarskem balu v Ljubnem pri Savinji, ki bi lahko postal zelo prijetna postojanka takšnega bodočega izletniškega turizma po Sloveniji (začinjenega s kulturo, sladokustvom in še čem), pa naj svoje pove tale reportaža.
B. R.
Namig tedna
V okviru akcije »Brazde vzdržljivosti«, ki jo pod pokroviteljstvom zavarovalne družbe Adriatic d. d. vodi Športna unija Slovenije, bo v soboto, 13. t.m., v Črni na Koroškem 14. »Maraton kralja Matjaža«. Start tekov na 10 in na 21 km bo ob 17. uri pred hotelom Planinka.
Pismo iz Beograda
Piše: Vlado Babič
Slovenec v Beogradu
Flosarski bal ni samo splavarjenje po Savinji, pač pa tudi stari način pranja perila, gorska kolesarska dirka, nogometna tekma, tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu, odprtje likovne razstave, teater, prikaz starih Ijuben--skih obrti, domačih godcev in vrhunec - ljudsko raianie.
mmmmmMMmmMMMMmmmMm
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE
PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
•:$:
!\v
•X\
:::::
;X\
!\v
>!v
>v!
:::::
\v
v.*
y.\
.v.
x*i
•X*
;X;
x-:
.v.
•X*
X*!
X\
:X::
Xv
:-x
X\
.v.
•X*
!*X
X\
;X:
x-:
•X*
‘•X
•X*
'•X
::x
X\
x::
X*!
X*!
::x
;X*
::x
.v.
•X*
X*I
•X*
X\
.v.
•	več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Cena 350,00 SIT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Cena 520,00 SIT
•	Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Cena 460,00 SIT
•	Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Cena 400,00 SIT
•	Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Cena 580,00 SIT
•	ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Cena 1.800,00 SIT
•	KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
S KOMENTARJEM
Cena 950,00 SIT + 5% p. davek
Ko sem na prazni bencinski črpalki (ker se na njej ne toči bencin) pri Centralnem pokopališču na Voždovcu želel zamenjati olje v motorju, se je okrog avtomobila in mene zbralo vse osebje črpalke in še prenekateri mimoidoči. Ves čas, dokler je trajala zamenjava olja, in še nekaj časa potem sem moral odgovarjati na vprašanja, kako je v Sloveniji. Kako živijo običajni Slovenci, kaj mislijo o Srbih in tako naprej. Celo skrbelo jih je, koliko resen je zaplet z Italijo. Posebej se je razgovoril neki 25-leten mladenič. »Jaz imam zelo rad Slovence. Ko sem obiskal prijatelja, mi njegova mati ni dovolila oditi. Zelo lepo je bilo.« Ko sem končno sedel v avto in odpeljal, so vsi gledali za menoj.
-----------------------M—
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
..... izv. # Moje pravice na ........ 'ZVl ® P^čni sistem
..... izv. • Stanov, razmerja
..... izv. • Delavci in uprav.
..... izv. • Zakon o last.
izv. • Kariera kot... izv. • Socialna država... izv. • Zdrav. zav...
izv. • Kol. pog. za negosp..
Najhitreje postanete tujec v svojem mestu tako, da vozite avtomobil s tujo registracijo. Ljudje, ki me ne poznajo, so me v Beogradu avtomatično imeli za Slovenca, čim so me videli v avtomobilu z ljubljansko registracijo in ogromno nalepko »SLO«. Resda se kako slovensko vozilo pojavi v Srbiji, vendar so tako redka, da takoj vzbudijo splošno pozornost. Hitro sem se vživel v novo vlogo in med vožnjo z zanimanjem spremljal reakcije okolja. Trudil sem se, da sem še bolj pazljivo vozil kot običajno. Dajal sem prednost tudi tistim, ki je sicer niso imeli. Spuščal sem tudi vse anarhistične pešce, ki praviloma prezirajo prehode za pešce in zeleni semafor.
Glede na to, koliko ljudi se je ozrlo za menoj, sem se počutil kot filmska zvezda. »Poglej, Slovenija,« je bilo največkrat slišati. Na parkirnih prostorih sem »zalotil« cele družine, kako so analizirale slovensko neodvisno registracijo. Hvala bogu, pri tem lahko Beograjčane pohvalim. Nihče ni začutil potrebe, da bi na parkiranem avtomobilu izrazil kakšno svojo negativno občutje zoper Slovenijo. Narobe, bilo je celo prijetno biti Slovenec v Beogradu.
Vendar je name največji vtis napravila neka ženska v »bolhi«. Pozno ponoči sem stal pred rdečo lučjo na semaforju. Nikjer nikogar, razen avtomobila, ki se mi je približeval. Pozoren nanj pa sem postal šele, ko se mi je dobesedno prilepil na zadek. Skozi retrovizor sem opazil v njem gospo zgodnjih petdesetih let, kako se je približala, kolikor je bilo mogoče, in kako pozorno je proučevala tujo registracijo. Gledal sem, kako se ji je po obrazu širil nasmeh. V hipu sem imel veliko asociacij, na koga ali na kaj sem jo spomnil. Ko pa je dvignila pogled do mene, je kot dekle sramežljivo pomahala z roko. Kot pravi, zadržani Slovenec sem ji narahlo pomahal. V tem trenutku se je prižgala zelena...
Mogoče so tudi zdajšnje visoke temperature pripomogle k opisani otoplitvi. Upam, da se bodo vsa bodoča nasprotja dvignila samo do ravni seksualnega napihovanja med našimi mineralnimi vodami. V Beogradu namreč prodajajo priponko z napisom. »Ko pije tri srca, ne može da tuca«. Podpis: »Knjaz Miloš«. Na potezi je Radenska.
Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:..............................
Ulica, poštna št. in kraj:........................................
Ime in priimek podpisnika:........................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne: ........................ ........................................
Žig	Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d,d. Koper / TMB d.o.o. Maribor
Borznoposredniška hiša T rbovlje, Gimnazijska 3
DADASdd
B
NEZANIMIVE
POLETNE
RAZPRODAJE
Z letošnjimi poletnimi razprodajami so trgovci vse prej kot zadovoljni. Kljub znižanim cenam so bile te dni prodajalne bolj prazne kot polne, saj za nekdaj tako priljubljene razprodaje ni bilo pravega zanimanja. Zakaj? Verjetno zato, ker lahko takorekoč že za vsakim vogalom kupujemo takšne in drugačne tekstilne izdelke z Vzhoda in Zahoda in ker je ponudba na tem Področju precej večja od povpraševanja. Po drugi strani pa ni več pravega zanimanja za »poceni« nakupe tudi zaradi močno okleščene inflacije. Cene so precej stabilne, nekateri proizvajalci Pa jih celo znižujejo. Samo da bi Preživeli. Konec koncev pa gre Pripisati neuspelim poletnim razprodajam tudi kupno moč pov-
prečnega Slovenca, ki je takšna, kakršna pač je. Zelo skromna...
Kako je pravzaprav s temi, pred leti tako privlačnimi poletnimi prozprodajami? Pravila določajo, da se poletna posezonska prodaja tekstilnega blaga in konfekcije po znižanih cenah lahko začne 20. julija. Trajati sme največ dva tedna, lahko pa se podaljša za največ teden dni, če trgovci dodatno znižajo cene. Razprodaja mora biti ustrezno objavljena, blago pa označeno s prvotno in znižano ceno. Če je odstotek znižanja označen v razponu (na primer »posezonski popusti od 20 do 50 odstotkov«), mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vsega blaga, ki je v razprodaji. Za obutev velja nekoliko
drugačen termin. Sezonsko se lahko poleti poceni že 1. julija in traja do konca meseca, vendar skupaj največ štiri tedne.
