Celje - skladišče D-Per III 5/1990 SRIINJSKI ■ OBČIN Leto XII Številka 3 Marec 1990 Kako ostati informiran V letu 1988 smo praznovali 10-letnico rojstva Savinsjkega občana. Pregledali smo prehojeno pot, potarnali o problemih financiranja ter nakazali pot za prihodnost. Vsi prisotni na slavnostni seji pa smo si bili enotni: SAVINJSKI OBČAN je odigral svojo vlogo pri informiranju krajanov oz. občanov, zato mora z delom, kljub težavam, nadaljevati. Kako pomembno je pravo in objektivno informiranje za človeka, pa vsak zase najbolje ve. Koliko prepirov, nezadovoljstva... bi lahko preprečili, če bi bili ljudje pravočasno in objektivno seznanjeni s problemi. In dovolimo si zapisati, da je SAVINJSKI OBČAN odigral svojo vlogo pri informiranju naših obča- nov. Za vsakogar nekaj se je našlo v njem. Pa nisem utopist, da smo dosegli vse, kar bi lahko... Še so rezerve! Ljudje znajo pohvaliti pa tudi pokritizirati vaš in naš časopis. Sicer pa, če je odziv na vsebino časopisa takšen ali drugačen, pomeni, da je le-ta »živ« in da ga ljudje berejo. Kje bi sicer lahko zapisali o težavah delovnih organizacij, o problemih krajevnih skupnosti, spoznali nove obraze, opisali aktualne dogodke . . ., torej vas nasploh seznanili z vsem, kar se dogaja v naši občini. Da je časopis živ, je dokaz, da se število naročnikov iz meseca v mesec veča. Nemalokrat smo se na uredniškem odboru pogovarjali o finan- ciranju OBČANA. Kopica predlogov je bila natrošenih, vendar smo vselej ugotovili in dokazali, da je ta oblika najprimernejša, saj bi se sicer število naročnikov lahko prepolovilo, OBČAN pa ne bi več odigral svoje vloge priti v vsako hišo. Zato smo vedno in povsod zagovarjali tezo, da OBČAN ostane v takšni obliki kot je, dostopen vsem, ki ga želijo brati. Z razvojem strankarske demokracije seveda položaj SAVINJSKEGA OBČANA spreminja. SZDL, v okviru katere OBČAN izhaja, je postala stranka in nujno je, da bodo vsi zainteresirani v pluralistični družbi imeli vpogled v delo SAVINJSKEGA OBČANA. Zato se tako izdajateljski svet kot uredniški odbor zavzemata, da naj bo ta organ skupščina občine Žalec, kjer se bodo ti interesi usklajevali. Razlog za takšno razmišljanje je enostaven. Časopis ne more biti last nobene stranke, ampak mora zastopati interese vseh zainteresiranih (strank in neodvisnih), ki bodo zastopani v skupščini. Seveda popolne neodvisnosti ni, saj bi časopis lahko bil takšen le, če bi se financiral sam. To pa seveda ni mogoče. Postopek je potrebno speljati takoj in o tem spregovoriti v občinski skupščini, da bi SAVINJSKI OBČAN lahko nemoteno izhajal in prihajal med naše občane. Delegati v zborih občinske skupščine pa se morate odločiti o nadaljnji usodi vašega informatorja. * Glavni urednik Franci Žagar Nezaposlenih že 472 Zakaj potrebujemo avtocestno povezavo z Ljubljano in Obalo V tej naši ljubi Sloveniji se prvič po drugi vojni pripravljamo na svobodne, tajne in še je nekaj pritiklin pred besedo volitve. Predvolilna mrzlica ni obšla niti najmanjše krajevne skupnosti. Na zborih volilcev so od sredine februarja in do začetka marca raznovrstni in raznobarvni kandidati iskali podporo za nastop na skorajšnjih volitvah. In ti ljudje, ki so dobili našo podporo, se bodo borili za razna predstavništva, ti ljudje bodo po volitvah imeli oblast. No, vsaj nekateri med njimi. Na oblasti pa bodo zaradi nas in z našim blagoslovom. Pa se, kot kaže, tega ne zavedamo kaj prida. Za vogali in v gostilnah, na delovnih mestih, kjer bi morali delati, vedno iz dneva v dan tarnamo, kritiziramo in preklinjamo vodstvene organe, organizacije in posamezne politike. Ko pa imamo možnost, da si to oblast sami izberemo, stisnemo rep med noge in ostanemo lepo doma. Naj povem še misel znanega misleca Russeaua: »Britanci so svobodni edino takrat, ko volijo svoje poslance. Pa še takrat svojo svobodo tako zlorabljajo, da si zaslužijo, da jo izgubijo.« Pa se vrnimo k predvolilnemu reševanju. Običajno je na zbore volilcev prišla le peščica volilnih upravičencev, ki je komaj zadoščala za regularnost. In tako je za zbor krajevnih skupnosti, ki krajane najbolj zadeva, teh nekaj ljudi izmed enajstih kandidatov določilo ljudi, ki bodo nastopili na volilnih listah. Največ podpore so dobili kandidati opozicijskih strank, kar je tudi razumljivo, ker so na teh zborih veliko- bolj aktivno sodelovali slednji. Pri tem pa je treba pove-dati, da so si v opoziciji privoščili tudi malo neokusno šalo. V svoje liste so vključili ljudi, ki jim prinaT šajo točke, v bistvu pa jih nabirajo za ljudi, ki te podpore ne bodo dobili, bodo pa na oblasti. Če nič drugega, treba jim je priznati, da vedo, kako se tej stvari streže. V predvolilni golaž je treba dati naj-bojše meso, če hočeš, da te bodo ljudje za naslednja štiri leta vzeli za kuharja. Pa ni še vsega konec. Na vrsti so še volitve. In na njih mi bodo lahko volilni upravičenci dokazali, da nimam prav. To bodo storili tako, da se bodo udeležili volitev in volili po svoji najboljši vesti. B. Lobnikar Nevarnost požarov je velika Čas sušnega obdobja povečuje tudi nevarnost gozdnih požarov. V letošnjem letu beležimo že več kot dvajset požarov, ki so nastali zaradi brezvestnosti in malomarnosti posameznikov, čemur pa prav gotovo botruje tudi prenizko kaznovanje. Štab operative občinske gasilske zveze Žalec in odbor za požarno varnost občine Žalec opozarjata vse občane, naj ne kurijo v naravi odpadkov ter na to opozarjajo vse, ki omenjenega opozorila ne upoštevajo, saj bo v nasprotnem primeru moral povzročitelj požara poravnati še stroške požarne intervencije. Savinjski občan neodvisen časopis Najbrž ste opazili mnoge aktivnosti okrog vprašanja avtoceste, ki jih je v mesecu marcu vodila ZSMS — liberalna stranka. Že davno pozabljen cestni križ, ki ga je zastavil Stane Kavčič kot predpogoj za razvoj integralne Slovenije, smo mladi spet potegnili iz zaprašenih dokumentacijskih skladišč. V občini Žalec se soočamo s krajevnim odmiranjem, s pošastno hitrim staranjem prebivalcev, z odseljevanjem v večja urbana