UDC UDK 911.2:551.4(497.12-14/15) -863 RAZPOREDITEV KRAŠKIH GLOBELI V DINARSKEM KRASU Peter H a b i č * Splošen oris kraških globeli Kraške globeli so naj izrazitejši kraški površinski pojavi. Na topografskih kartah že po razširjenosti vrtač in drugih globeli določimo obseg krasa. Na ta način sta prva om ejila razširjenost krasa v Sloveniji in Jugoslaviji A. Me­ lik (1939, 185) in A. Šerko (1947, 45). Najrazličnejše kraške globeli, kot so grezi, kotliči, vrtače in uvale te r polja, nastanejo lahko le v predelih s pod­ zemeljskim kraškim odtokom. Položaj in oblika globeli je odvisna od geo­ loške zgradbe, litološke podlage, klim atskih, hidrografskih in drugih morfo- genetskih faktorjev, ki opredeljujejo tra jan je in intenzivnost zakrasevanja v določenem predelu. V posameznih kraških predelih se potem takem pojav­ ljajo značilne oblike kraških depresij, svojstvena pa je tudi njihova raz­ poreditev. Kraške globeli obravnavamo največkrat po ustaljeni morfogenetski shemi, zasnovani na obliki in genezi. Osnovna in najm anjša enota naj bi bila vrtača, ki se pojavlja v različnih variantah. Slovenska kraška term inologija (1973) navaja 16 ali 17 različnih izrazov v zvezi s to obliko. Naslednja večja skupina kraških globeli so uvale, bodisi dolaste ali vrtačaste, ki po stari Cvijičevi (1918) opredelitvi tvorijo v genetskem pogledu prehod od vrtač h kraškim poljem kot najvišjo obliko razvoja kraških globeli. Ta osnovna shema je že v m arsičem dopolnjena in v genetskem pogledu bistveno sprem enjena, podobno kot Davisova shema o cikličnem razvoju reliefa. Z razvojem kraso­ slovja so prišli raziskovalci v različnih predelih sveta do novih spoznanj o razvoju krasa in kraških globeli, postavili so nove hipoteze in teorije, k čem er je predvsem prispevala pestrost oblik in pojavov, nastalih in pogo­ jenih z raznim i kom binacijam i prirodnih pojavov. Precejšnja raznovrstnost pojavov pa tudi pogledov na zasnovo in razvoj kraških globeli predstavlja resne težave v prizadevanjih za enotno m orfogenetsko klasifikacijo tega naj­ izrazitejšega pojava na kraškem površju (G. Maksimovič, 1963; M. Sweeting, 1972; I. Gams, 1974 in drugi). * Dr., znanstveni svetn ik , Inštitut za raziskovanje krasa pri S lovenski akadem iji zna­ nosti in um etnosti, Titov trg 2, 66230 Postojna, YU. 2 — GEOGRAFSKI VESTNIK 17 Po nastanku moremo ločiti predvsem dve osnovni skupini kraških globeli. Prva skupina f l u v i o k r a š k i h g l o b e l i nasta ja ob ponikalnicah in pod vplivom površinskih voda s sosednjih nekraških predelov. V to skupino lahko uvrstim o tudi k raška polja, preko katerih se pretakajo vode iz sosednjih kraških ali nekraških predelov. Drugo skupino p r a v i h k r a š k i h g l o b e l i pa oblikujejo avtohtone kraške vode oziroma padavine, ki pronicajo s kraškega površja v podzemlje. So tudi nekatere vmesne pa vendar značilne oblike, kot so udornice, ki nastajajo z udiranjem stropa nad vodnimi in suhimi jam am i. Posamezni tipi kraških globeli na klasičnem dinarskem krasu Slovenije so bili doslej že bolj ali manj podrobno proučeni in opisani. A. Melik (1955), ki je sistem atično preučil razvoj kraških polj v pleistocenu, je opozoril na značaj in razporeditev suhih dolov in dolin na našem krasu. I. Gams (1963) je preuče­ val slepe doline (1962) in kraška polja (1973). Seznam dom ačih prispevkov k poznavanju kraških globeli dinarskega krasa pa s tem še ni izčrpan. Posamezne oblike so opisane v m anjših sam ostojnih razpravah ali pa so jih avtorji skušali predstaviti v sklopu širših m orfogenetskih študij (D. R adinja 1969, P. Habič 1968, I. Gams 1959, 1974). K ljub precejšnji pozornosti, ki so jo na­ menili tem oblikam, pa je še veliko nerešenih vprašanj. Namen tega sestavka je predvsem opozoriti na raznovrstnost oblik in tipov pravih kraških globeli v posameznih m orfoloških enotah NW dela Di­ narskega krasa. Reliefne značilnosti teh enot so poleg geološke zgradbe odvis­ ne tudi od drugih m orfogenetskih faktorjev. Pomembno vlogo pri oblikovanju kraškega površja im a klima, ki vpliva na intenzivnost in značaj korozijskega preoblikovanja, o čem er je bilo doslej že precej napisanega (D. Radinja, 1972; I. Gams, 1972). Manj nam je znanega o neotektoniki, ki naj bi posamezne predele Slovenije prem aknila v m lajših geoloških obdobjih v različne višine in s tem močno vplivala na nadaljn je preoblikovanje reliefa (U. Prem ru, 1976). Kraško površje se je oblikovalo tudi pod vplivom morfološkega razvoja v so­ sednjih nepropustnih območjih, saj so površinske vode z nepropustnih pre­ delov prečkale kras, ponikale vanj ali pa poglabljale doline na obrobju in s tem pospeševale prestavljanje kraških voda globlje v no tran jost (D. Radinja 1967, 1972, 1974; P. Habič, 1968). M orfološke enote Dinarskega krasa se torej razlikujejo po tektonski in litološki zgradbi, starosti in oblikovitosti površja te r nadm orski višini. Razpo­ rejene so od Jadranskega m orja do najvišjih predelov Julijskih in Kam­ niških Alp v višinah med 2500 do 2800 m. Prim erjava reliefnih značilnosti v različnih predelih nudi nekatera spoznanja in zaključke o razvoju kraškega površja, ki jih sicer p ri preučevanju posameznih pojavov spregledamo. Za prvi poskus smo izbrali le tipe kraških globeli te r njihovo razporeditev. Prim erjavo smo zaenkrat opravili s pomočjo topografske karte v merilu 1:25.000 in posameznih terenskih ogledov, potrebno pa bo še podrobno teren­ sko kartiran je in preučevanje. V tem predhodnem poročilu bodo zato pred­ stavljene le nekatere značilnosti, ki