Predstavniki Združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije so že prve dni razprodaj opravili krajšo anketo o prodaji tekstilnih izdelkov v središču Ljubljane. Ugotovili so, da je večina trgovcev začela razprodajo v dogovorjenem roku, nekateri pa so pohiteli in znižali cene že prej. Med kršitelji so bili oboji, tako zasebni kot tudi družbeni trgovci. Popusti so bili v večini primerov 20 do 50-odstotni. Pri bolj kakovostnem blagu so bili popusti manjši, pri slabšem pa večji.
No, kot že rečeno, pravega zanimanja za letošnje poletne razprodaje ni bilo. Tudi po 1. avgustu ne, ko smo dobili plačo oziroma pokojnino. Saj ne da bi imeli polne omare lepih oblek, toda prej kot za čedno zunanjost je pač treba poskrbeti za vrsto drugih stvari. Predvsem moramo sproti poravnavati račune in vsak dan dati vsaj nekaj malega pod zob. In v tej poletni sopari tudi na zob.
A. U.
LASTNINSKI CERTIFIKATI IN SPREMEMBE UREDBE
Te dni so pričele veljati spremembe vladne uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov. V njih vlada določa, da mora SDK dati na razpolago vladi ali njeni pooblaščeni organizaciji zahtevane podatke o certifikatih za njene potrebe pri projektih v zvezi z vrednostnimi papirji. S certifikatom lahko razpolaga le njegov imetnik ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec.
Certifikat je prenosljiv le v primeru dedovanja. S certifikati oseb, ki so umrle po 5. decembru 1992, lahko razpolagajo dediči le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Original ali overjeno fotokopijo le-tega morajo priložiti vlogi za preknjižbo sredstev, ki jo opravi SDK. Ta certifikat je mogoče uporabiti le pri tistem prejemniku, pri katerem bi ga uporabil zapustnik. Pooblaščenec imetnika ali zakonitega zastopnika
HOTMMI ODKUP ?o?0S/
ZAVOD ZA zaposlovanje
se mora identificirati s pisnim dvomi o pooblastilu, lahko zah-pooblastilom. Če prejemnik teva overbo.

Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 31
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sPrejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061 131 0033 int 384, 385 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317298 žiro račun 50101-601 92077 - Atris.
Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST
Borza sprejema prijave za letni dopust. Ob potrjeni rezervaciji se vplača 40 odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred Odhodom na dopust, v republiki Hrvaški 15 dni pred odhodom. Možnost Plačila v dveh obrokih ali s turističnim kreditom.
, 1. PENZIONI V FIESI - sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom 'h teraso, penzion ali polpenzion od 13. avgusta do 2. septembra. Cena Penziona za odrasle 49 DEM, za otroke do 10. leta 37 DEM v tolarski Protivrednosti. Cena polpenziona za 4 DEM nižja. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA. Termini po sedem dni: zamenjave vsako soboto.
, ,2. POČITNIŠKI APARTMAJI V PIRANU - sodobno opremljeni za dve ali štiri osebe 85 oz. 100 DEM dnevno. Termini po 20. 8.
3.	POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH - od 27. avgusta do 1. oktobra. Cene: veliki ap. 56 DEM, mali ap. 37 ‘ucM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJU - šest ap. za štiri in dva za osem oseb, bena 60 oz. 120 DEM za večjo enoto. Termini od 20. 8. dalje. Veliki ap. od 20 Po 30. avgusta. MANSARDNI APARTMA 50 DEM.
s- APPARTMAJI V NASELJU PICAL, APARTMAJI LUNA
Op 9. 8. DO 19. 8.____Ap. za 3 osebe za 4 osebe za 6 oseb
f*ICAL	CENE	80 DEM
LUNA	CENE	80 DEM
POLPENZION
Hotel Krtistal	9. 8.	do	18.	8.
Hotel Diamant	9. 9.	do	18.	8.
Hotel Neptun	9. 8.	do	18.	8.
'a hotel priporočamo aktivnejšim gostom.
87 DEM 90 DEM
108 DEM
56 DEM v 1/2 sobah 56 DEM v 1/2 sobah 49 DEM v 1/2 sobah
6.	GARSONJERE V ČERVARJU - za štiri osebe, opremljena kuhinja. LENA 48 DEM. Termini v avgustu.
7.	HIŠICE NA ROGLI - za štiri osebe, termini 7 ali 10 dni, cena dnevnega najema 58 DEM. Prosto od 15. 8. dalje.
8.	KOPE - garsonjere za 4 osebe, termini od 7. 8. dalje. Cena 35 DEM.
9.	OTOK PAG, Gajac - enosobno stanovanje od 19. 8. do 29. 8. Cena 45
10.	Postavitev prikolic na VRANSKEM, brezplačna uporaba bazena. Celoletna najemnina prostora 500 DEM.
11.	Prikolica v Martuljku - za štiri osebe, prosti termini v septembru, °ena 32 DEM na dan.
12.	POČITNIŠKI DOM V KRANJSKI GORI - tri in štiriposteljne sobe, Polpenzion, sedemdnevni paketi, zamenjave vsako soboto, 245 DEM. TO
ponudbo priporočamo.
13.	POČITNIŠKE HIŠICE V ZAMBRATIJI, SAVUDRIJA - penzion, hišice 4 ali 5 oseb, spalnica, otroška soba, predprostor, kopalnica. Cena polnega
Penziona 39 DEM, otroci do 10. leta 31 DEM. Termini po 16. avgustu.
14.	POČITNIŠKI DOM SAVUDRIJA tri- ali štiriposteljne sobe, penzion, cena 43 DEM, prosti termini v avgustu.
ŠOLA V NARAVI
Organizatorje šole v naravi obveščamo, da imamo v mesecu septembru Prosta dva počitniška doma z do 100 ležišči. Cena za polni penzion je 35
POSAMEZNI TERMINI ZA ODDIH
ČATEŽ prikolica za 4 osebe
ATOMSKE TOPLICE OD 13. 6. DO 20. 8.
OD 20 DO 30. 8.
KOPE app. za 4 osebe OD 22. 8. do 27. 8. ČERVAR GARSONJERA OD 19. 8. DO 28. 8. BARBARIČA	OD 19. 8. DO 29. 8.
OD 20. 8. DALJE
MAREDA dvosobno stanovanje za pet oseb najem OD 31. 8. DO 9. 9.
OD 9. 9. DO 19. 9.
CENA 65 DEM CENA 89 DEM CENA 89 DEM CENA 39 DEM CENA 46 DEM CENA 48 DEM CENA 48 DEM
CENA 42 DEM CENA 42 DEM
SPLENDID otok pri Poreču polpension od 11. 8. do 18. 8. 44 DEM MIHOLAŠČICA GARSONJERE ZA 4 osebe
OD 21. 8. DO 28. 8.	CENA 51 DEM
VALDOLTRA dvosobno stanovanje 20. 8. do 30. 8. cena 55 DEM
TERME ZREČE: PETDNEVNI POČITNIŠKI PAKET 300 DEM POLNI PEN DESETDNEVNI POČITNIŠKI PAKET 530 DEM POLNI PEN. Pokličite po telefonu 063 762451 RATEČE PLANICA, PRIVATNI PENZIONI do 15. 8.
CENE: APARTMA ZA 2 OSEBI	50 DEM
ZA 4 OSEBE	70 DEM
ZA 6 OSEB	100 DEM
BLED - turistični apartmaji 1. kategorije za 4 ali 8 oseb, cena 70 oz. 130 DEM. Nočitev z zajtrkom 35 DEM.
KMEČKI TURIZEM »Pri Marti«, Drbetinci - 15km oddaljena kmetija od Ptuja. Gostišče ima 60 sedežev, primerno za slavja, sindikalne izlete, individualne obiske.
PONUDBA V MESECU SEPTEMBRU
Prikolice v Luciji, Belvederju, Ankaranu, Fiesi, Koversadi, cena 45 DEM.
STANOVANJA v Novigradu, Dajli, Barbarigi, Maredi.