središča. Vsakodnevna migracija (prevozi na delo) postaja čedalje bolj utrujajoča, kajti zveze so preobremenjene, poti in in- frastruktura so neustrezne. Sedaj nam trka na vrata tudi evropski delovni čas, ki bo ob takšni cesti za delavca iz Vranskega pomenil delavnik od 6.00 do 19.00. In potem naj še pričakujemo, da nam družina spet postane osnovna celica sreče in neodtujenega življenja. Avtocesto potrebujemo torej zato, da bodo ljudje iz oddaljenih krajev lahko v minimalnem času prispeli na delo (in otroci v šole), da bodo kraji lahko zaživeli: ob izhodih iz avtoceste bo potrebno postaviti krajevne ponudbe, propagandna gesla, predstaviti Stori- tve, ki so vsem potujočim na voljo v tem ali onem kraju. S takšnim pretokom bodo v krajih oživele ulice, gostinstvo, trgovine (in bo tako tudi odpravljena nekonkurenčnost cen v krajih, kjer imajo samo eno trgovinico) ter cela vrsta drugih storitev ali proizvodnih dejavnosti. Ljudje ne le, da bodo ostajali v kraju (mladi in drugi), temveč se bodo celo vračali nazaj ali pa se priseljevali v čisto, mlado in ne-urbano okolje. Na Zavodu za zaposlovanje v Celju so nam povedali, da je bilo v občini Žalec konec februarja že 472 občanov, ki so iskali zaposlitev. Od tega je 208 žensk, prvič pa je iskalo zaposlitev 81 občanov. V primerjavi s preteklim letom se je število nezaposlenih povečalo kar za 60 odstotkov. Ker pa združeno delo načrtuje za letošnje leto zmanjšanje zaposlenih za 3,5 odstotka, se bo število nezaposlenih do konca leta seveda še povečalo. jk Varčevanje s pitno vodo Daljše sušno obdobje je močno znižalo gladino podtalnice in zmanjšalo količino vode v vodnih izvirih. Pomanjkanje pitne vode je zlasti opazno na žalskem vodovodu, kjer pipe *' usahnejo dnevno več ur. Upravljalec vodooskrbe delovna organizacija Komunala poziva vse uporabnike k varčevanju z vodo, če pa se bo sušno obdobje še nadaljevalo, napovedujejo ukrep druge stopnje. Povsod, kjer vode že zmanjkuje, pa jo dovažajo gasilci s cisternami. Spoštovani tovariš urednik V prejšnji številki Savinjskega občana ste zapisali, da bo leto 1990 prelomno za vaš časnik in to utemeljujete z dvema dejstvoma — poleg nove obleke in vsebine še to, da bo Savinjski občan postal neodvisen, izdajatelj pa naj bi bila občinska skupščina. Za prvo, novo obleko in vsebino bi bil že skrajni čas, čeprav doslej še nisem videl vsebinske zasnove časopisa za leto 1990, ki bi jo morali obravnavati organi časnika in ustanovitelja, od katerega ste »odvisni«. Vi bi jo morali pa pripraviti. To kar je zapisano v nadaljevanju vašega članka je lahko bežna skica take zasnove, nikakor pa to ni vsebinska zasnova časopisa. Glede neodvisnosti pa tole. Z vsem srcem se strinjam, da morajo biti glasila neodvisna, se pa zavedam, da je pot do tega bistveno daljša kot bi človek mislil. Najmanj ustrezni organi časnika in ustanovitelja ter izdajatelja bi o tem že morali reči kakšno, kajne? Pa verjetno tudi organi skupščine, ki naj bi postala izdajatelj. To je seveda le formalna plat zadeve. Vsebinsko je zadeva bistveno bolj zapletena. Najprej razčistiva, da izdajateljstvo še nikoli ni zagotavljalo neodvisnosti, kajti tu je še ustanovitelj, ki nekatere pristojnosti ima že zato, ker je ustanovitelj. Torej se bomo morali dogovoriti tudi o prenosu ustanoviteljstva na neki neodvisn' organ. Ne vem od kod vam pobuda, da bi izdajatelj postala skupščina občine (pa bi glede na delo, ki ga opravljam moral vedeti, ali pa bi me vi morali z njo seznaniti), vas pa prosim, da mi jo pisno posredujete. O njej namreč želimo razpravljati. Dvomim pa, da bo tudi ob takih spremembah Savinjski občan postal neodvisen. Po volitvah v aprilu se bo namreč tudi v skupščini pokazala vsa širina in množica političnih strank. In tista stranka (ali stranke), ki bodo imele večino v skupščini, bodo zagotavljale neodvisnost časopisa, katerega ustanovitelj in izdajatelj bodo. Dajte no, saj tega menda tudi sami ne verjamete. Poznam pa pot, kako priti do skoraj popolne neodvisnosti (v popolno ne verjamem). Predlagam vam, da se takoj odpoveste vsem dotacijam, ki jih prejemate in začnete poslovati tržno. Začnite živeti od tega kar napišete oz. kolikor prodate svojih izvodov na trgu. Prepričan sem, da bo takšna neodvisnost veliko bolj neodvisna, kot tista pod okriljem kakršnekoli organizacije ali skupščine. Kristijan Markovič Odgovor Kristjana Markoviča objavljamo na zahtevo izdajateljskega sveta Savinjskega občana pri Občinski konferenci SZDL Žalec. (Nadaljevanje na 2. strani) Moratorij odpuščanja delavcev Ivan Vodlan — predsednik, Forto Turk — sekretar Na volilni seji so se sestali člani občinskega sindikalnega sveta in sprejeli naslednje sklepe: • Podpiramo predsedstvo RS ZSS, da se takoj sprejme moratorij odpuščanja delavcev, ki naj velja do sprejetja zakona o delovnih razmerjih, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in kolektivne pogodbe. • Pristopiti je treba takoj k spremembi zakona, ki ureja stečajne postopke in likvidacije. Zagotoviti je treba zaščito delavca v stečajnem postopku na način, da bo tudi delvec na osnovi pravic iz dela v vlogi upnika, kar mu bo zagotovilo materialno in socialno varnost. • Podjetja, ki imajo zaradi srbske blokade presežke delavcev morajo takoj ustaviti odvajanje sredstev za nerazvite. Pri izplačilu osebnih dohodkov morajo imeti prednost osebni dohodki. • Podjetjem, ki imajo v letošnjem letu dobre gospodarske rezultate, jih pa obvezuje zvezni zakon, mora zakonodaja dopustiti izplačilo glede na letošnje rezultate. • Delovanje strank se ne sme financirati iz osebnega dohodka delavcev. • V zakonu o delovnih razmerjih je treba zaščititi sindikalnega zaupnika. Imuniteta mora biti zagotovljena še najmanj pet let po izteku mandata. • Predvidena ukinitev sodišč združenega dela in družbenega pravobranilca je sprejemljiva šele tedaj, ko bo ustanovljena institucija, ki bo spremljala uresničevanje pravic iz dela in bo strokovno zastopala delavca v sporu z delodajalci. • Sindikat kot nestrankarska organizacija bo podpirala tisto stranko, ki se bo zavzemala za gospodarsko prenovo in razvoj. • Zahtevamo takojšnjo pripravo programa racionalizacije družbenih dejavnosti in razbremenitve gospodarstva. • V sindikalnih organizacijah je treba začeti razpravo o ustanovitvi sklada sindikalne članarine in sklada za izplačilo osebnega dohodka v času stavke. Člani občinskega sindikalnega sveta so za naslednja štiri leta izvolili za predsednika Ivana Vodlana in sekretarja Forta Turka. jk Delovni polzelski planinci Pred dnevi so se na redni konferenci sestali člani planinskega društva na Polzeli. Poročilo o enoletnem delu so podali predsednik društva Vili Vybihal, Ivan Koler za planinsko sekcijo v DO Garant in Vili Pižorn iz planinske sekcije v KS Andraž. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo zelo uspešno. Pripravili so več kot 20 organiziranih pohodov. Lani so praznovali 30-letnico in v ta namen pripravili vrsto aktivnosti. Za uspešno poslovanje doma na Gori Oljki gresta priznanje in zahvala uspešnim dežurnim, ki so v dneh obratovanja doma opravili več kot tri tisoč ur. Na letni konferenci so sprejeli program dela, ki je zelo pester. Podelili so tudi več pismenih pohval in znakov planin- ske zveze Slovenije in Jugoslavije ob 30-letnici PD Polzela. Bronasti znak PZS so prejeli: Mirko Fonda,Majda Kričej, Dori Korber, Edi Bašič, Zlatko Kolšek, Ivan Koler, Berti Vasle, Mara Sem, Franc Divjak, Maks Pavelšek, Tone Korenjak, Zdenko Jelen, Milan Leš; srebrne so prejeli Ferdo Glavnik, Jože Pur, Oto Zagoričnik, PD Polzela; zlati znak sta prejela Milan Orešnik in Vili Vybihal. Podeliti bi morali tudi zlati in bronasti znak PZJ, vendar ju planinska zveza Jugoslavije ni pravočasno dostavila. Na sliki: Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Dobrnik izroča Viliju Vybihalu zlati znak planinske zveze Slovenije. T. TAVČAR (Nadaljevanje s 1. strani) Z urejenim kmetijstvom, polji zelenega hmelja, cvetočimi sadovnjaki in zadovoljnimi kmeti bomo spet (preko teh vsakodnevnih popotnikov) ponesli v širše okolje ponosne besede: NAŠA SAVINJSKA DOLINA. Kot je prvi razlog predvsem socialne in razvojne vrednosti, je torej drugi (turizem) gospodarski razlog. Seveda pa nam avtocesta ni potrebna samo in zgolj samo zaradi turizma, temveč je življenjskega pomena za vsa podjetja v naši in vsej štajerski, zagorski, koroški in prekmurski regiji. Medtem ko se Ljubljana ovija v plašč najsodobnejših obvoznic in ima avtocestno povezavo za svoje vsakodnevne migracije (to je za Vrhniko, Kranj, zdaj bo na Grosuplje in Novo mesto; obstajajo že sanje nekaterih politokratov, da je denar samo za do Domžal — zanimivo), se štajerski z obema mestoma (Celje, Maribor), poleg tega, da se zaradi te iste polito-kracije nahaja že skoraj na dnu brezna (politične odločitve v ekonomiji: Emo, TAM ...), obenem onemogoča infrastrukturno povezavo s slovenskimi lukami in sploh z ostalo Slovenijo. Tudi ne verjamemo čenčam, da mednarodna in evropska skupnost nista zainteresirani za to avtocesto. Prvič je tukaj zdaj madžarska pot do slovenskih in severnoitalijanskih luk, pretok avtomobilskega in še posebej tovornega prometa je na relaciji Maribor-Šempeter daleč največji v vsej Sloveniji. Drugič pa se nam zdi, da smo vsi pozabili na trud Staneta Kavčiča, da je avtocestna povezava predvsem v interesu Slovencev in policentričnega razvoja Slovenije. Kot zadnji, vendar prav tako pomemben razlog se zdi ugotovitev, ki sem jo neki dan slišal iz ust neke gospe: »Trojane postajajo kulturna in duhovna pregrada slovenskega naroda.« Slednja ugotovitev seveda predstavlja dejansko stanje v željah, hotenjih in možnostih na različnih koncih živečih Slovencev. Zato pozivamo vse prebivalke in prebivalce naše občine, da nam dajo potrebno moralno, pod-pisno in zavestno podporo, da stremo dosedanjo nonšalantno politiko centra, ki nam daje drobtinice, s katerimi se prehitro zadovoljimo, medtem ko za Ljubljano ostajajo veliki grižljaji. Gregor Vovk »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZS Žalec. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik in Forto Turk. V. d. odgovornega urednika: Janez Kroflič Vodja dopisništva in tajnica : Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov. 95 LET MARIJE TRAVNER 12. marca je Marija Travner iz Letuša slavila 95. rojstni dan. Ob tako visokem jubileju so jo obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti Letuš, in sicer predsednik KK SZDL Viktor Zorec ter predstavnika društva upokojencev Letuš Franc Lebič in Angela Škruba. Marija Travner, ki je najstarejša krajanka daleč naokrog, se je rodila v kmečki družini v Letušu kot tretji otrok. Poročila se je mlada z Mihom Travnerjem ter rodila pet fantov in tri dekleta. Njena zakonska sreča pa ni trjala dolgo, saj je že leta 1938 ovdovela. Kot sama pravi, so bila to težka leta in spominja se jih, tako kot vojnih, z bridkostjo. Kljub težkemu življenju in odrekanju je še vedno čila. Še vedno kaj postori, na dan pa-prehodi tudi do pet kilometrov. Jesen svojega življenja preživlja pri najmlajšem sinu Mihu. V imenu bralcev in uredništva ji želimo še dosti zdravja in ji iskreno čestitamo. Na sliki: Travnerjeva mama iz Letuša. TONE TAVČAR S spremembami Zveze socialistične mladine Slovenije v ZSMS in z vsem, kar so prinesle, se marsikdo sprašuje, kakšna je usoda mladinskega prostovoljnega dela, ki ga lahko pojmujemo kot najstarejšo obrt mladinske organizacije. Glede na družbeno-ekonom-ske razlike v Sloveniji in vse več socialnih problemov je potrebno posebej dodelati programe organizirane družbene pomoči. Mladinske delovne akcije ne morejo biti le gasilci posledic neenakomernega ali celo preoptlmistične-ga razvoja določenih območij. Mladi danes nismo obremenjeni s preteklostjo velikih akcij in velikih simbolov tistega časa, saj je preveč problemov, ki jih moramo reševati sedaj in takoj. Zato ne sprejemamo več krampa in lopate kot simbola svoje mladosti, solidarnosti in patriotizma, temveč le kot nujen pripomoček tam, kjer tega ne zmore današnja