smo jih doslej ugotovili po posameznih morfoloških enotah. Tipi in razporeditev kraških globeli po območjih I s t r s k i k r a s Na prim orski strani je najnižje kraško površje v območju Istre. Široka kraška uravnava je izoblikovana na paleogenskih in krednih apnencih, v ka­ terih prevladujejo plitve skledaste vrtače; redkejše pa so večje kraške globeli. Ob stiku zakraselih apnencev in nepropustnega eocenskega fliša so značilne slepe doline ob ponikalnicah pritekajočih s fliša. Pobočja vrtač so razme­ rom a položna, dna pa večinoma zasuta z rdečo kraško ilovico. Zaradi m ajhne reliefne energije so se globeli bolj širile kot poglabljale. Za prim erjavo s kraškim i predeli v Sloveniji smo izbrali dvoje območij v Istri. Prvo se razteza na takoimenovani bujski antiklinali ali Savudrijskem polotoku, k je r sega kraško površje od m orja do največ 100 m nadm orske višine. Kraško površje je rahlo valovito, zgrajeno iz tenkosladovitih ploščnatih kred­ nih apnencev v menjavi z dolomitnimi in brečastim i skladi. V reliefu so ohranjene plitve in široke dolinke kot ostanki površinskega odtoka. Dna dolink so razširjena in kraško poglobljena v razsežne podolgovate vrtače ali plitve uvale, globine 10 do 20 m in dolžine 300 do 800 m. Takšnih oblik je le 15 % od vseh globeli, vendar zavzemajo po površini daleč največji delež. Srednje velikih vrtač s prem erom okrog 100 m in globine 5 do 10 m je nekaj nad 30%; najm anjših vrtač s prem erom do 50 m in le nekaj m etrov globine je dobrih 50 %, vendar zavzemajo v skupnem površju le skrom en delež. Pov­ prečna gostota na Savudrijskem krasu je okrog 8 vrtač na km 2 (slika 2/I-A). Drugo izbrano območje se razteza v osrednjem delu Istre v okolici Žminja. Površje je rahlo nagnjeno proti jugu v višinah med 350 in 300 m. V podlagi so kredni apnenci različno debelo p rekriti z rdečo ilovico. Prevladujejo plitve skledaste vrtače z debelo plastjo ilovice v dnu. N ajm anjše vrtače im ajo do 50 m v prem eru in so največ 5 m globoke, takšnih je skoraj polovica vseh globeli. Večje vrtače m erijo do 100 m v prem eru in so do 10 m globoke, po številu so na drugem mestu, saj jih je okrog 40 %. T retjo skupino kraških globeli v tem predelu tvorijo 200 do 300 m široke in do 20 m globoke vrtače. V naspro tju s prej om enjenim i tipi so razporejene v nizu in so precej red­ kejše; teh je le 10% od vseh depresij v izbranem predelu. Po obliki in raz­ poreditvi največjih vrtač sklepamo, da so to starejše, močno preoblikovane udornice. Četrti tip kraških globeli so uvale ali večje podolgovate in nepravilno oblikovane globeli. To so predvsem kraško poglobljene suhe doline in v njih je več vrtač prve in druge skupine. Povprečno pride 30 — 40 vrtač na km 2 (slika 2/I-B). Podobne tipe vrtač in njihovo razporeditev lahko sledimo po vsem pri­ morskem in matičnem Krasu. V posameznih predelih se vrtače razlikujejo v drobnem predvsem po količini ilovice v dnu. Nekatere vrtače ali pa cela obm očja vrtač so povsem izpraznjena, drugod pa so vrtače skoraj do vrha zapolnjene s kraško ilovico in kam nitim drobirjem . T r ž a š k i k r a s Tržaški ali m atični Kras m oremo po glavnih reliefnih potezah razčleniti na dvoje podolij, prvo je globlje zarezano v osrednje kraško površje in se nadaljuje od ponorov N otranjske Reke in Škocjanskih jam mimo Divače do Brestovice in Dobrdobskega krasa, drugo podolje pa sega od Brezovice čez Opčine do Nabrežine in izvirov Timava pri Devinu. Na obeh straneh osred­ njega Divaško-Brezoviškega dola so višje police v obliki širokega kraško razčlenjenega ravnika. Še višje pa se vzpenjajo posamezni h rb ti in nizi vzpetin na severnem in srednjem delu, deloma pa tudi na južnem robu Krasa. V vsaki od teh morfoloških enot lahko sledimo značilne kraške globeli. Prevladujejo vrtače, m anjše in srednje velikosti, z različno debelo naplavino na dnu. Večje vrtače so številnejše le v določenih predelih in nizih, ker so po vsej verjetnosti v genetski zvezi z večjimi jam am i in rovi, ki so jih oblikovali sklenjeni podzemeljski tokovi. V rtačaste uvale so večinoma raz­ porejene po dnu suhih dolin in jih zato povezujejo s prvotno površinsko rečno mrežo, kar je dokum entirano tudi z ostanki fluvialnih sedimentov (D. Radinja 1967, 1974). Poleg vrtač in kraško poglobljenih dolov je znanih tudi precej udornic, ki so nedvomno nastale z rušenjem stropovja nad jam am i. Očitno gre za več generacij takih udornic, ki se po morfoloških znakih tudi precej razlikujejo. Pripadajo lahko različnim generacijam podzemeljskih kanalov, ki so jih oblikovale vode ob postopnem prestavljanju v globino. Na zunaj se ta proces najlepše odraža v stopnjasti razporeditvi teras v Vrem­ ski dolini in Divaškem krasu (D. Radinja, 1967), v kraškem podzemlju pa so različne jam ske etaže lepo izražene v Škocjanskih jam ah in po zadnjih od­ kritjih zlasti v Kačni jam i pri Divači (I. Kenda, J. Petkovšek, 1974). Na uravnanem , precej golem površju Divaškega krasa, k jer prevladujejo zgornje kredni rudistni apnenci, pride povprečno 65 vrtač na km 2. Od teh je okrog 80 % m alih vrtač s prem erom do 50 m in globino okrog 5 m. Nekaj nad 15 % je srednje velikih vrtač s prem erom od 100 do 200 m in globino od 20 do 30 m, okrog 5 % pa je velikih udornic s prem erom med 200 in 400 m ter globino 30 do 80 m (slika 2/I-C) Podobna je razporeditev tudi na uravnanem površju okrog Lipice in Sežane s to razliko, da je tam manj mladih in globokih udornic. Precej redkejše so vrtače na višjem hrb tu med Divačo in Sežano. Zanimivo pa je, da se tudi v tem