B SEJEMSKA PONUDBA
1.	KČBENHAVEN - SFF, sejem skandinavskega pohištva, svetil, tekstila od 31. 8. do 4. 9. Štiridnevni obisk z letalskim prevozom 1650 DEM.
2.	PARIZ - mednarodni sejmi mode PAPF in SEHM, sejem ženske konfekcije od 2. do 5. septembra in moške ter deške mode od 3. do 5 septembra.
3.	Mednarodna razstava vozil IAA Hannover 3. do 11. 9. 1994 odhod aviona 6. 9. Cena tridnevnega potovanja 990 DEM.
4.	AVTOMEHANIKA FRANKFURT - sejem opreme avtomobilskih delavnic in bencinskih črpalk. Od 13. 9. do 18. 9. Tridnevni obisk sejma z letalskim prevozom 1090 DEM.
5.	MILANO MODIT - tridnevni ogled mednarodnih sejmov od 30. 9. do 4. 10. Cena 360 DEM.
6.	PHOTOKINA KČLN - OD 22. DO 29. septembra, sejem fotoaparatov, video, hifi, tehnika za film, radio, TV. Štiridnevno potovanje z avionom 1295 DEM.
7.	IMEGA MUNCHEN - prehrambeni sejem z obiskom OKTOBERFESTA od 18. 9. do 22. 9. Dvodnevni avtobusni ogled 210 DEM.
8.	BUREAU 94 BRUSELJ - sejem pisarniške opreme, pisarniških strojev, računalnikov od 21.9. do 28. 9. Štiridnevni obisk z avionskim prevozom 1390 DEM.
9.	MILANO - sejem orodjarskih strojev, tridnevni ogled od 29. 9. do 4.10., cena 360 DEM.
10.	PARIZ EUROPLAST - sejem plastike, izdelkov iz gume, surovin, strojev in obdelave. Štiridnevni ogled od 2. 10. do 6. 10. Cena 664 USD.
11.	HOGATEC 94 DUSSELDORF - sejem hotelirsta in gastronomije od 10. do 14. oktobra. Štiridnevno potovanje z letalom 1340 DEM.
IZLET PO LJUBLJANICI
Vsakodnevni izlet z rečno ladjo po Ljubljanici. Barka sprejme do 40 gostov. Možen piknik na barki in ob pristanku v vasi Vrba. Dnevni najem barke za 6 ur 24.000 tolarjev, druge ure po 2.000 tolarjev.
KONCERTI
1. Rock koncert PINK FLOVDI, Dunaj 19. 8. Cena 130 DEM vključuje prevoz in vstopnino. VSTOPNICE ŽE V PRODAJI.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH.
2.	Počitniške zmogljivosti v Slovenskem primorju in v Istri. POSEBNO SE ZANIMAMO ZA STANOVANJA V MAREDI IN NA OTOKU LOŠINJU. Ponudba je lahko penzionska ali pa kot najem opremljenih apartmajev.
K ponudbi vabimo tudi lastnike vikendov ali počitniških stanovanj v ANKARANU, Izoli, LUCIJI, Piranu in v ISTRI OD KANEGRE do ROVINJA.
PRODAMO NEPREMIČNINO
1. Trisobno stanovanje z garažo v Ljubljani, 72 m2 prodamo za 105.000 DEM, cena brez garaže 95000 DEM. Stanovanje je v drugem nadstrooiu centralno ogrevanje.	’
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4000 tolarjev pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete sedem dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.	__________
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
ROKOVNIK - PRIROČNIK '15
VLOGA PIRANH V OBMEJNEM SPORU
-	lepši, zajetnejši in vsak hip koristen
pri vašem delu
Cena 3.045 SIT.
Možnost napisa na ovitku.
V	primeru predplačila vam priznamo ceno 2.230 SIT.
V	ceni je vključen 5-odstotni prometni davek.
Vsebina:
-	koledarski del s planerjem
-	zajetnejši blok za zapiske
-	prlročnlškl In Informativni del s temeljnimi pravicami delavcev in sindikatov v:
-	zakonu o delovnem razmerju
-	splošnih kolektivnih pogodbah
-	zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
-	zakonu o zdravstvenem zavarovanju
-	zakonu o soupravljanju
Povzetke zakonskih pravic so pripravili priznani strokovnjaki
-	sodelavci naše založbe.
Rokovnik bo izšel v oktobru. Cena v predplačilu velja do 31. avgusta.
BELE LISE ZEMLJIŠKIH KNJIG
Republika Slovenija ima (izraženo po starem) ogromno družbeno režijo (negospodarstvo, javne službe) in le še nekaj nad 400.000 zaposlenih v gospodarstvu (pa 450.000 upokojencev, po majskih podatkih 125.000 nezaposlenih), vendar kljub temu strahoten nered povsod, kamor pogledaš, v vseh dejavnostih. A kar je najbolj pogubno: tudi na področju premoženjskopravnih zadev - kot podlagi za kolikor toliko točno oceno vrednosti sleherne oblike premoženja.
V večini slovenskih občin so kupci stanovanj ugotovili, da svoje lastnine ne morejo vknjižiti tudi v zemljiško knjigo, ker za knjiženje objektov v časih družbene lastnine, ko je bilo vse »lastnina vseh in nikogar«, za vpis objektov v zemljiško knjigo investitorji niso poskrbeli. Brez vknjiženja objektov pa tudi ni mogoče vknji-ženje etažnega lastništva. V Mariboru na primer so lani ugotovili, da v zemljiško knjigo ni vknjiže-nih kar 90 odstotkov vseh objektov. V ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da se bodo »tudi te stvari uredile, saj je rok, v katerem je treba poskrbeti tudi za to knjiženje«, tri leta od uveljavitve stanovanjskega zakona.
Tudi v Ljubljani kar 90 do 95 odstotkov stavb v etažni lastnini (po grobih ocenah) ni zemljiškoknjižno urejenih.
Tako je bilo v Ljubljani še pred-kratkim zemljiško knjiženih le 130 blokov. Če upoštevamo, da je to slabih deset odstotkov vseh stavb, je kaj lahko izračunati, koliko jih še čaka na ureditev. Zanimivo pa je, da so na Zemljiški knjigi v Ljubljani dobili izredno malo predlogov za ureditev vpisa. Iz predlanskega leta so jih prenesli osem, lani je bilo vloženih le pet predlogov, od katerih so štiri že rešili. Za postopke v zvezi z vpisom se sicer vsak dan zanima
skoraj dvajset ljudi, le redki pa se odločijo za nadaljnji postopek. Razlog za to je zapleten in dolgotrajen postopek, saj morajo biti urejeni načrti vseh posameznih delov v etažni lastnini in skupnih delov, priložena mora biti pogodba o vzajemnih razmerjih, priložene morajo biti vse originalne pogodbe od naložbenika naprej in še odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča. Postopek bi bil veliko manj zapleten, če bi knjiženje opravil naložbenik, ki pa ga praviloma to ne zanima.
Stoenainpetdeseti člen stanovanjskega zakona iz leta 1991 (Ur. 1. RS 18/91) pravi, da je dolžnost lastnikov stanovanj in stanovanjskih hiš v treh letih po uveljavitvi zakona vpisati lastninsko pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah v zemljiško knjigo. Po sedanji zakonodaji (in praksi vpisovanja) pa bi to nalogo lahko opravili šele v petih do desetih letih, nikakor pa ne v treh. Zato na zemljiški knjigi predlagajo, naj bi rok za vpise podaljšali, hkrati pa, da bi tudi poenostavili sila zamotan proces vpisa v zemljiško knjigo.