tehnologija. Imamo mlado generacijo, ki se je pripravljena vključevati v različne oblike pomoči, nekateri v klasične MDA, drugi v tabore in njihove delovno-raziskovalne programe. Mladi čutimo, da je naši družbi bolj kot kdajkoli potrebno prostovoljno delo, in ne le mladinsko prostovoljno delo, saj je solidarnost v zdajšnjih časih velikokrat na preizkušnji. Poudarek bomo dajali dolgoročnejšim projektom kot so varovanje naravne in kulturne dediščine, delo z ogroženimi socialnimi skupinami, razvoj kmetijstva in odprava posledic naravnih nesreč. Na podlagi svojih stališč sodeluje OK ZSMS Žalec na natečaju za organizacijo raziskovalnega tabora mednarodnega obsega,s svojo brigado pa se bo udeležila že tradicionalne delovne brigade v Biogradu. Skupaj z Društvi upokojencev bo nudila občasno fizično pomoč socialno in fizično ogroženim ostarelim. Vsekakor to pomeni, da ne podcenjujemo rezultatov, ciljev in idealov, v katere so verjeli tisti tisoči mladih, ki so se delovnih akcij udeleževali, ampak prilagajamo prostovoljno delo zahtevam časa in ponujamo novo vsebino in način. Pripravljenost za prostovoljno delo brez zahtev po kakršnemkoli povračilu naj ne postane iluzija, ampak trdna človeška vrednota, ki bo predvsem v težkih časih vračala zaupanje v ljudi. Tea Finžgar — Plavčak Krvodajalstvo V mesecu marcu je bila krvodajalska akcija v Krajevni organizaciji RK Polzela. Na odvzem krvi je prišlo 328 krvodajalcev, kar je največ doslej. Samo iz Tovarne nogavic so prišli 203 krvodajalci, 54 jih je bilo iz Garanta in 32 jih je bilo iz Sipa Šempeter. Med njimi so največkrat darovali kri Marjan Žagar 64-krat, Milan Parfant 62-krat, Miroslav Ulaga 50-krat in Edvar Kunstek 48-krat. Kar 32 krvodajalcev je kri darovalo prvič, to pa pomeni, da se vrste darovalcev krvi pomlajujejo. JW^J^XXXXXXXXXXXVVWVWWVWWWPPOOI Enotna akcija za kabelsko televizijo Izvršni svet je imenoval komisijo za vodenje aktivnosti pri izgradnji kabelske televizije v občini. Komisija je že sprejela program dela. »Najprej se bomo lotili študije o smotrnosti in upravičenosti izgradnje kabelske televizije, ki mora poleg sprejemanja zabavnega programa nuditi tudi možnost razvoja informacijskega sistema. Ker bodo morali zagotoviti sredstva predvsem zainteresirani občani, bomo v naslednji številki Savinjskega občana objavili anketo, s katero želimo ugotoviti interes občanov,« pravi predsednik komisije Rudi Divjak. EMinnnnntvMvwwwwwiwwKitwinnnnrinQQQe Sožalnice namesto cvetja Zveza slovenskih društev za boj proti raku je izdala sožalnice, s katerimi se lahko namesto cvetja rra zadnji poti plemenito oddolžite spominu pokojnika. Umetniško jih je oblikoval arhitekt Jamnik,' ki je za slikovni izraz uporabil motive Plečnikovih Žal. Sožalnice lahko kupite na vseh slovenskih poštah, in sicer manjše v vrednosti 100,00 dinarjev in večje za 350,00 dinarjev. Z izrazi sožalja jih lahko pošljete pokojnikovim svojcem ali pa jim jih osebno izročite ob zadnjem slovesu od pokojnika, tako da s pošiljanjem denarja v ta namen ni posebnih stroškov ali poti. Sožalnice so torej poenostavljen postopek darovanja sredstev za boj proti raku, svojcem pa so dokaz vašega plemenitega dejanja. V. Cerovšek ŽE SADIJO KROMPIR — Marčevske temperature, visoke, da niti najstarejši ne pomnijo takih, so zemljo tako ogrele, da so kmetje pohiteli z nekaterimi kmečkimi opravili. Nekateri so že posadili zgodnje sorte krompirja- Sicer pa so pričeli že z odkopavanjem hmelja in drugimi opravili, ki bi jih sicer opravljali aprila. Na sliki: Strojna saditev krompirja pri Pri-vošnikovih v Drešinji vasi. T. TAVČAR BHSBSSSSBBSSBK Stripi Sama Kralja V avlhkulturnega doma v Žalcu je bilo v petek, 23. marca odprtje likovne razstave, za spremembo drugačne od že vajenih. Predstavil se je avtor SAMO KRALJ iz Žalca, ki se že vrsto let ukvarja z risanjem stripov. Mnogi, predvsem pa učitelji in njegovi prijatelji ga že dolgo poznajo kot izredno nadarjenega likovnika. SAMO KRALJ je rojen leta 1959. Po osnovni šoli je v Celju dokončal gimnazijo. Študij je nadaljeval na fakulteti za fiziko in jo končal leta-1983; pet let kasneje, leta 1988 pa je iz svoje stroke magistriral; letos, dve leti po opravljenem magisteriju končuje doktorat iz fizike. Z risanjem se je začel resno ukvarjati na odsluženju vojaškega roka leta 1987, kjer je večino časa, kot pravi sam, porabil prav za risanje. Kako lepo se to sliši! V Bjelovarju, kjer je nosil vojaško uniformo, so mu omogočili tudi prvo samostojno razstavo. Samostojno je razstavljal tudi letos v KLJUBU v Celju. Kraljeva fantazija je rasla z njim vred. Navdušil se je za strip; smešno prikazovanje situacij v sliki oz. risbi, in duhovitost podkrepljena s primernim besedilom — vse to je novo odkrivanje, izrazni svet Sama Kralja. Svoja dela objavlja v Bjelovarskem listu, Tribuni in Novicah, trenutno pa tudi v Novem tedniku in Argumentu. V umetniškem delu programa so nastopili: trio MOJCA UŠEN - flavta, PETRA ŠOSTER — flavta in pianistka EVA ŠOSTER, pianistka Helena KLEPEJ in kitarist ANDREJ OKORN. Razstavo, ki bo na ogled do konca meseca je odprl Gregor Vovk, omogočila pa jo je KUD Svoboda Žalec. JoCk Odbor za spremljanje uresničevanja politike za odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov Izvršnemu svetu Skupščine občine Žalec za področje raziskovalne dejavnosti na osnovi 8. in 11. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Žalec za obdobje 1986—1990 objavlja RAZPIS MLADI RAZISKOVALEC Namen razpisa je spodbuditi mlade k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. Na razpis se lahko prijavijo: — učenci osnovnih šol občine Žalec — ostala mladina iz občine Žalec, ki obiskuje šole in fakultete kjerkoli v SFRJ Raziskovalna dela in inovacije lahko pripravijo posamezniki ali skupina učencev. Naloga mora biti tipkana, metodološko urejena, z zapisom postopka, z rezultati, diskusijo ali predstavitvijo izdelka. Ocenjevali bomo pomembnost, koristnost in izvirnost prijavljenih nalog. Rok za prijavo predlogov je 30. april 1990. Nagrade bodo podeljene ob dnevu mladih raziskovalcev. Morebitne druge potrebne informacije dobite na Občinskem sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance Žalec, Savinjske čete 5, telefon: 711-311, kamor pošljete tudi naloge. Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov izvršnemu svetu skupščine občine Žalec za področje raziskovalne dejavnosti na osnovi 8. in 11. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Žalec za obdobje 1986—1990 in pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj Inovator Žalec objavlja RAZPIS o podelitvi nagrad Inovator Žalec 1989 Za nagrado Inovator Žalec 1989 lahko kandidirajo vsi delovni ljudje občine Žalec, ki uresničujejo dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade bodo podeljene: 1. inovatorjem množične inovativne dejavnosti za inovacijske dosežke 2. razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organizacij združenega dela občine Žalec in družbenopolitične skupnosti Nagrade bomo podelili za enkratne pomembne dosežke ali za večletno dejavnost. Prijava mora v pisni obliki vsebovati: — osebne in splošne podatke prijavitelja, — opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge, — podatke za vrednotenje: uporabnost ter izvirnost in izračune koristi, — druge podatke, ki so pomembni za inovacijsko dejavnost kandidata. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj Inovator Žalec bodo podeljene diplome z nagradami za najboljše dosežke v preteklem letu. Diplome z nagradami bodo podeljene na slavnostni seji skupščine občine Žalec. Morebitne druge pomembne informacije dobite na Občinskem sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance Žalec, Savinjske čete 5, telefon 711-311, kamor pošljite tudi prijave. »Ali bomo živeli v rajskih vrtovih_« Foto: G. Vovk Za Savinjsko dolino 90-let Krajši povzetek programa ZSMS-liberalne stranke Žalec za prve povojne svobndne volitve na Slovenskem ZSMS — liberalna stranka Žalec hoče svoj in naš boljši jutri, večje in boljše možnosti vseh v Savinjski dolini živečih ljudi, hočemo, da se vas in nas upošteva. Nekdanji ugled savinjskih krajev in ljudi bomo povrnili tako, da bomo gradili gospodarski sistem na posamezniku, ki je lastnik in ključni člen v izgradnji podjetništva. Gospodarstvo je potrebno razbremenjevati z davčnimi olajšavami, investiranjem, ustanavljanjem novih podjetij, dodatnim zaposlovanjem, z zmanjševanjem davkov (imamo že konkretne predloge) in z odpravo prikrite nezaposlenosti v proizvodnji in številčne prezaposlenosti v pisarnah. Sociala je stvar države in ne breme podjetij. Zato pa morajo državni organi s primernimi analizami ugotoviti, koliko ljudi je preveč, in s pravočasno strokovno aktivnostjo (v povezavi z ustanavljanjem posebnih skladov, z interesi podjetij in z delavskimi univerzami) zagotoviti ustrezno prekvalifikacijo teh delavcev in razvijati živahno podjetniško renesanso, ki spet odpira nova delovna mesta. Napisali smo tudi našo zamisel, kako priti iz strukturne krize kmetijstva. Beseda KMET mora postati simbol moči in ustvarjalnosti, ne pa nekaj slabega ali celo neumnega, kar je dostikrat pomenila do sedaj. Izgraditi AVTOCESTO Celje—Ljubljana in tako očuvati kraje, ki se populacijsko starajo in tonejo v pozabo.« Posebno pozornost je potrebno nameniti neustrezni pokojninski politiki, kajti sednaji sistem in ureditev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogoča razvrednotenje dela človeka posameznika. Upokojenci morajo dobiti dostojno in pošteno pokojnino, ki so si jo s svojim dolgoletnim delom zaslužili. Ženskam je potrebno zagotoviti možnosti in sistem, da bodo same odločale o sebi in svojem položaju; ne pa, da to namesto njih počenjajo politiki in drugi, ki se za to čutijo edini poklicani. Varovati je potrebno kulturno, zgodovinsko in arhitekturno dediščino krajev v naši dolini. To bomo dosegli z depolitizacijo urbanizma, z javnim nadzorom posegov v prostor in s primernimi sankcijami za uničevanje ali razvrednotenje kulturne dediščine. Potrebujemo aktivno razvojno politiko na področju turizma. S sodobno marketinško ponudbo in prijemi, z bogato in vseobsežno informiranostjo, razvojem kmečkega, planinskega in športnega turizma lahko popestrimo in obogatimo kraje in ljudi v naši občini. S primernim zdravstvenim (vzdrževanje in dvigovanje ravni v zdravstvu) programom v povezavi z aktivnim osveščanjem na področju varovanja naravne dediščine in življenja prihodnjih rodov je mogoče doseči saniranje onesnaženih področij (voda, zemlja, kraji), dvigniti zdravstveno raven ljudi, znižati njihovo zdravstveno ogroženost in hkrati preprečiti nadaljnjo onesnaževanje okolja, ogrožanje življenj ljudi in ukiniti socialistični sistem neučinkovitih pravnih norm na teh področjih. Kulturo, šolstvo in šport je potrebno primerno razvijati. Šolstvo kot predpogoj za razvoj družbe in materialno blagostanje ljudi, šport za telesno zdravje in dobro počutje ljudi in kulturo zaradi duhovnega blagostanja posameznikov in zibelke identitete naroda VAŠ GLAS ZA VAS IN NAS! OK ZSMS Žalec — liberalna stranka Gregor Vovk Javni mediji in delo v njih Znanec z druge strani zvočnika Theo Bostič Kadar nam je dolgčas, kadar nimamo kaj delati, če nočemo biti sami in če hočemo kaj izvedeti, prižgemo radijski ali televizijski sprejemnik. Na drugi strani se vedno oglasijo ljudje, ki jim je prijaznost že kar profesionalna deformacija. Ko smo sami, nam predstavljajo sogovorca, prijatelja. In zato smo se odpravili na klepet z enim izmed njih, ki jih lahko sfišimo na valovih Radia Celje. Theo Bostič je vodja napovedovalne službe, mogoče pa ga je tudi slišati. In to prav pogosto. Thea Bostiča, Žalčana, starega triindvajset let, smo vprašali, kakšno je delo napovedovalca. »Delo napovedovalca je zelo kompleksno, zato zahteva tudi takšen odgovor. Radio je medij, kjer lahko dobro in kvalitetno delaš le, če vzljubiš ta medij. To je neke vrste sladek strup, ki pride vate, in tako delo postane del tvojega življenja, lahko bi rekel kar način tvojega življenja. Pravi radijec to delo ljubi.