gričevnatem svetu pojavljajo podobni tipi od malih in srednjih vrtač do pravih udornic. Po obliki in raz­ poreditvi pa se vrtače bistveno razlikujejo v severnem vznožju tega hrbta, k jer prevladujejo spodnje kredni peskasti dolomiti. Tudi na paleocenskih ap­ nencih severno od Divače, v obm očju Čebulovice in Gabrka, so vrtače red­ kejše, predvsem male in srednje, ni pa velikih udornic. Pri p ro jek tiran ju avtoceste čez Kras med Senožečami in Sežano so bile vse vrtače na trasi podrobno raziskane. Z vrtinam i smo dobili vpogled v sestavo in debelino sedimentov v njih. Prevladuje rdeča in rjava kraška ilovica, ki je neenakomerno pom ešana z gruščem, po večini pa ta prevlada v globljih delih vrtač. N ekatere vrtače so v celoti zapolnjene s precej enako­ m erno debelim gruščem, prav takšnega pa so našli tudi na površju med vrtačam i, kar kaže na nekdaj večjo razširjenost d robirja po kraškem površju. Od 115 vrtin jih je ena tre tjina zadela na skalno podlago že do globine 3 m, dobra polovica je dosegla skalo v globini od 6 do 12 m, le 10% vrtin pa je zadelo na 12 do 18 m debelo plast ilovice in grušča v dnu vrtač. Po debelini k je r je komaj v 3 m globoki vrtači 27 m ilovice in grušča (slika 1 A). Plasti in sestavi sedimentov je posebno zanimiva vrtača v profilu 263 pri Žirju, rdečkastorjave ilovice se m enjajo s plastm i grušča. Takšno razvrstitev si raz­ lagamo s prvotno poglobitvijo in drugotnim zasipanjem vrtače. Površinska plast grušča kaže na takoimenovano delano vrtačo (I. Gams, 1974, 177), ko so pri čiščenju okoliškega travnika s kam enjem zasuli vrtačo in ga prekrili s tanko plastjo ilovice. Menjavo ilovnatih in gruščnatih plasti smo zasledili tudi v številnih drugih vrtačah, n.pr. v profilu 20 pri Divači (slika 1 B). Pod 20 cm debelo plastjo hum usa je bilo 1,5 m tem norjave ilovice (1), nato pa je do globine 5,2 m prevladovala rum enorjava ilovica (2). Pod njo je sledila približno 1 m debela plast drobnega grušča (3) pomešanega z rjavkasto ilovico. Pod plastjo grušča je odložena skoraj 6 m debela p last rum enkastorjave ilovice pomešane z gruščem (4). Pod njo je še 5 m debela plast rjave humuzne kraške ilovice (5), ta pa je odložena na 4 m debeli plasti grušča (6), ki leži na skalni podlagi. M enjavanje grušča in ilovice v vrtačah bi si torej lahko Sl. 1 A — Prerez vrtače na trasi avtoceste Divača — Sežana, v profilu 263 pri Žirju, 1 — um etno nasut debel grušč v dnu delane vrtače, 2 — tem norjava hu- mozna ilovica, 3 — drobnejši grušč z ilovico, 4 — tem norjava ilovica, 5 — vlo­ žek ilovnatega grušča, — 6 — korodiran debelejši grušč, 7 — rdeča kraška ilovica, 8 — grušč in skale v podlagi Sl. 1 B — Prečni prerez vrtače v profilu 20 p ri Divači, opis plasti m ed tekstom Fig. 1 A — Doline cross-section on higway in construction Divača — Sežana, profile 263 near Žirje. 1 — artificially filled coarse rubble in the bottom of done doline, 2 — d ark brown hum us clay, 3 — thin rubble w ith clay, 4 — dark brow n clay, 5 — inlayer of clayish rubble, 6 — corroded coarse rubble, 7 — red karst clay, 8 — rubble and rocks in m atrix Fig. IB — Cross-section of doline in profile 20 near Divača, the layer description in text razlagali z m enjavanjem hladnih in toplih obdobij v m lajšem kvartarju . V nekaterih vrtačah pri Divači smo v naplavini pod rdečo kraško ilovico našli tudi flišni pesek in prod, ki ga je na kraškem površju odložila lahko le površinsko tekoča N otranjska Reka. Z vrtanjem smo zadeli na trasi med Divačo in Sežano še na drugačne sedim ente v zasutih vrtačah, ki kažejo na zanimive preoblikovalne procese v razvoju m atičnega K rasa in jih bo treba posebej obdelati in predstaviti. N i z k i d o l e n j s k i k r a s Na notran ji strani dinarskega h rb ta je najnižje kraško površje na ob­ m očju Slovenije v Beli K rajini in sicer v višini med 150 in 300 m. Tudi tu prevladujejo kredni in ju rsk i apnenci, ki so različno debelo pi'ekriti z rdečo ilovico. Najnižje predele ob Kolpi prekrivajo kvartarne in m orda celo pred- kvartarne rečne naplavine, sestavljene iz rjave ilovice in silikatnega proda. Manjše vrtače so prevladujoča oblika globeli; redkejše so srednje in večje globeli, večinoma jih najdem o v dnu suhih dolin, ki po vsem površju belo­ kranjskega ravnika opozarjajo na nekdanjo površinsko vodno mrežo. Ta je sedaj skrčena le na glavne tokove, ki v ozkih in plitvih, kanjonom podobnih dolinah prečkajo planotasto kraško površje. V pretežnem delu Bele Krajine prevladujejo le m anjše kraške vrtače s prem erom do 50 m in globino do 5 m, povprečna gostota pa znaša okrog 150 vrtač na km 3 (slika 2/II A in II C). Nekaj večje so vrtače po višjem osrednjem delu in na obrobju ob vznožju Gorjancev, k ar je nedvomno rezultat dalj časa trajajočega kraškega procesa (I. Gams, 1961). Na kontinentalni strani dinarskega h rb ta sega v višine med 300 in 600 m planotasto površje Suhe K rajine na obeh straneh doline Krke. Poleg vrtač so v tem predelu značilne podolgovate kraške globeli, ki so očitno nastale v bistveno drugačnih pogojih kot številne vrtače v n jih in na obrobju. Po obliki so to nekakšne dolaste uvale v dnu kraško poglobljenih suhih dolin. Razpo­ reditev teh dolov pa je bolj odvisna od geološke zgradbe kot od površinske rečne mreže. N ahajališča silikatnih peskov sredi kraškega površja (M. Šifrer, 1970, 11) pričajo o starejši m orfogenetskih dogajanjih, ki pa jih niti po obsegu niti po času še ni bilo mogoče podrobneje opredeliti. Po vsej verjetnosti so to sledovi predkvartarn ih dogajanj, ki so vsaj za nekaj