Kakorkoli že, kupcem stanovanj se vendarle ni treba bati prevelikih zapletov. Kupna pogodba je zadosten dokument o lastništvu in z njo je mogoče stanovanje prodati ali ga podariti. Tudi ni nevarnosti, da bi se pojavil morebitni
nekdanji lastnik zemljišča in od novih lastnikov zahteval odškodnino. Občine namreč ne bodo vračale zemljišč, temveč bodo nekdanjim lastnikom ovrednotili imetje
v obveznicah Republike Slovenije ali v delnicah. Nastopile pa bodo težave, če bi lastniki hoteli najeti posojilo, saj banke ^odobravajo posojila za obnovo stanovanj le na osnovi izpisov iz zemljiške knjige.
Sicer pa, mar resorni minister za stanovanjsko-prostorske zadeve res ni pomislil na možnost, da bo prišlo tudi pri tem do zapleta? Je, kako ne!
Novost stanovanjskega zakona je zato register stanovanj, to je evidenca vseh stanovanj v občini. V registru bodo poleg najnujnejših podatkov o lastniku, solastniku oziroma najemniku tudi podatki o vrednosti in površini stanovanja, njegovi starosti, številu sob, pomožnih prostorov ter velikost solastniškega deleža na skupnih prostorih in na funkcionalnem zemljišču. Če gre za najemno stanovanje, bo register poleg tega vseboval tudi podatek o vrsti najema ter višini najemnine.
Da bi zagotovili točnost tega registra, zakon določa, da mora lastnik najkasneje v petnajstih dneh sporočiti občinskemu upravnemu organu vsako spremembo katerega koli podatka, ki ga vključuje register.
Na drugi strani pa zakon tudi skrbi za zavarovanje teh podatkov, saj določa, da jih lahko - poleg republiških in občinskih upravnih organov - uporablja le še Stanovanjska zbornica Slovenije. Vsi skupaj pa lahko te podatke uporabljajo samo za izpolnjevanje nalog, ki jih imajo na podlagi stanovanjskega zakona in prepisov, izdanih na njegovi podlagi.	V. B.
ŽENSKE NA TRGU DEU (1)
V Luxembourgu je bil seminar za sindikalistke srednje in vzhodne Evrope na temo »Enakost obravnavanja in priložnosti za ženske na trgu dela v srednji in vzhodni Evropi«.
Seminar za sindikalistke je organiziral Forum za sodelovanje in združevanje pri Evropski konfederaciji sindikatov 25. in 26. julija letos. Potekal je v Konferenčnem centru Jean Monnet, v mestu Lu-xembourg, kjer je eden od sedežev Evropske komisije.
Vabljene so bile vse članice Komiteja žensk pri Evropski konfederaciji sindikatov (v nadaljevanju: EKS) in organizacije - članice Foruma EKS Bolgarije, Romunije, Albanije, Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Srbije.
Iz Slovenije smo se seminarja udeležili predstavnici ZSSS, Metka Roksandič, predsednica območne organizacije ZSSS Podravja in Vanda Rešeta, strokovna delavka sveta ZSSS ter predstavnica	Neodvisnosti
- KNSS Darinka Ivanuša-Jezov-šek, zaposlena v Unisu v Ljubljani.
Vabilu Foruma so se poleg Slovenije odzvale predstavnice Sindikatov Romunije, Albanije, Avstrije, Hrvaške, Belgije, Luxem-burga, Bolgarije, Grčije, Srbije, Italije, Finske in Nemčije.
Naj uvodoma povemo, da je bil Forum za sodelovanje in združevanje pri EKS, ki ga je ustanovila Evropska konfederacija sindikatov leta 1990, zamišljen kot začetna podlaga za omogočanje tesnejših stikov, ki naj bi se vzpostavili med organizacijami - članicami Evropske konfederacije sindikatov ter sindikalnimi organizacijami v državah Srednje in Vzhodne Evrope (CEEC).
Sodelovanje v Forumu naj bi bilo osredotočeno na zadeve, pio-vezane z evropskim integrativnim procesom in na skupno delovanje sindikatov. S koordiniranjem aktivnosti bo prav tako laže deliti delo med EKS in mednarodnima sindikalnima organizacijama ICFTU (Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov) in WCL (Svetovno konfederacijo dela).
V okviru EKS deluje tudi Komisija za ženska vprašanja. Vse sindikalne konfederacije, ki so članice Evropske konfederacije, imajo tudi svoje komisije za žen-
ska vprašanja. Na ta način je bila ustvarjena nekakšna mreža, s katero se povezuje Komisija za ženska vprašanja pri EKS. V njej so same ženske. Ambicija te komisije je spodbuditi organiziranje podobnih komisij tudi v sindikalnih zvezah v bivših socialističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Tako naj bi mreža sčasoma pokrivala vso Evropo.
Sindikalnim predstavnicam posameznih držav je zaželela dobrodošlico konfederalna sekretarka Beatrice Hertogs, pri EKS odgovorna za regionalno politiko ter ekonomsko in socialno kohezijo, sicer pa zadolžena tudi za odnose s Komitejem žensk.
Beatrice Hertogs je navzoče seznanila tudi z vsebino in načinom dela tega seminarja.
Sledila je predstavitev položaja žensk v posameznih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Udeleženke naj bi v svojih referatih predstavile trende in perspektive zaposlovanja žensk na področjih
★★★★★
^ PULSAR
Borznoposredniška hiša
d.o.o.
Slrossma/erjeva 13, Maribor
Komu sploh 7.aupati
Prav gotovo strokovnjakom investicijske družbe, ki deluje zunaj zakuslisnih iger velikih bank, zavarovalnic in dnevne politike.
0i2/224 756
kmetijstva, industrije in javnega sektorja. Predstavitev naj bi vsebovala tudi možnosti za izobraževanje in usposabljanje ter priložnosti za kariero žensk, sisteme socialne varnosti, družinsko politiko, delovni čas, sistem plač, vpogled v sindikalne razmere v državah Srednje in Vzhodne Evrope, spremembe v številu članstva in sindikalnih struktur ter privatizacije, ciljev in prakse kolektivnega pogajanja ter kakšno vlogo in vpliv so imele pri izvajanju sindikalnih programov in politike ženske.
Prispevki sindikalnih predstavnic posameznih držav so bili zelo različni, večina pa ni predstavila dovolj celovito sliko o položaju žensk v svoji državi in (neučinkovitosti njihovega sindikata v boju za uresničevanje pravic žensk.
Naj na kratko predstavimo-le glavne misli nekaterih udeleženk seminarja:
# Bolgarija: Industrijska proizvodnja pada, pri izvozu ima država izgubo. Mnoga javna podjetja so trenutno v težavah, predvsem zaradi prestrukturiranja. Bolgarija naj bi sodila med tiste evropske države, ki imajo največji delež nezaposlenih (615.000, od tega je 316.765 žensk oz. 51,5 %). Za državo je značilna tudi nizka stopnja izobrazbe. Med aktivnim prebivalstvom je dve tretjini zaposlenih in kar tretjina nezaposlenih.
Predstavnica Bolgarije je povedala, da pri njih deluje odbor za zaščito interesov otrok, ustanovljen leta 1991. Ukvarja se z organiziranjem pomoči za otroke,
skrbi za oddih otrok brez staršev. Še v letošnjem letu bodo organizirali potovanje za te otroke v Italijo.
Veliko žensk dela v privatnem sektorju in s polovičnim delovnim časom. Delovna mesta, ki jih zasedajo ženske, so slabše vrednotena. Vidna je diskriminacija žensk pri zaposlovanju, saj 55 % vseh odpuščenih delavcev tvorijo ženske.
•	Romunija: Njihova vlada že od leta 1990 preprečuje, da bi šle ženske na trg dela. Probleme pri zaposlovanju imajo predvsem mlajše ženske. V zdravstvu trenutno delajo analizo najpogostejših bolezni žensk. Veliko je tudi nasilja nad ženskami. O tej temi bodo organizirali seminar pri italijanski sindikalni konfederaciji CISL.