« Theo, si tudi vodja napovedovalne službe? -Ker se Radio Celje v zadnjem času reorganizira in začenja delati po novem konceptu dela, mi je Theo Bostič Vsaka sodobna stranka v svetu ima svoje strankarske prvake, aktivna jedra in članstvo. Prvaki stranke so ljudje, ki jih članstvo izvoli in ki vodijo organizacijo, so njeni predstavniki v javnih občilih in v krajevni in širši upravi (parlamentu). Tl najbolj izpostavljeni niso problematični, kajti njihova vloga in vpliv sta z volilno zmago ali porazom časovno omejena. Najboljši in najbolj produktiven del stranke so njeni aktivni štabi, enot, odbori. Vsaka stranka v času volitev v javnosti predstavi ljudi, v katerih naj volilci spoznajo tiste, ki jih bodo znali voditi k boljšemu jutri. Pri nas na Slovenskem smo še v obdobju strankarstva v povojih. Štabi so velikokrat kar eni in isti ljudje ali celo tisti posamezniki, ki stranke vodijo. Članstvo sicer imamo, pa vendar je težko verjeti, da bodo pripadniki strank volili izključno za svoje stranke (razen novo nastalih). Politična kultura je razmajana in brez prave predstave o parlamentarnem sodelovanju, ljudje se celo sovražijo, zato ker različno mislijo (namesto da bi se zaradi tega spoštovali; kajti to je osnova pluralizma v družbi) in podobno. ZSMS — liberalna stranka Žalec je zato sklenila, da se vključi v te volitve z listo, ki predstavlja naš izbor ljudi, katere spoštuje- mo kot strokovnjake na njihovih področjih dela in jim zaupamo kot bodočim poslancem, ki se bodo odločali v imenu in za skupnost, v kateri živimo. Na listi niso razvrščeni ljudje od najbolj sposobnih do manj, niti od najstarejšega k najmlajšemu. Vsem posameznikom zaupamo in smo ponosni, da so na naši listi kandidatov za občinski družbenopolitični zbor. To so ljudje različne starosti in podobnih nazorov, različnih značajev toda enakosrčnih pogledov, dveh spolov in ene skupne volje: »Pripeljati Savinjsko dolino in v njej živeče ljudi na tisto mesto v slovenskem in evropskem prostoru, ki ga zaslužijo.« Ivica Čretnik, še ne dvainštiridesetletna ravnateljica OŠ Šem-eter je prva s te liste. Vsem empetranom in drugim je poznana kot odločna in dobrovoljna žena z velikimi organizacijskimi sposobnostmi. Andrej Šporin, diplomirani ekonomist, zaposlen na mestu direktorja HKS Žalec, je strokoven in komaj dvaintridesetleten bančnik, ki je z dosedanjim delom dokazal svoje velike poslovne kvalitete. Ivan Ulaga, devetintridesetletni samostojni obrtnik, poln podjetniškega elana in razvojnih načrtov, je tretji predstavnik liste. Naslednja je Nata- i ; 1 fi ■ il 1 U »... ruševin okoli sebe!« Foto: G. Vovk. ša Jan, šestindvajsetletna diplomirana biologinja, predstavnica ZELENIH Slovenije, ki s bo v primeru svoje izvolitve zavzemala za uresničitev ekološko humane podobe v naši občini. Njej sledi Nada Mulej, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, zaposlena na DU Žalec. Mojca Pešec, diplomirana obramboslovka, zaposlena kot samostojni raziskovalec, je ena izmed najaktivnejših članic stranke. Vojko Zupanc, diplomirani novinar, zaposlen na Radiu Celje, tudi predsednik ZSMS — liberalne stranke Žalec nastopa na listi kot sedmi. Njemu sledi Rudi Pur, član ZSMS — liberalne stranke, direktor v Elkroj Mozirje, v svetu mode v Sloveniji že renomiran poslovnež. Miran Orožim, diplomirani inženir gozdarstva iz Dobrteše vasi, zaposlen na GG Celje—TOK Vransko, velik strokovnjak v gozdarstvu. Deseti na listi je diplomirani arhitekt Matjaž Gril, človek, ki je začel prebujati že pozabljen estetično pravilen in strokoven odnos arhitekturnega poseganja v prostor. Marjan Plavčak je učitelj telesne vzgoje na OŠ Prebold, ukvarja se z aktivno športno vzgojo otrok že od malega. Gregor Vovk, sedemindvajsetletni diplomirani politolog iz Petrovč, tudi kandidat za poslanca v zboru občin v skupščini Republike Slovenije, zaposlen kot profesionalec v ZSMS-liberalni stranki Žalec. Mojca Nahtigal je absolventka slavistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Šestindvajsetletna Breda Biračko iz Ložnice, zaposlena v OŠ Nade Cilenšek Griže, je tudi predsednica OO ZSMS — liberalne stranke, ki je prva prisluhnila težavam krajanov Ložnice Vid Poznič, petintridesetletni tajnik KS Tabor je vesel in marljiv Ta-borjan, ki vidi v naši organizaciji bodočnost. Bojana Knez je enaintridesetletna komercialistka iz Hmezad Agrine (SPE Veleprodaje), z velikimi organizatorskimi in podjetnimi sposobnostmi. Andrej Simončič, diplomirani agronom iz Šempetra, zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žajcu, je sedemnajsti 'f nosilec liste. Njemu sledi znani gostinec Miran Novak iz Gotovelj, hkrati pobudnik in neu-. trudni delavec v KK Gotovlje. Miroslav Petrovec, študent medicine iz Griž, je drugi predstavnik študentov na listi. Tomaž Kos iz Braslovč je še eden izmed porajajočih se mladih uspešnih poslovnežev. Zaposlen je kot direktor Sadeksa Viljana Brinovec je šestintridesetletna samostojna »AB pa bomo postali nemi opazovalci...« Foto: G. Vovk obrtnica iz Petrovč, lastnica prodajalne Saghar. Igor Nareks iz Galicije, zaposlen v KIL, je dolgoletni aktivni član ZSMS. Listo zaključujeta enaintridesetletna Tatjana Valenčak, višja medicinska sestra, zaposlena kot patronažna sestra v Zdravstvenem domu v Žalcu in triintridesetletni dr. Peter Strouhal zdravnik iz Tabora. Kandidati ZSMS — liberalne stranke so ljudje, na katere lahko računate v vsakem okolju in pri različnih problemih. Sedanje volitve nam v luči oblasti ne pomenijo enkratne odločitve, temveč začetek trdega dela, ki se mu reče RAZVOJ in NAPREDEK. Mladi, ženske ter vsi ostali na tej listi predstavljajo novo generacijo kvalitetnih in sposobnih ljudi naše občine. bila ponujena možnost, da delam tudi kot vodja napovedovalske službe, kar sem sprejel z velikim veseljem, hkrati pa tudi z določeno odgovornostjo. Treba je vedeti, da je Radio Celje javni medij, ki dela v tretjem največjem slovenskem mestu, zato nujno potrebuje tudi malo bolje organizirano napovedovalsko službo. Mnogo jih je, tudi med kolegi na radiu, ki ne znajo ceniti dela napovedovalca. Za dobrega napovedovalca pa je značilno, da je suveren govorec, ki s svojo osebnostno transformacijo in interpretacijo podaja različne tekste. In to ni tako lahko, kot si nekateri mislijo « Vaše delo je namenjeno poslušalcem. »Radio je javni medij, namenjen vsem strukturam poslušalstva. V to je všteto tudi kontaktiranje z njimi, preko telefonov, pisem, kontaktnih oddaj. .. Vse to pa je treba opravljati profesionalno, saj je treba pogovor voditi tako, da privabimo čim več poslušalcev. Radio je namenjen poslušalcem in je tako dobrodošla tudi vsaka kritika, veseli pa smo tudi vsake pohvale.