časa prekinila kraški razvoj. V zahodnem višjem delu Suhe K rajine smo izbrali površje med Brezo­ vim dolom in Visejcem (slika 2/II-B). N ajvišje vzpetine na ju rsk ih apnencih segajo med 420 in 460 m, v širšem obrobju celo nekaj nad 500 m, kot pri Sv. K atarini (522). Dna globeli so v višinah med 300 in 350 m, prevali nad n jim i pa med 380 in 400 m. Prostorne dolaste uvale obsegajo do 50 % površja. V prečni sm eri so široke 500 do 1500 m, po dolgem pa m erijo od 1000 do 1500 m. K jer se veže več dolov zapovrstjo, kot m ed Pleševico in Lipljami, se razteza celotna globel tudi 8 in več kilom etrov v dolžino. Uvale so različno globoke, nekako od 30 pa največ do 100 m. Poleg m alih vrtač, ki so najbolj goste v dnu uval, naštejem o jih lahko do 100 na km 2, so značilne v tem predelu tudi srednje velike vrtače s prem erom 100 do 200 in 20 do 30 m globine. Razporejene pa so največkrat v nizih, kar je povezano s posebnimi pogoji za njihov nastanek in razvoj. V vzhodni Suhi K rajini smo za prim erjavo izbrali obrobje široke in plitve globeli južno od Dobrniča. V predelu med Dobravo in Podlipo pri Žu­ žemberku so male vrtače prav tako na gosto razporejene po dnu globeli in na prevalih med vzpetinami kot v zahodni Suhi Krajini. Uvale so nekaj m anjše in tudi plitvejše. Njihovo dno je v višini med 230 in 240 m, prevali med 250 in 260 m, vrhovi pa se povzpnejo v višini med 300 in 400 m. Na oblikovanje tega kraškega površja so nedvomno vplivale podzemeljske vode, ki so še danes sorazmerno plitvo pod dnom globeli, saj v bližnjem Globodolu nastopajo občasne poplave še do višine okrog 198 m (I. Gams, 1959, 34). S r e d n j e v i s o k i k r a s Na Dolenjskem in N otranjskem krasu prevladujejo v višinah med 400 in 600 m podolja s kraškim i polji in robnim i kraškim i ravniki, ki se odlikujejo z izredno gostoto vrtač od 100 do 300 na km 2. Na teh ravnikih je daleč največ m alih vrtač s prem erom do 50 m in do 10 m globine (A. K ranjc, 1972 b). Po gostoti izstopa predvsem Logaški Ravnik, k jer lahko naštejem o na najbolj vrtačastem površju tudi do 350 vrtač na km 2. Med njim i pa je nekaj tipičnih velikih udom ic z 200 do 300 m v prem eru in do 80 m globine. Za prim erjavo smo izbrali značilne vrtačaste predele v obm očju Logaškega (a), Ribniškega (c), Kočevskega (b) in Belokranjskega ravnika (d) (slika 2/II-A). Pri p ro jek tiran ju in gradnji avtoceste od Vrhnike do Postojne so bile številne vrtače sistem atično preučene, nekatere posebej odkopane, druge pa med gradnjo prerezane tako, da je bilo mogoče spoznati ne le sestav naplavine v njih, temveč tudi korozijsko razčlenjenost skalne podlage. V posebej od­ kopani vrtači p ri žel. postaji Planina je pod 1 do 2 m debelo plastjo rjave ilovice povsem prevladal grušč pom ešan s podom im i skalami, ki so se p ri­ valile v dno vrtače ob mehaničnem razpadanju golega skalnega oboda. Po­ dobno je oblikovana večina lijakastih vrtač N otranjskega krasa, k jer prevla­ duje precej skalnato kraško površje na krednih in ju rsk ih apnencih. Prave rdeče kraške ilovice je v tem predelu razm erom a malo, ohranjena pa je edino v nekakšnih žepih ali zasutih vrtačah. Na višjih, reliefno bolj razgibanih hrb tih N otranjskega in Dolenjskega krasa so vrtače redkejše in večje te r razporejene večinoma v dolih in uvalah med kopastim i vzpetinami. Po razporeditvi in legi vrtač v uvalah ni težko ugotoviti, da so vrtače m lajše reliefne oblike, vložene v starejše, večje in drugače oblikovane kraške globeli. Takšne zakonitosti v razvoju kraškega površja smo že pred leti opazili p ri preučevanju kraškega reliefa v Trnovskem gozdu, na Nanosu in v H rušici (P. Habič, 1968, 87). Za vzorec smo izbrali pla- notasto kraško površje v višinah med 800 in 1000 m na Lokavcu nad suho Čepovansko dolino, zgrajeno pretežno iz ju rsk ih apnencev. Povprečno pride 60 vrtač na km 2, prevladujejo pa m anjše vrtače, ki so gosto posejane po dnu plitvih uvalastih kraških globeli (slika 2/II-C). Precej podobno razporeditev kraških globeli, predvsem vrtač in večjih podolgovatih uval med vzpetinami zasledimo tudi v osrednjem delu Nanosa v višinah med 900 in 1100 m (slika 2/III-A). Med kopastim i vrhovi so izoblikovane podolgovate uvale, ki jih v drobnem razčlenjujejo m lajše, predvsem kotličaste vrtače. Povprečno pride do 30 vrtač na km 2, m edtem ko so v dnu globeli lahko vrtače tudi 10 k ra t bolj zgoščene. V skupnem številu je m alih vrtač nad 90 % in komaj 10 % je večjih globeli, ki pa lahko zavzamejo do 50% celotnega kraškega površja. V prečnem prerezu ne presegajo 300 m, po dolgem pa se vlečejo lahko od 500 do 1500 m, in dosegajo 30—80 m globine. Presenetljivo podobno so razporejeni enaki tipi kraških globeli na Nanosu in na Ribniški Veliki gori. Precejšnje sorodnosti pa je mogoče opaziti tudi na dragih višjih planotah v NW delu Dinarskega krasa. A B C i o OV'S I. 'M 07. 0 ’° * M M L 0 1 km 2 0 J km 2 0 ' l" " 7 Sl. 2 — Razporeditev kraških globeli: I-A — Savudrijski kras s trem i tipi kraškiih globeli, I-B — Istrsk i kras v okolici Žminja s štirim i tipi globeli, I-C — Divaški kras z m alim i in srednjim i vrtačam i, velikimi udornicam i (go­ sto črtano) in plitvim i globekni (redkeje črtano) Fig. 2 — D istribution of karst depressions: I-A — The karst near Savudrija w ith three types of karst depressions, I-B — The karst Is tria near Zminj w ith four types of depressions, I-C — The karst of Divača w ith small and medium sized doliines, great collapsed dolines (densly hatched) and shallow depressions (sparse hatched) B y s £ v .; .