•	Albanija: Njihova predstavnica je spregovorila o izkoriščanju žensk in diktaturi, ki je vladala v državi. V zadnjem času je tudi v Albaniji več demokracije. Prešli so na 40-umi delovni čas, v tretji izmeni ženske ne delajo več. Nekateri delodajalci še vedno ne upoštevajo nove delovne zakonodaje.
Pri vsem tem ima pomembno vlogo njihov neodvisni sindikat, v katerega je vključenih tudi 120.000 žensk.
•	Hrvaška: predstavnica Konfederacije neodvisnih sindikatov je povedala, da je v njihov sindikat vključenih petnajst panožnih sindikatov, od teh pa trem predsedujejo ženske. Med aktualnimi razmerami na Hrvaškem je sindikalna predstavnica omenila proti-
vojna zborovanja, velike socialne probleme, povezane s problemi vojnega stanja, veliko število upokojencev (800.000) in uporabnikov socialnih pomoči (300.000) ter nizke pokojnine, ki ne zagotavljajo socialne varnosti.
Položaj žensk na Hrvaškem je sedaj slab. Nekatere raziskave so pokazale, da so v državi številne bolezni zaradi psihičnih travm. Tudi na Hrvaškem je tradicionalno, da boljša delovna mesta dobivajo moški. Med zaposlenimi 54 % predstavljajo ženske.
V	strukturi žensk je 60 % z višjo izobrazbo in 40 % nekvalificiranih.
V	politiki je vse manj žensk, v sindikatih je zastopanost žensk dokaj dobra. Veliko jih je na vodstvenih delovnih mestih. Težave imajo tudi zaradi neusklajenosti pri delovanju družbenih objektov, ki naj bi bili v pomoč zaposlenim materam. Pripravljajo novo delovno in socialno zakonodajo, njihovi sindikati pa si prizadevajo, da bi sodelovali pri njenem oblikovanju.
Predstavnica sindikata trgovine iz Samostojnih sindikatov Hrvaške je povedala, da je v njihov sindikat združenih 24 sindikatov, od katerih jih 7 vodijo ženske. Nasploh je velika zastopanost žensk v sindikatu, ki so zelo aktivne, naprednejše in agresivnejše od moških.
V	saboru je od 220 poslancev 10 žensk in med njimi ena predstavnica doma in ena podpredsednica.
V	vladi pa je le ena ženska.
Privatizacija ne napreduje, delavci nimajo denarja za nakup delnic.
Tudi v upravnih odborih so ženske slabo zastopane. V humanitarnih organizacijah pa prevladujejo ženske.
Hrvaška predstavnica je povedala, da so pri določanju tehnoloških presežkov prve na vrsti ženske. Ženske, ki izgubijo delo, ga zelo težko ponovno dobijo. Kriteriji naj bi bili: lepota, mladost, obvladovanje računalnika in znanje nekaj tujih jezikov.
Poseben problem na Hrvaškem je porodniški dopust. Po zakonu traja leto dni, prvih 6 mesecev gre denar iz sredstev zdravstvenega zavarovanja, drugih 6 mesecev pa iz proračuna države. Večina žensk gre na delo po šestih mesecih zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta. Ljudje si tako želijo delati, da delajo tudi brez plačila.
Vsi ti problemi se kažejo tudi v družini (razpadanje zakonov, alkoholizem, samomori, psihične bolezni).
Veliko je zaposlovanja na črno. Položaj njihovega sindikata se slabša. Privatizacija povzroča osip članstva, večja podjetja se preoblikujejo v manjša, s tem pa se tudi izgublja članstvo.
• Italija: Predstavnica Konfederacije italijanskih sindikatov CISL je opozorila na nevarnost, ki preti ženskam v dobi tržnega gospodarstva. Menila je, da je treba oblikovati ustrezne pravne norme. Hkrati je predlagala razširitev Foruma in opozorila na potrebo po strokovnem izpopolnjevanju žensk, tudi v okviru programa PHARE.
Metka Roksandič Vanda Rešeta
BEDA. V SLIKI
Prosjačenje namesto počitnic
Ustanovitelji in vpisno mesto: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o. Maribor
PULSAR
061/13 13325
PTT
11. avgusta 1994
ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA
VSE VEČ INVALIDOV BREZ DELA
Ob koncu junija je bilo na Republiškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 122.713 brezposelnih oseb, kar pomeni, da se je v primerjavi z mesecem poprej njihovo število zmanjšalo za 1,9 odstotka, v primerjavi s stanjem ob koncu lanskega leta pa kar za 10,5 odstotka.
Medtem ko se število brezposelnih oseb, registriranih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje, zmanjšuje že šesti mesec zapored, brezposelnost invalidov vztrajno narašča. Še več, junijska rast je bila največja v tem letu, tako da se je število registriranih invalidov ob polletju približalo številu pet tisoč. »Če je temeljno izhodišče politike zaposlovanja invalidov enakost možnosti, potem je jasno, da temu načelu ne sledimo, pač pa se od njega vse bolj odmikamo,« ocenjuje Janez Drobnič z Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Strokovne komisije za priznanje lastnosti invalidne osebe so v juniju obravnavale 66 oseb, kar je največ v vseh letošnjih mesecih. Razlog je v tem, da komisije večji del ocenjevanja delazmožnosti oseb opravijo ob zaključku šolanja. Do polletja so tako obravnavale 296 oseb, to je približno toliko kot v enakem lanskem obdobju. V istem ob-
dobju so rehabilitacijski svetovalci poiskali delo za 284 invalidov, kar je več kot v celem letu 1992! Do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri usposabljanju invalidov. Poudariti pa je treba, da se večina rehabilitiranih invalidov vključuje v usposabljanja s praktičnim delom na delovnem mestu; vključitev v zahtevnejše izobraževalne programe je razmeroma malo. Zato bo potrebno v prihodnje razvijati zahtevnejše izobraževalne programe in motivirati udeležence. To velja še posebej za kategorijo delovnih invalidov.
Največ je dolgotrajno brezposelnih
Ob koncu junija je bilo v Sloveniji blizu 123.000 brezposelnih. Med njimi je bilo več kot 55.000 ali 45 odstotkov žensk, mladih do 26. leta starosti je bilo 39.000 ali 32 odstotkov. Brezposelnih, ki iščejo zaposlitev, je bilo prijavljenih več kot 21.000 ali 17,5 odstotka, brezposelnih zaradi stečajev je bilo 15.000 ali 12 odstotkov, brezposelnih - trajnih presežkov pa kar 57.000 ali 46 odstotkov. Najštevilnejša je kategorija dolgotrajno brezposelnih, saj jih je bilo malone 60 odstotkov. Junija so brezposelni na zaposlitev čakali v povprečju eno leto devet mesecev in 20 dni, to je približno tri mesece dalj kot pred enim letom.
Informacije o zaposlovanju invalidov od maja dalje dopolnjujejo podatki o invalidskih podjetjih in sofinanciranju novih delovnih mest za invalide. Konec junija smo imeli v Sloveniji 82 podjetij za zaposlovanje invalidov, največ na območju Ljubljane (28), Maribora (16) in Celja (11). Ta podjetja pomenijo dodatne možnosti zaposlitve za težje
prizadete invalide in zaposlujejo preko 2.400 invalidov.
Po zakonu so podjetja upravičena do nekaterih olajšav pri poslovanju. Oproščena so plačila davka od prometnih storitev, prispevkov zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter davka od dobička pravnih oseb. Poleg tega jim Republiški zavod za zaposlovanje iz-
plačuje za vsakega invalida mesečno subvencijo v višini 50 odstotkov zajamčene plače. Za junij je Zavod izplačal subvencijo 63 invalidskim podjetjem v skupnem znesku približno 25 milijonov SIT.