« To je Theo. Prijazen in zelo komunikativen. Pravi človek na pravem mestu. In ko sem Thea vprašal, kje ga lahko dobijo oboževalke, se mi je zasmejal. »Saj jih ni, sicer pa, vedno me je mogoče dobiti na valovih Radia Celje.« Radio Celje oddaja na frekvencah UKW 100,3 in 95,9 MHz stereo in ria SV frekvenci 963 kHz. Poiščite jih na svojem aparatu in slišali boste lahko tudi Thea. Pa dobro slušnost. Brane Lobnikar Občini Geisenfeld in Žalec se bosta še tesneje povezali Vezi med občinama Geisenfeld na Bavarskem v ZRN in Žalcem se spletajo že nekaj let. Njuna skupna značilnost je predvsem hmeljarstvo, ki domuje v obeh občinah. Že nekaj let naši občani odhajajo na sezonsko delo v to središče hmeljarstva, obiralni stroji in peči priznane firme Wolf pa dobro služijo našim zasebnim hmeljarjem. V neposredni bližini Geisenfelda v Meinburgu pa ima Hmezad-Export import svoje zastopstvo za nemška tržišča. Pred štirimi leti pa se je pričelo sodelovanje obeh občin in mest tudi na kulturnem področju. Pred dnevi so člani mladinskega pihalnega orkestra iz Žalca gostovali v Gei-senfeldu na pustnem karnevalu. To je bilo njihovo drugo gostova- nje v tem kraju, člani tamkajšnje mladinske godbe pa se bodo predstavili v Žalcu na žalski noči. Ob tej priliki sta se predsednik občinske skupščine Ludvik Sem-primožnik in predsednik sveta KS Žalec Janez Kroflič pogovarjala s predstavniki občine in mesta Gei-senfeld o tesnejšem sodelovanju. jk .Na posnetku mladinski pihalni orkester na pustnem karnevalu v Hmeljarstvo plete trdnejše vezi Nostalgija za starimi časi »Včasih smo imeli dramsko skupino, lutkovno gledališče, dva pevska zbora ...« so mi znali povedati, ko sem jih vprašal, kako je bilo nekoč. Danes je od vsega skupaj v Preboldu ostalo bore malo. Na nekdanje delovanje Svobode nas vežejo samo še nostalgični spomini. Edino, kar še malo spominja na stare dni, je kolikor toliko nemoteno delovanje knjižnice in godbe na pihala, moški pevski zbor pa je pred kratkim zašel v težave. V kakšne, smo vprašali predsednika zbora Rudija Hermana. »Lansko leto je bilo za zbor uspešno. Imeli smo dva samostojna koncerta; enega v Mariji Reki, enega v Preboldu. Naučili smo se dvajset novih pesmi, letos pa so se začele težave. Ze lani poleti se je pevovodja odselil in odpovedal sodelovanje, potem pa smo imeli še smolo, ker si nismo zagotovili sodelovanja s pe-vovodkinjo iz našega kraja. Bili smo prepozni, pa je začela sodelovati z drugim zborom. Bilo bi škoda, da bi zbor razpadel, saj je v njem zbrano 24 dobrih pev- cev. Zaenkrat bomo poskušali ponoviti tisto, kar že znamo in upam, da bomo uspešno prezimili. Za naslednjo sezono pa bomo pripravili nov program in začeli znova« Ko se v Preboldu pogovarjamo o kulturi, ne moremo in ne šmarnu tli mimo delovanja knjižnice. Da ta deluje in da smo z njo zadovoljni, ima največ zaslug Pavla Herman, ki že dolg- desetletja entuziastično vodi to knjižnico. Slabo in skrbi vredno pa je, da Pavla nima nikogar, ki bi ji pomagal in jo včasih tudi zamenjal. Naslednja skupina, ki še deluje, so preboldski godbeniki na pihala, ki jih vodi Branko Verk. To pa je tudi vse, kar lahko štejemo v prosvetno društvo Svoboda Prebold. Na vse drugo je legel prah in že dolgo v Preboldu ni bilo nikogar, ki bi ga zbrisal s skrinje, v kateri hranimo kulturno dejavnost. Različni ljudje iščejo vzroke na različnih koncih. Od tega, da je vsega kriva televizija, preko zastarelih pogledov na to človeško dejavnost pa do pomanjkanja denarja. Časi popolnega entuziazma so minili, čeprav je še in bo vedno potreben. Kulturna dejavnost v Preboldu pa potrebuje za začetek dobrega organizatorja in ljudi, ki so pri tem delu pripravljeni sodelovati. Če vse skupaj podpremo z nekaj finančnimi ter ostalimi sredstvi, mora steči. Idej nam tako alt tako nikoli ne zmanjka. In če je tole pisanje povzročilo, da bo nekdo začel razmišljati tudi o kulturi, duševnem blagru v Preboldu, je doseglo svoj namen. B. Lobnikar Varstvo naše dediščine V Savinjskem občanu že dalj časa predstavljamo našo naravno in kulturno dediščino. Želimo, da se ta dediščina spozna in ohrani. Manj pa se sprašujemo, kaj ta dediščina sploh je. NARAVNA DEDIŠČINA je tisti del narave oziroma naravnega okolja, v katerem živimo in se gibljemo, ki smo ga posebej izbrali zaradi njegove izjemnosti, tipičnosti, mnogovrstnosti pojavov, ali pa ima pomembno ekološko in kulturno vsebino. KULTURNA DEDIŠČINA pa je arheološka, ljudska stavbna dediščina, umetnostna in arhitekturna dediščina, urbanistična, tehnična dediščina in še bi lahko naštevali. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE NAS VABI V EVROPO! Mi se pa sprašujemo, ali imamo tej Evropi kaj pokazati? Imamo! Če ste polistali po Savinjskem občanu, ste že spoznali del tega našega bogastva,'spoznali ste arheološko najdišče, kraške jame, parke, kulturne spomenike, to je samo del tega, kar imamo. Imamo, vprašanje pa je, če znamo to pokazati. V svojem programu je ZKS — Stranka demokratične prenove zapisala, da mora kultura postati način našega življenja. Zato ne smemo prevzeti odgovornosti samo za usodo materinega jezika, za usodo knjige, za ljubiteljsko in poklicno kulturo vseh zvrsti, temveč moramo prevzeti odgovornost tudi za našo naravno in kulturno dediščino. Tudi ta kulturna in naravna dediščina je del nas, je bogastvo slovenskega naroda. Stranka v svojem programu piše: ».. zato bomo z izkoriščanjem naravnih danosti in s predstavitvijo kulturne in naravne dediščine naše zelene doline storili več za vsestranski razvoj turizma ...