•••Vo-*' • •*.. •*• • • • • •«, • i * I*/, .. • • • • • ••••»■ • •• • • •.. • .V • fs • . :> i i •«/.. •••.• •••• ..J.x/.-V. * tim } m - r • X /7 . V ; T O * . (9 * ■ m d o 11 A /a — del Logaškega ravnika z najgostejšim i vrtačam i, do 350/kms, in značilno udornico Ivanjsko kukalo, II-A/b — vrtače v okolici Livolda ob robu Kočevskega polja, do 200/km2, II-A/c — vrtače ob Ribniškem polju pri Novih Lazih, do 130/km2, II-A/d — vrtače na ravniku Bele K rajine v višini okrog 200 m, do 160/km2, II-B — K raške globeli v zahodni Suhi K rajini p ri Brezo­ vem dolu, večje globeli so črtane, II-C — Površje z vrtačam i in večjimi globel- mi (črtano) na Lokovcu, B anjiška planota II-A/a — A p art of Logatec applanation w here the dolines are the m ost dense, 350 per km 2 and with significant collapsed doline Ivanj ska kukava, II-A/b — Dolines near Livold a t the border of Kočevje polje, up to 200 per km 2 II-A/c — The dolines on Ribnica polje near Novi Lazi, up to 130 per 'km 2, II-A/d — The dolines on the applanation of Bela K rajina about 200 m above sea level, up to 130 per km 2, II-B — K arst depressions in w estern Suha K ra­ jina near Brezov dol, greater depressions are hatched, II-C — The surface w ith dolines and greater depressions (hatched) on Lokovec, Plateau of Banjščice A B c III. Z* k ■ PaUp A v*» ( /V / / / Yt M fr • • "■*) t i č .• //1 • , • •• i . 'A p * . ..(5) M -’’ s v i # > '§ \ ‘ ® • • • . ° i - . m ;-* . . ------------ ^ III-A — Vrtače in doli (črtano) v osrednjem delu Nanosa, III-B — Kotličaste vrtače in večje globeli na Golakih v Trnovskem gozdu, III-C — Ko Iliči in vrtače ter večje globeli in snežne konte na Komni, Govnjač in Planina na K raju (črtasto) III-A — Dolines and depressions (hatched) in central part of Nanos Mt., III-B — K ettle dolines and greater depressions on Golaki in Trnovski gozd, III-C — Kettles and dolines and greater depressions and gently sloping dolines on Komna, Govnjač and Planina na K raju (hatched) V i s o k i n o t r a n j s k i k r a s V najvišjih predelih osrednjega dinarskega h rb ta od Trnovskega gozda, preko Nanosa, Javornikov in Snežnika so poleg m anjših vrtač pojavljajo zelo globoke, srednje velike vrtače in večje uvalaste globeli ali drage. Ti najvišje dvignjeni h rb ti so že dolgo izpostavljeni intenzivnemu kraškem u preobliko­ vanju. V hladnih obdobjih pleistocena so segali v območje periglacialnega in celo izdatnega glacialnega preoblikovanja. V sedanjih razm erah je osrednji dinarski greben med najbolj namočenimi predeli v Sloveniji in zato je tam tudi korozijsko preoblikovanje najbolj izdatno (P. Habič, 1968, 217; I. Gams, 1976). Zaradi velike reliefne energije in globokega krasa so vse kraške depre­ sije, od kotličev do velikih drag, zelo globoke. S poglabljanjem pa so se glo­ beli tudi širile, p ri čem er je imela pomembno vlogo različna odpornost kam ­ nine in zlasti je prišla do veljave razlika med apnencem in dolomitom. Posebno intenzivno je razčlenjeno površje v osrednjem h rb tu Golakov v Trnovskem gozdu. Zgrajeno je iz ju rsk ih apnencev in sega v višine med 1200 in 1400 m. Povprečno pride v zelo razgibanem reliefu okrog 40 vrtač na km 2. Približno 80% je m anjših kotličastih vrtač, s prem erom do 50 m in globino 10 do 20 m. Okrog 20 % je velikih vrtač s prem erom 100 do 300 m, ki dosežejo tudi 100 m globine (slika 2/III-B). Pobočja so torej strm a in skalnata. V dnu pa prevladujejo podorne skale in grušči. Podobne tipe in razporeditev globeli zasledimo tudi v obm očju Snežnika. Tam so različni tipi razporejeni v približno enakem razm erju, čeprav je njihova gostota precej m anjša, do 15 vrtač na km 2. Planote med 800 in 1400 m so torej različno razčlenjene z vrtačam i, doli in dragam i. Med m anjšim i oblikami so pogostne kotličaste vrtače in kotliči, ki so nastali v hladnejših kvartarnih obdobjih v periglacialnih pogojih. Izdatno nivalno preoblikovanje kraškega površja se odraža tudi v drobni oblikovitosti, na ravnem, na vzpetinah in v globelih, k jer je skalno površje škrapljasto razčlenjeno. V dnu globeli je več podornega skalovja in mehaničnega drobirja. A l p s k i v i s o k o g o r s k i k r a s V Julijskih in Kam niških Alpah segajo kraške planote nad gozdno mejo v recentno periglacialno območje z intenzivnim nivalnim preoblikovanjem. V teh predelih so zlasti značilni kotliči, redkejše so prave vrtače. Večje globeli so podobno kot drugod po višjem dinarskem krasu močno navezane na ugodne geološke in zlasti struk tu rne razmere. Oblikovane so pod vplivom izdatnega mehaničnega razpadanja in pospešenega korozijskega učinkovanja v takoim enovanih snežnih kontah ob vznožju višjih sten in pobočij. Kopičenje snega ob njihovem vznožju predstavlja najpom em bnejši faktor poglabljanja in nasta jan ja specifičnih kraških globeli. Zanimivo pa je, da se v dnu takš­ nih kont zelo pogosto pojavljajo številne m anjše korozijske globeli, razširjene špranje in zlasti kotliči (J. Kunaver, 1973). Na Komni prevladuje v višinah med 1500 in 1700 m na zgornje triadnih dachsteinskih apnencih ledeniško in nivalno kraško močno razčlenjeno plano- tasto površje. Med zaobljenimi in ledeniško obrušenim i vzpetinami so razpo­ rejene večje do 100 m globoke in do 1000 m dolge, v drobnem močno razčle­ njene kraške globeli. V njihovem dnu in po vmesnih h rb tih je polno m anjših kotličastih vrtač s prem erom do 50 in do 15 m globine. V predelu med planino Na K raju in Govnjačem jih je povprečno do 60 na km 2, m edtem ko pride povprečno le ena večja globel na km 2 