Ukrep subvencioniranja novih delovnih mest za zaposlitev invalidov je bil sprejet maja 1992. Republiški zavod za zaposlovanje izplača delodajalcu 230.000 tolarjev za vsako delovno mesto, na katerem se zaposli brezposelni invalid. Od uvedbe ukrepa pa do junija 1994 je prispelo 223 vlog za 325 delovnih mest. Zavod je dodelil sredstva 192 vlagateljem za 263 delovnih mest, na katerih se je zaposlilo 251 invalidov. Proti trem vlagateljem je vložil tožbe za vrnitev sredstev, ker niso izpolnili obveznosti.
Za večje zaposlovanje invalidov bi morala vlada že to jesen sprejeti dodatne ukrepe, kot denimo kvotni sistem za zaposlovanje invalidov, ki bi podjetja in ustanove spodbujali k večjemu zaposlovanju, tako kot imajo to urejeno v razvitejših državah. Sicer bodo invalidi postali vse težji socialni problem slovenske države.	Marija Frančeškin
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Ponovimo lekcijo o kampiranju
O kampiranju ali življenju v organiziranem kampu sem pisal vsako leto. Celo knjižico z naslovom Kam in kako na dopust sem napisal. Ko sem letos ponovno prestopil ograjo kampa, sem ugotovil, da je še vedno mnogo ljudi, ki ne poznajo osnov obnašanja v njem. Tega česar nočeš, da drugi storijo tebi, ne delaj drugim. To osnovno življenjsko pravilo velja tudi za življenje v kampu.
Ker vidimo, kako živi sosed in kako se obnaša, in ker imamo mnogo stvari skupnih, moramo še posebej pri skupnih stvareh zelo paziti. Ena najbolj občutljivih prostorčkov v kampu so stranišča in sploh sanitarije. Ne bom opisoval neumnosti, ki sem jih med dolgoletnim kampiranjem opazoval. Pred leti nas je vse spravila v bes mlada mamica, ki je otroku umivala pokakano ritko v koritu za pranje posode. Da bi v naših kampih imeli posebej prostore za pranje posode, posebej prostore za pranje perila, posebej prostore za umivanje nog, posebej tuše, tega skoraj ni. In potem se vse zmeša in vsak dela, kar hoče. Tudi pranje umazanih adidask ne sodi v umivalnik, kjer peremo posodo.
Kljub temu, da je v naših obmorskih krajih mnogo sončnih dni, uprave kampov sodijo, da je namestitev sončne energije za ogrevanje prevelika investicija. Pa še tam, kjer so kolektorje namestili sem opazil nadobudneže, ki so jih razbijali s kamni. Kaj pomeni 80-litrski električni bojler, pa sproti ugotavljam, ker je zgodaj zjutraj ali pozno ponoči še mlačna voda. Podnevi pa je elektrika brez haska. Ponekod v tujini so stvar tople vode rešili z žetoni. Vsak liter tople vode je treba plačati. Morda ni tako neumno. Saj potem ne bi topla voda tekla v prazno.
Posebno poglavje so stranišča. Potrebujemo jih vsak dan. Eni bolj, drugi manj. Že otroke moramo navaditi, da se znajo obnašati v straniščih. Nikar jih ne pošiljajmo praznit kahlice v stranišča brez našega nadzora. Posledice bomo kmalu videli v lužicah in kakcu na nepravem mestu.
Ali sodijo v kamp domače živali? Lastniki psov se na noben način ne morejo navaditi, da se nekateri ljudje in otroci psov bojijo. V pravilnikih kampov jasno in razločno piše, da morajo biti psi na vrvici in z nagobčniki. Opazujemo pa, da se mnogi psi potepajo po vsem kampu. Stikajo po smeteh. Jedo ostanke hrane. Zadnje ni zdravo niti za pse. So pa mnogi otroci, ki gredo k vsakemu psu in ga želijo božati. Tudi moja vnukinja Zala je taka. Bojim se, da bo naletela na napačnega psa, ki jo bo ogrizel. Potem pa bo ljubezni do psov za vedno konec. In še strah bo ostal.
Zanimivo je, da mnogi ljudje, ki živijo v obmorskih krajih, ne poznajo taborniškega življenja oziroma življenja v modernem kampu. Verjetno niso niti pokukali v lepo opremljeno prikolico, ki ima mnogo razkošja. Tako sem izvedel, resda že _ pred leti, da so zdravniki turistki, ki je živela v kampu, svetovali, naj odide domov, potem ko si je poškodovala roko in so ji rano zašili. Le zakaj naj bi odšla domov? Kopat se res ni mogla, dokler rana ni bila zaceljena. Živela pa je le na svežem zraku in ne v mestnem hrupu.
No, in ravno to je prednost taborjenja. Svež zrak. Mir. Ura ni več tvoj gospodar. Spiš, dokler moreš ali dokler ti otroci pustijo. Ješ, kadar si lačen. Oblečen si, kakor hočeš. Če kdo pride v obleki in s kravato, ga vsak začudeno pogleda. Mislijo si pač, da je prišel pogledat uradnik iz uprave. Morda je malo manj miru, kot si ga nekateri želimo. Mladi morda malo preveč navijajo svojo glasbo. Pa včasih ponoči mislijo, da je ves svet njihov in da morajo prav vse zbuditi.
POLETI NAJBOLJ PEČEJO STOPALA
Veliko ljudi hudo zanemarja svoja stopala in dolga leta prenaša bolečine zaradi vraščenih nohtov, žuljev in
Kdo najbolfpogosto obiskuje pedikerja in zaradi katerih težav ga ljudje običajno poiščejo, sem vprašala gospo Slavico Bizjan v Studiu za nego nog na Černetovi 11/A v Ljubljani.
opažam, da so v porastu glivična obolenja, ki so zelo trdovratna. Žal jim veliko ljudi posveča dovolj pozornosti, ker pogosto ne povzročajo bolečin.
Pri svojem delu uporabljam sodobne, v tujini kupljene aparature, ki zagotavljajo popolnoma neboleče posege celo na nekaterih razbolelih stopalih. Strah pred bolečinami odvrne od pedikerja veliko strank, številne pa tudi sramovanje zaradi zanemarjenosti njihovih nog, kar je nesmisel. Tukaj sem, da odpravim težave, ne pa da sodim o zanemarjenosti tujih nog.
Kakšna je cena za eno popolno nego stopal?
9 Cena je 1.500 tolarjev in mislim, da jo premore vsak enkrat na 4-6 tednov. A kaj, ko se ljudje, zlasti ženske, laže odločijo za obiske pri frizerju kot pri pedikerju.
Morda res, vendar mislim, da k temu bolj prispeva prepričanje, da rezanje nohtov in urejanje nog sodi v osebno domačo nego, kar pa ne drži glede na težave, ki jih marsikateremu povzroči domača nega oziroma njeno pomanjkanje.
• Tudi jaz mislim tako in upam, da se bo takšna miselnost začela hitreje spreminjati.
Gospa Bizjanova, želim vam veliko osveščenih strank, ki bodo skrbele za svoja stopala najmanj toliko kot za svojo frizuro.
Petriša Žnidarčič
Gospa Bizjanova, kje ste se izučili za pedikerja in kdo so vaše najpogostejše stranke?
• Za pedikerja sem se izučila v Ljubljani, toda redno se izpopolnjujem v Nemčiji kot član njenega centralnega združenja pedikerjev za medicinsko nego nog. Najbolj pogosti in hkrati redni obiskovalci mojega studia so stranke.
# PULSAR
Vložite svoj certifikat:
PTT podjetje Slovenije, Ljubljana, na vseh pošlahv Sloveniji PULSAR io.o., Ljubljana, Dalmatinova 2, 61000 Ljubljana
PR0XY dl, Ljubljana, Dalmatinova 2,
61000 Ljubljana
ROM PIDE id j predstavništvi v Ljubljani, Kolodvorska 7
TRIMO dd, Trebnje, Prijateljeva 12,
6S210 TREBNJE
AWR GROSUPLJE, i menjalnicami v enotah: Adamičeva 10,61290 GROSUPUE, c. Gubčeve brigade bš.,
6S210TREBNJEinc.l borcev 17,
6S250 BREŽICE
DADAS dd, s poslovalnicami v UUBLIANl, Kotnikova 2,61000 Ljubljana
061/13 13325
stare nad 60 let, in športniki. Slednjim povzroča težave preobremenjenost nog pri športu, pri starejših strankah pa se težavam s stopali zaradi bolezni, kot so sladkorna, starostna deformiranost stopal ipd., pridružijo običajno še težave z okorno hrbtenico in debelostjo, zaradi katere si same ne morejo niti nohtov porezati, kaj šele odstraniti zadebeljeno kožo, žulje in otiščance na stopalih.