tega površja (slika 2/III-C). Male vrtače in kotliči pa so zelo neenakom erno razširjeni po površju, pogostejši so v dnu kont. V nivalno kraški globeli pod Kukom (2085), ki m eri v dnu le nekaj 100 m 2, smo našteli preko 50 kotličev in n jim podobnih votlin te r korozijsko razšir­ jenih špranj v razpokanem apnencu. Pri takšni gostoti bi jih na km 2 našteli nekaj tisoč. Izredno neenakom erno in m estom a zelo na gosto so v alpskem krasu razporejena tudi kotličasta in vodnjakasta brezna. Teh so v posameznih predelih Komne našteli tudi do 80 na km 2, m edtem ko znaša povprečna gostota le 1 do 2 objekta na km 2 (A. Kranjc, 1972). Med alpskim i gozdnatimi planotam i se posebej odlikuje Jelovica s svoje­ vrstno razporeditvijo globeli. Podobno kot na drugih dinarskih planotah z razgibanim kopastim površjem v višini med 1000 in 1300 m etri prevladujejo na ju rsk ih apnencih Jelovice male vrtače s prem erom 30 do 50 m in globine 5 do 10 m. Večinoma so takšne vrtače na gosto posejane, saj jih lahko našte­ jem o povprečno do 100 na km 2. V naspro tju s podolgovatimi uvalami na Nanosu in Ribniški Veliki gori, pa na Jelovici med večjimi globelmi izsto­ pajo do 50 m globoke lijakaste vrtače s prem erom 200 do 300 m. Še posebno pa so te oblike izrazite s svojim višjim zaokroženim obodom. Če ne računam o s prem erom in globino na najnižjem obrobju depresije, temveč na višjem prevladujočem obodu, dosežejo 500 do 1000 m širine in preko 100, izjemoma celo do 200 m globine. Po svoji obliki in razporeditvi kažejo na izredno inten­ zivno in že dalj časa tra ja joče spiranje in odnašanje prepereline s površja v kraško podzemlje. Uvrščamo jih, podobno kot druge velike kraške globeli, med starejše oblike kraškega površja. Globeli kot odraz razlik v kraškem procesu Že iz nepopolnega pregleda posameznih tipov in razporeditve kraških globeli po različnih enotah NW dela Dinarskega krasa se kaže velika pestrost teh pojavov. Poleg litoloških in struk turn ih razlik je za obliko in tip globeli pomembna lega v reliefu, odločilna pa je zlasti strm ina pobočij. Oblika globeli je med drugim odvisna tudi od starosti in intenzivnosti razvoja. Povečini so večje globeli v višjih predelih, so torej starejše in zato prostornejše. Lahko pa so tudi različno stare in različno velike globeli na istem površju. Velikost je odvisna od tra jnosti in hitrosti raztap ljan ja te r razpadanja kam nine in spi­ ran ja drobirja v kraško podzemlje. V enakih klim atskih pogojih je proces odvisen predvsem od geološke zgradbe in litološke sestave, k ar vpliva tudi na značaj prevotljenosti skalne podlage. Normalne ali male vrtače so še najbolj enakomerno posejane po kraškem površju in jih zasledimo v vseh morfoloških enotah od nizke Istre do najvišjih planot v Julijskih in Kam niških Alpah. Ponekod so zelo goste, drugod red­ kejše, povečini so razporejene v določenih nizih, so pa posejane tudi brez pravega reda po kraškem površju. Več jih je v dnu dolin in uval te r na rav- notah med vrhovi, manj pa po strm ih pobočjih, najpogostejše so na robnih kraških ravnikih. Razmerje med površino vrtač in drugim kraškim površjem je zelo raz­ lično. M arsikje p rehajajo vrtače druga v drugo, tako da zavzemajo nad polo­ vico celotnega površja. Če pa prim erjam o prostornine, so razm erja med od- nešeno in preostalo kamnino v površinski coni, ki jo označuje povprečna globina vrtač, zelo zanimiva in poučna. V N otranjskem podolju je v povprečno 5 m debeli površinski coni raztopljene in odnešene do 10 % kamnine. V osred­ njem h rb tu Golakov je ta delež še večji, površinska prevotljenost pa zajema tudi globljo cono. Prim erjava površinske prevotljenosti s podzemeljsko, ki je do 100 in 100-krat m anjša, pa kaže na veliko nesorazm erje v korozijskem procesu med površjem in kraškim podzemljem. K er pa niso samo vrtače produkt raztap ljan ja v površinski coni, m orajo obstajati v kam nini še druge votline, ki se razvijajo bodisi med vrtačam i, ob n jih ali pod njim i. To so različna brezna, kamini in druge jam e, ki jih je treba pri študiju površinske in podzemeljske prevotljenosti posebej obravnavati. So pa zanimive tudi v zvezi s preučevanjem nastanka in razvoja vrtač. Ne da bi podrobneje razpravljali o zakonitostih oblikovanja vrtač po raz­ ličnih morfoloških enotah, naj vendarle opozorimo na nekatere razlike. \ najvišjih nivalno kraških obm očjih se v kotličih kaže intenzivno vertikalno poglabljanje. Mehanično razpadanje kamenine zaostaja za korozijskim učin­ kovanjem deževnice in snežnice. Ta proces lahko označimo tudi kot prim arno fazo v razvoju vrtač, pri čem er im a lahko podobno vlogo kot snežni pokrov tudi zelo vlažna prepustna naplavina, n.pr. na robnih ravnikih. V nižjih pre­ delih so vrtače na splošno bolj zapolnjene z drobirjem in ilovico. Tipične lija­ kaste vrtače so redkejše, ker pa jih najdem o sredi prevladujočih oblik, so nedvomno odraz mladega intenzivnega poglabljanja v posebno ugodnih pogojih. Večino skledastih vrtač v srednjih višinah z več ilovice in grušča v dnu lahko uvrstim o v sekundarno fazo razvoja, ko prevlada zapolnjevanje nad poglabljanjem . M arsikje pa smo mogli zaslediti tudi znake ponovnega poglab­ ljan ja in predvsem spiranja drobirja, ilovice in grušča iz vrtač v prevotljeno kraško podlago. To je posledica obnovljenega korozijskega poglabljanja hkrati z zm anjšanjem zapolnjevanja. Rdeča ilovica v vrtačah sredi pretežno golega krasa je m arsikje le še edini dokaz o nekdanji debelejši odeji rdeče p rsti na krasu. Podobno velja tudi za ostanke fluvialnih naplavin, ki so nekdaj prekrivale robne ravnike tako kot danes dna kraških polj. Tudi ostanki silikatnih peskov in prodov v nekdanjih vrtačah po Suhi in Beli K rajini im ajo podoben pomen. Zani­ mivi so tudi drobni grušči po kraškem površju in v vrtačah, ki opozarjajo na intenzivno mehanično razpadanje apnenca. To razpadanje je imelo pomembno vlogo pri oblikovanju celotnega kraškega površja in še posebno kraških glo­ beli. Po debelih plasteh grušča ob vhodih v kraške jam e, ki so bile predm et paleolitskih in speleoloških raziskav (S. Brodar, 1952, 1966; R. Gospodaric, 1976), kot tudi po fosilnih meliščih ob vznožju strm ih sten Nanosa in Trnovskega gozda (P. Habič, 1968) te r drugod po Dinarskem krasu, sklepamo, da je bil ta proces zlasti učinkovit v hladnejših obdobjih pleistocena, ko so v sub- m editeranskem bolj aridnem pasu nastajale velike tem peraturne razlike v teku leta, zlasti pa v dneh z močnim sončnim obsevanjem in izdatnim nočnim ohlajanjem . Pri preučevanju razvoja posameznih kraških pojavov kot tudi celotnega kraškega površja m oram o posvetiti posebno pozornost prav razm erju med m ehaničnim razpadanjem in kemičnim raztapljanjem različnih apnencev in dolomitov. Od raztap ljan ja in razpadanja kam nine je v veliki m eri odvisen razvoj pobočij, oziroma poglabljanje ali širjenje kraških globeli. M enjavanje v izdatnosti teh dveh procesov se odraža v tipih in razporeditvi kraških globeli po posameznih m orfoloških enotah. Različne oblike in tipi v istem predelu so potem takem predvsem posledica klim atsko pogojenih sprememb v kraškem procesu. Na starejšem kraškem površju, ki je doživelo več spre­ memb, je pravilom a več različnih tipov kraških globeli in to ne glede na današnji višinski razpored teh predelov. Z višino pogojene razlike se odražajo bolj v variaciji oblik znotraj posameznega tipa kot pa v kraških globelih, ki kažejo na podobnosti in razlike v razvoju krasa. Edino na robnih ravnikih na N otranjskem in Dolenjskem te r v Beli K rajini prevladuje en sam tip kraških globeli, k ar se sklada s specifičnim razvojem tega kraškega površja. Bibliografija — Bibliography Brodar, S., 1952: Prispevek k stra tig rafiji jam Pivške kotline, posebej Parske golobine. Geogr, vestnik, 24, 43—76, L jubljana Brodar, S., 1966: Pleistocenski sedimenti in paleolitska najdišča v Postojnski jam i. Acta carsologica, 4, 55—138, L jubljana Cvijič, J., 1918: H ydrographie souterraine et evolution morphologique du karst. Recueil des Travaux de l’In stitu t de Geographie Alpine. T. VI, pare. 4, Grenoble Gams, I., 1959: H geomorfologiji kraškega polja Globodola in okolice. Acta car­ sologica, 2, 27—65, L jubljana Gams, I., 1961: H geomorfologiji Bele Krajine. Geografski zbornik, 6, 191—240, Ljubljana Gams, i., 1962: Slepe doline v Sloveniji. Geografski zbornik, 7, 263—306, Ljub­ ljana Gams, I., 1972: Geografsko raziskovanje krasa v Sloveniji. Geografski vestnik, 44 (1972), 57—74, Ljubljana Gams, I., 1973: Die zweipfasige quartärzeitliche Flächenbildung in den Poljen und Blindtälern des Nordwestlichen Dinarischen Karstes. Geogr. Zeitschr., Beihefte Wiesbaden Gams, I., 1974: Kras, zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Slov. matica, L jubljana Gams, I., 1976: Hydrographie Review of the Dinaric and Alpine K arst in Slo­ venia w ith special regard to corrosion. Problems of karst hydrology in Yugoslavia, Belgrade, 41—52 Gospodarič, R., 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju . Acta carsologica, 7, 5—135, Ljubljana Habič, P., 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipavo, prispevek k poznavanju razvoja kraškega reliefa. Dela Inštitu ta za geografijo SAZU, 21, 1—239, L jubljana Kenda, I., J. Petkovšek, 1974: O dkritje toka N otranjske Reke v Kačni jam i pri Divači. Naše jam e, 15 (1973), 41—46, Ljubljana Kranjc, A., 1972: Osnovna speleološka karta, list Tolmin 2d, Rokopis, Arhiv IZRK, Postojna K ranjc, A., 1972 b: Kraški svet Kočevskega polja in izraba njegovih tal. Geo­ grafski zbornik, 13, 129—195, Ljubljana Kunaver, J., 1973: The High M ountainous K arst of Julian Alps in the System of Alpine K arst. IGU — European reg. conf. Symposium karst-morpho- genesis, 209—225, Hungary Melik, A., 1935: Slovenija 1/1, Geografski opis. Slovenska matica, Ljubljana Melik, A., 1955: K raška polja Slovenije v pleistocenu. SAZU, L jubljana Melik, A., 1963: O dolih na krasu. Arheološki vestnik, 13/4, 223—240, L jubljana Prem ru, U., 1976: Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija, 19, 211—249, L jubljana Radinja, D., 1967: Vremenska dolina in Divaški kras. Geografski zbornik, 10, '157—269, Ljubljana Radinja, D., 1969: Doberdobski Kras, Morfogenetska problem atika robne kraš- ke pokrajine. Geografski zbornik, 11, 225—278, L jubljana Radinja, D., 1972: Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. Geografski zbornik, 13, 197—243, Ljubljana Radinja, D., 1974: Matični Kras v luči širšega reliefnega razvoja. Acta carso­ logica, 6, 21—33, L jubljana Slovenska kraška terminologija. Zveza geografskih inštitucij Jugoslavije, Ljub­ ljana 1973 Šerko, A., 1974: Kraški pojavi v Jugoslaviji. Geografski vestnik 19, 43—70, Ljubljana Šifrer, M., 1970: Nekateri geomorfološki problem i Dolenjskega krasa. Naše jam e, 11, 1969, Ljubljana DISTRIBUTION OF KARST DEPRESSIONS IN NW PART OF DINARIC KARST Peter H a b i č (Summary) C haracteristic form s of karst depressions w ith peculiar distribution ap­ pear in particu lar karst regions. Mostly the karst depressions are treated by fixed m orphogenetic