Kaj pa druge stranke, vmes med mladimi športniki in upokojenci, kako pogosto prihajajo te?
•	Obiski so odvisni od osveščenosti strank o potrebi po redni negi nog. Pravzaprav, zdi se mi, da je njihov obisk zaenkrat bolj posledica bolezenskih sprememb na stopalih kot česa drugega.
Kdaj bi po vašem mnenju morale stranke začeti redno obiskovati pedikerja in kako pogosto?
•	Takoj, ko opazijo spremembe na nohtih in koži na stopalih, bi morali ljudje poiskati pedikerja, da se težave ne bi stopnjevale.
Glede pogostosti obiskov menim, da je ta odvisna od težav. Rednim strankam običajno priporočam obiske na 4 do 6 tednov.
Kakšna je popolna nega v vašem studiu?
•	Pri vsakem obisku stranki najprej natančno pregledam stopala. Če ugotovim deformiranost in bolezenske spremembe, za katere sta pristojna ortoped in dermatolog, stranki svetujem, naj ju obišče čimprej. Pri svojem delu
Ustanovitelji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d,d. Koper / TMB d.o.o. Maribor	^
-‘   —  5   : j L:- i t i , • ^ - M i M 5 š. i tj . ? T U . . ——t—    ■
—5—^—1 ’ ~' 1 ■L-i-—'	! L'—«t ? t	1 < <1! r
	Horoskop
	Glavna naloga
S padcem Metternichovega absolutizma v revolucijskem letu 1848 je habsburško monarhijo pretresala huda kriza. Upori na Dunaju in v Pragi, upor na Ogrskem, v Benečiji in problemi v Nemški zvezi ter nesposoben cesar, vse to je kazalo na konec monarhije. Da bi jo nekako le rešili, so poleg vojaških intervencij na upornih območjih tisti, ki so jo želeli obvarovati, cesarja prepričali, da je nujna tudi sprememba na prestolu. Tako je cesar odstopil in za naslednika prestola potrdil svojega 18-letnega nečaka, ki je decembra 1848 prevzel prestol kot Franc Jožef I. (rojen 18. avgusta 1830). S pomočjo cesarju zvestih generalov in seveda njihovih vojska ter s pomočjo ruskih čet je bil upor zlomljen, čeprav so nesoglasja, ki so do upora pripeljala, v glavnem ostala. Za svojega dolgega vladanja (vladal je 68 let) se Franc Jožef ni izkazal kot dinamičen ali razsvetljen vladar, narobe, bil je konzervativen, nenaklonjen novotarijam, a delaven in pobožen, skratka, bil je bolj prvi uradnik svojega cesarstva kot pa vladar. Ni pa mu bilo lahko ne politično ne zasebno. Politično se je moral ukvarjati z večnacionalno državo, v kateri je vsak narod težil bodisi za avtonomijo bodisi kar za odcepitvijo ali pa za hegemonijo nad drugimi, Prusija je rinila Avstrijo iz Nemške zveze, sosedje pa so čakali, kdaj bodo lahko odtrgali od Avstrije kak kos ozemlja. Ze v prvi vojni leta 1859 je morala Avstrija odstopiti Italiji Lombardijo. Po katastrofalnem porazu s Prusijo leta 1866 pa je bila izrinjena iz Nemške zveze, pruski zaveznici Italiji pa je morala, čeprav jo je potolkla na morju in na kopnem za zeleno mizo prepustiti Benečijo. Nadaljnja leta so Avstro-ogrsko (Madžari so leta 1867 izkoristili avstrijski poraz in izsilili dualizem) vse bolj potiskala v objem Nemčije. Zaradi problemov glede Bosne in Hercegovine je prišlo do napetosti s Srbijo in končno do prve svetovne vojne, katere cesar ni odobraval, a se je moral ukloniti pred neizbežnim. Umrl je sredi vojne leta 1916, še pravočasno, da mu je bilo prihranjeno spoznanje, da je njegova monarhija ponižana na raven trota v odnosu do Nemčije in da država, ki ji je predano služil toliko let, razpada na kose.
Na sprejemu za cesarjev 80. rojstni dan je bil tudi ameriški predsednik Theodore Roosevelt. V pogovoru je cesarja s pravo ameriško neposrednostjo vprašal, kaj šteje za svojo najpomembnejšo dolžnost.
Cesar je odvrnil:
»Moja naloga je varovati svoje ljudstvo pred njihovimi politiki.«
Deni
Končno dez
Vročina se poslavlja. Že v nedeljo je hladna fronta dosegla Alpe. In kako bi lahko tudi vi vedeli, da se nekaj kuha? Že dopoldne so bile pri nas nevihte, kar brez fronte pač ne bi šlo. No, nadaljevalo se je v ponedeljek, ko je grmelo in deževalo že v večjem delu države. Padavine so bile seveda zelo neenakomerno razporejene, kar je za poletni dež značilno, saj je pri nas večinoma v obliki neviht. Dnevne temperature pa so bile kljub temu še visoke, saj fronta ni prešla naših krajev, ampak je ob Alpah »zdrsnila« proti vzhodu. Prinesla pa je osvežitev krajem severno od Alp, kjer so temperature le padle za nekaj stopinj.
Po vsakem dalj časa trajajočem obdobju se bojimo neviht, vremenskih ujm. Tla in ozračja in tudi morje so se v letošnjih vročih dneh zelo pregreli. Morje je z osemindvajsetimi stopinjami preseglo lansko najvišjo vrednost. Ko na tako razbeljeno podlago pridrvi hladnejši zrak, so razmere za nastanek močnih nevihtnih oblakov idealne. Pretekli ponedeljek smo že »povohali«, kaj nas čaka ob prvi močnejši fronti. Večina ljudi se morda boji toče, toda ta klesti le v ozkih pasovih. Veliko več škode povzročijo nalivi in deroča voda, močni vetrovni sunki in seveda strele. Neka gospa mi je po telefonu zaupala, da so od strele že dvakrat »pogoreli«. Mislim, daje med nami le malokdo, ki bi ob taki, res veliki smoli ostal med nevihto brezbrižen. Toda brez vode bi nas izsušilo. Morda bo dež le rešil trte na Primorskem, ki se že sušijo.
Zadnji stavek se pravzaprav deloma že uresničuje. Hladna fronta v čertek zvečer bo, kot kaže, le zarezala v vremensko dogajanje. Močna ohladitev avgusta ponavadi pomeni tudi konec dolgotrajnejše vročine, saj je že nekoliko oslabelo sonce ne zmore več povrniti v »julijskem« obsegu. Dočakali smo torej izboljšanje vremena z dežjem! Naj ga bo povsod dovolj.
^Humoreska-------------------------
Oživljanje Jugoslavije
-	Ali bi vi bili za vzpostavitev kakršne koli nove jugoslovanske državne tvorbe? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je leno slonel ob šanku bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in pil svoje večno pivo. Veliko seveda!
»Jaz že ne! Ali ne vidite, da ni zdržala niti prva niti druga Jugoslavija.«
-	Ampak recimo, če bi se šli kakšno konfederacijo? Ali to ne bi bilo dobro?
»Saj vam pravim, da ne.«
-	In zakaj ne?
»Zato, ker gre osel le enkrat na led. Mi pa smo šli dvakrat in zdaj bi nekateri osli hoteli še tretjič telebniti.«
-	Ampak saj poznate tisto, da gre osel sicer res le enkrat na led, zato pa modrijan ve, da bo jutri plesal po njem.
»In kdo je bil tisti modrijan, ki je plesal po drugi Jugoslaviji, a?«
-	No ja, nekaterim se je kar dobro godilo. Tudi Slovencem. Pravzaprav Slovenlcem še najbolje...
»A ja!? Po čem pa to sklepate?«
-	Ja karkoli smo naredili, vse smo prodali na jug za več denarja, kot pa bi ga dobili tujci za svoje kakovostnejše izdelke.
»In oni z juga so nam plačali z denarjem, ki smo jim ga dali kot pomoč za nerazvite.«
-	No, ampak priznati morate, da nam je vseeno kar dobro šlo...
»Ja in šlo bi nam dobro toliko časa, dokler se ne bi šli odprtega trga, nakar bi oni na jugu kupovali cenejše in boljše izdelke recimo v Nemčiji, mi pa bi jim še vedno pošiljali denar za nerazvite, svojih produktov pa ne bi mogli prodati nikamor. In potem bi nas dokončno imeli v pesti.«
-	No, to je morda res, ampak zdaj, ko so te stvari že urejene, bi se nemara le bilo dobro takole trgovsko povezati v nekakšno prosto carinsko unijo. Saj veste, tu so tudi druge vezi, sorodstvene, kulturne, skupna preteklost...
»Dajte no, dajte, kaj ste navalili s to novo Jugoslavijo. Kar zadeva mene, mi konceptualno ne gremo skupaj.«
-	Kako to mislite?
»Poglejte, jaz pijem pivo, vse srbske narodne pesmi pa se začno z Vino piju tri dobra junaka, jedan beše kraljeviču Marko, torej Srb, drugi od Kotara Janko, torej Hrvat, zame kot tretjega pa v tej vinski družbi ni prostora. Saj me poznate, jaz sem za pir!«
-	Kaj pa, če bi se srbske narodne začele s Pivo piju tri dobra junaka..., ali bi potem šlo?
»Ja kako pa bi se to slišalo: Pivo piju tri dobra junaka, jedan beše kraljeviču Marko, drugi od Kotara Janko, treči pak Neposredni proizvajalec raznih strok iz bifeja Bližnja srečanja posebne sorte?«
-	To bi bila res malo čudna narodna pesem, priznam.
»No, saj vam pravim, da konceptualno ne sodimo skupaj!«
Bogo Sajovic
PRED PADCEM KOMUNIZMA SE JE VPRAŠANJE GLASILO, kakšna je razlika med paradajzom in komunistom. Odgovor je bil znan, namreč, da je parada j z bil najprej debel, potem pa rdeč, komunist pa obratno.
PO PADCU KOMUNIZMA se isto vprašanje glasi malce drugače: Kakšna je razlika med Bavčarjem in Bizjakom? Odgovor je tudi znan, saj je bil Bavčar najprej borec za človekove pravice in zatem policaj-minister, Bizjak pa najprej policaj-minister, zatem pa bo postal varuh človekovih pra-
AVTOR:
BORUT
LEVEC
ORGANIZMU
ŠKODLJIVA
SNOV
TOKSIN
VRSTA
ŽITA
AMERIŠKI
FINSKI
REŽISER
(MARTIN)
SYDNEY
POLLACK
GOROVJE
ČEŠKEM
GLAVNI
STEVNIK
DEVETI
TON
TONSKE
LESTVICE
PREBIVALEC
HRVATSKEGA
POLOTOKA
POLITIK
SIHANUK
JAPONSKA
NABIRALKA
BISEROV
RAZKROJENA
ORGANSKA
SNOV,
HUMUS
KRVNI
PARAZIT,
BIČKAR
ŠEKASTA
KRAVA
SRBSKI
PSIHOLOG
(NIKOLA)
VINSKI
CVET
INDIJSKI
RELIGIOZNI
SPISI
KRAJ Pf PORECI
DANSKI
OTOK
ŽENSKI
PEVSKI
GLAS
DELAVSKA
ENOTNOST
DELOVNA
DOBA
PODELITEV
IMENA
x TUJE ŽENSKO IME
POLOG V BANKI
, VRTNI ŠKODLJIVEC
PODLOŽNIK V STARIH ATENAH
RAZUM.
RAZLOG
PESNICA
NEGRI
ZADNJA
NOGA
.PRI
ŽIVALI
DELAVSKA
ENOTNOST
VISOKA GORA V HIMALAJI
KATJA
AVBELJ
UKANA,
PREVARA
SLOV.JAZZ GLASBENIK (ANDREJ)
RIMSKA
TROVPREGA
KOVINSKA
LIVARSKA
FORMA
MOLITEV V HINDUIZMU
SANITETNI
MATERIAL
MITO
TREFALT
ZVEZNA
DRŽAVA
SRBSKI
PISATELJ
(M0M0)
GLAVNO
MESTO
ČEŠKE
RIMSKA
ŠTIRI
ŽARO
TUŠAR
VERDIJEVA
OPERA
SKRIVNO
RAZODETJE
NAGRADNA
KRIŽANKA
MOGOČNI
IND0-
SKITSKI
KRALJ
POLITIK
MIKOJAN
TRIOGELNA
KIRURŠKA
IGLA
KRASTAČA
UMETNO
ODVAJANJE
VODE
RIMSKI
NARAVO-
SLOVEC
MESTNA
ČETRT
ODREZAN KOS DEBLA
BARVA
POLTI,
TEN
DELAVSKA
ENOTNOST
0BD0NAVSK0 MESTO V NEMČIJI
IJSKI
HIST
SINTAKTIČNA NESKLADNOST V STAVKU
FINSKI
PESNIK
(EINO)
RAZLIČNI
ČRKI
RISBA:
IGRALKA
VALU
NUŠIČEVA
KOMEDIJA
ŠEGA,
OBIČAJ
ZVITEK
PAPIRJA
PEVKA
FITZGERALD
DUHOVŠČINA
ŠVEDSKO
ZIMSKO
ŠPORTNO
SREDIŠČE
EGIPČANSKA
BOGINJA
NEBA
PRIPRAVIL
SALOMONOV
UGANKAR
DRŽAVNI
PREVRAT
LETALIŠČE
.PRI
MUNCHNU
JADRANSKI
OTOK
POTOČNA
RIBA
VOJAŠKO
POVELJSTVO
PETER
OTOOLE
PRITLIKAV
KONJ
IVO SVETINA
VODITELJ KMEČKEGA UPORA, GREGORIČ
■'•nunCTNI
* SEDEŽŠ PADALOM
ŽIDOVSKI
KRALJ
OČANEC
MESTO NA SEVERNEM MORAVSKEM
Nagradna križanka št. 35
Rešeno križanko nam pošljite do 30. avgusta na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 35.
Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 33
OPOMBA, GRAPA, KITARA, OZREN, TORNA, ORADEA, JANEZ KOČEVAR, RENI, OMSK, SRBI, TR, NALAGANJE, HARFA, INO, ORJEN, ODALISKA, SATIRA, LOTERIJA, ONE, AVAR, AMI, RURA-
LIST, ANE, SUSA, TJENTISTE, TRLICA, RAGU, MOKA, INANA, LOARA, MODEL, KIVU, MART, TRENING, AKA, GRAH, ATLANTA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 33
1.	Franc Šumer, Bratov Vošnjakov	j—
5, 63000 Celje
2.	Vladimira Smole, Podgorska 2,
61330 Kočevje
3.	Irena Jeglič, Ljubljanska 84 a,
61230 Domžale
Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripn
S A L O M O N O
UGANKA
53
Ustanovihlji in vpisna mesta: PROXY d.d., Ljubljana / BONA FIDE d.d Koper / TMB d.o.o, Maribor
PULSAR
061/13 13325
PTT