outline. The elem entary unit is presented by doline occur- ing in different variants. The following group is presented by ouvalas which are forming in genetic point of view the transition from dolines to karst poljes after old Cvijič (1918) definition. This outline has been foundamentally com­ pleted and changed by the recent investigations. After their origin there are two main groups of karst depressions. The first one is presented by fluviokarst depression lying near sinking stream s and w aters flowing from non karst areas, the second one includes the real karst depressions form ed mostly by rainw ater during its direct percolation to underground. The transitional forms are collapsed dolines form ed above the w ater caves. In this contribution mostly the variety of karst depression types and of their distribution in dif­ ferent morphologic units of Dinaric karst, from the Adriatic Sea up to the peaks of the Julian Alps is wished to be presented. The lowest chosen karst surface lies on Istrian peninsula in Savudrija in the altitudes between 50 to 100 m. Here are three depression types known, about 50 % are sm aller dolines, 30 % medium sized and only 15 % are greater depressions 300—800 m long and 10—20 m deep. The average density am ounts to only 8 depressions per km 2 (Fi,g. 2, I-A). In central p a rt of Istria, near Žminj, 300—350 m above sea level there are four types of depressions disting­ uished. Small dolines up to 50 m wide and 5 m deep prevail (50%), medium sized dolines up to 100 m of diam eter are 40 %, about 10 % there are greater depressions, 200—300 m wide and 20 m deep. The fourth type is presented by longish ouvalas in the bottom of dry valleys. In average there are 30—40 depressions per km 2 (Fig. 2, I-B). The Trieste karst is morphologically hetero­ geneous, close to central applanation there are three series of elevations and tw'o valleys. In each region the distribution of depressions is peculiar. On Divača karst, about 450 m above sea level (Fig. 2, I-C) there are cca 80 % small dolines, 15 °/o m edium sized and 5 % big depressions, developed by cei­ ling collapse above the caves. In average there are 65 depressions per 1 km 2. For laying out the highway Senožeče — Sežana the dolines were investigated in detail. Clay and rubble in their bottom s reach 27 m (Fig. 1 A, B). The low karst of Dolenjsko on the continental side of Dinaric ridge is pre­ sented by karst applanation of Bela K rajina, 150—300 m above sea level, where small dolines (density 150 dolines/km2) prevail. In medium altitudes between 200 and 500 m on the surface of Suha K rajina two depression types are distinguished. Small dolines prevail in the bottom s of great longish de­ pressions (up to 100 dolines/km 2) (Fig. 2, II-B). On middle high karst of No­ tran jsko and Dolenjsko, 400—600 m above sea level the m ajority of dolines are situated on border corrosional applanations of karst poljes. Extremely dense disposed prevail exclusively small dolines, 100—350 per km 2 (Fig 2, II-C). There are only few great collapsed dolines and there are no characteristic ouvalas. The dolines in the area between Vrhnika and Postojna were investi­ gated in detail in connection w ith higway construction. By special building m easures the subsidences in the doline bottom s were prevented. In higher regions of N otranjsko karst 600—1000 m above sea level the density of small dolines is the greatest in the bottom s of longish depressions among elevations, in average there are 30 dolines per km 2 (Fig. 2, II-C, III-A). In the highest parts of the Dinaric karst, 1000—1400 m above sea level all the depressions are very deep. Anyway kettle dolines, wide up to 50 m and 10—15 m deep prevail (80%). Specially characteristical are greater dolines w ith 100—300 m diam eter and up to 100 m deep. Scarce are great ouvalas w ith some 1000 m diam eter and m ore than 100 m deep (Fig. 2, III-B). In alpine karst, 1500—2000 m above sea level the kettles and kettle dolines are the predom inant forms of depressions, their density am ounts to 60 per km 2. Significant for this area are greater depressions and specially gently sloping dolines due to snow at the foot of precipiced walls (Fig. 1, III-C). Normal or small dolines are disposed all over the karst scenery from the sea up to the highest regions, but their form s and contents differ from each other. These, lying on higher positions are washed off and less filled up by clay and rubble. These one prevail in middle altitudes w here the sediments in dolines are of different origin and deposed in several layers. For dolines as well as for other depression form ations the correlation between mechani­ cal weathering and rock solution is the m ost im portant being conditioned m ostly by climate. In pleistocene k arst depressions suffered several develop­ m ent phases of deepening and filling up. The periods of intense mechanical rock weathering, shown by thick layers of rubble a t the entrance to karst caves (S. B rodar 1952, 1966; R. Gospodaric 1976) and at foot of steep slopes of Nanos Mt. and Trnovski gozd (P. Habič 1968), were exchanged by periods when the corrosional deepening of karst surface prevailed. In m ajority of treated karst regions sim ilar types of karst depressions were found reflecting the allied transform ation processes in past geological periods. The differen­ ces in form s and types are mostly due to younger, m ore differentiated deve­ lopm ent influenced by different m orphogenetic factors.