« Pridajmo še to, da bomo na ta način tudi sebe notranje bogatili, razvijali čut za lepo, za odgovorno obnašanje do naših zakladov. To je naša dolžnost, ne do tistih, ki so nam to ohranili, temveč do naših otrok, vnukov, ni vseeno, kaj jim bomo prepustili. ZKS — Stranka demokratične prenove poudarja, da smo »vsi poklicani in odgovorni za obnovo Novega Celja, za ohranitev mestnih jeder, kozolcev, kašč po dolini. . .. da smo odgovorni za sakralne spomenike (cerkve in bogastva v njih) .«. Dodajmo, da smo odgovorni tudi za naravne spomenike, tudi ti so del nas. Pisali smo že in še bomo o odgovornem in neodgovornem odnosu do dediščine. Danes nas je lahko za marsikaj sram! ZSMS — liberalna stranka Žalec je v svojem programu Za Savinjsko dolino devetdesetih let takole opisala to stanje: »Kulturnozgodovinske spomenike je jemal vrag. stara mestna jedra so ležala pozabljena kot davno pozabljene pesmi Na njih se je nabiral smog, napadel jih je zob časa, odpadal je omet, stene, strešniki. Ob hišah naših dedov, ki so morda edina sporočila naše preteklosti, so rasli nebotičniki, betonske stene in drugi izrodki socialističnega plana, urbanizma in novogradnje. Rezali so se trakovi, ploskali smo čenčanju govornikov, polagali smo prve zidake .. .« V Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije lahko preberemo, da tudi Žovnek — graščinski park spada med najpomembnejše naravne spomenike Slovenije! Citirajmo: »Graščina s parkom leži na terasni vzpetini zahodno od ceste Braslovče—Gomilsko. Koncept temelji na ravni dovozni cesti, ki jo spremlja dvojni kostanjev drevored in ureditev zahodno in vzhodno od objekta. Po ohranjenih parkovnih elementih lahko sklepamo, da je prvotna ureditev na zahodnem delu imela geometrijsko zasnovo z vodnjakom, dvema platanama in rondojem, ki stojijo v osi glavnega vhoda v objekt. Na vzhodni terasi ob objektu stoji izredno kvalitetno drevo — bukev povešavka z obsegom 350 cm .. .« Avtorji Inventarja so I. 1988 ugotovili, da je park skoraj povsem propadel. Je pa park skupaj z graščino zaokrožena parkovna arhitekturna celota, ki ima izredno kulturno vrednost. Torej je tudi ta park med tistimi, ki propadajo in ki so naša sramota. Drevored je poleg drevoreda na Plevno pravzaprav edini v dolini. Nekoč jih je bilo veliko. Bil je tudi v Žalcu. Košate kostanje je zamenjalo pet, šest brez. Tu in tam še stoji kakšen kostanj, ki spominja na pretekle čase. Padala so drevesa, padajo drevesa. Ravno te dni zopet padajo v parku pri železniški postaji v Žalcu. ZSMS — liberalna stranka ugotavlja, da je kulturnozgodovinske spomenike jemal vrag, zapišimo, da tudi z naravnimi spomeniki ni bilo nič bolje Marsikje smo v želji, da bi zadovoljili trenutnim »muham«, da bi se vedelo, da je ta in ta tovariš napravil to ali ono, pustili, da je naša dediščina propadala. Na Šaneku so zgradili, dodali novi park, pozabili pa, da je v starem recimo 30 vrst tis, da ima izreden kulturni pomen in pustili, da je park začel propadati. Danes v njem težko odkriješ izjemna drevesa, figuralni park je neurejen. ZSMS — liberalna stranka v svojem programu želi, ob ugotovitvi, da ozemlje občine Žalec zavzema osrednje mesto na teritoriju Slovenije, da postanejo kraji v naši občini in samo mesto Žalec pomembne turistične točke. Ugotavljajo, da vse premalo izkoriščamo naravne danosti, da se ne znamo pohvaliti z naravnimi in kulturnozgodovinskimi znamenitostmi. Vse to je res, vendar, ali nas ne bo sram, če bomo poudarjali zanemarjene parke, opuščene sa-. kralne objekte sreča je, da nam jih farani obnavljajo. Ta dediščina nas opozarja na preteklo življenje. Arheološka dediščina nas opozarja, da je skozi našo dolino vodila jantarska cesta iz Baltika na Jadransko morje. Arheološka dediščina nas opozarja, da je skozi dolino vodila rimska cesta. Milni kamni govorijo »beli cesti- Dunaj—Trst. Mimogrede, v Šempetru so ponosni na rimske izkopanine, pozabljajo pa, da je bila tu ena izmed pomembnih poštnih postaj, milni kamen, ki bi to dokumentiral, še vedno leži pozabljen za barako v antičnem parku. Ali ni naša dolžnost, da ga postavimo, da obeležimo in obudimo zgodovinski spomin. Poudarimo: vse pomembnejše prometne smeri so se pri nas izoblikovale že prej, predvsem pa v antiki, in do današnjih dni pravzaprav ni sprememb. Te smeri se je držala južna železnica, zgrajena leta 1857 (Dunaj—Trst), v dobi prevozništva (furmanstva) sta bili dunajska in tržaška cesta (Avstro-Ogrske). Zgodovinsko dejstvo je, da je politično združevanje slovenskih dežel od 13. stoletja dalje šlo v tisti smeri, ki jo je ubirala stara |x>t Dunaj—Gradec—Ljubljana—morje, torej čez našo dolino. Danes pa so te prometne vezi že tako slabe, da ovirajo nadaljnjo gospodarsko, kulturno in politično integracijo slovenskega ozemlja. Zgodovinski spomin, tisočletne izkušnje nam potrjujejo, da je skozi našo dolino tekla narodno-gospo-darska hrbtenica Slovenije, da nas je zanemarjanje te narodne žile privedlo do stagnacije tega dela slovenskega ozemlja, ki izgublja svojo povezavo. Pot strnjevanja celotne Slovenije smo opustili. Zato moramo podpreti akcijo ZSMS, podpreti program ZKS, zahtreve, da se zgradi avtocesta Arja vas—Ljubljana. Podpreti moramo izgradnjo te avtoceste, ker bomo drugače izničili trud mladinskih delovnih brigad, ki so v petdesetih letih gradile oziroma modernizirale nekdanjo belo cesto. Tedaj se je mladina zavedala pomena te ceste, zaveda se ga tudi danes, podprimo jo. Zgodovina se ponavlja: v petdesetih letih so mladinske delovne brigade gradile cesto, v sedemdesetih letih, ob cestni aferi, je napisal na pokopališkem zidu v Žalcu podpiral množično zahtevo po izgradnji avtoceste. Kaj pa danes? Bomo danes uspeli? Do sedaj smo bili odrinjeni! ZKS — Sranka demokratične obnove je v svoj program zapisala, da moramo takoj začeti graditi cesto, ki odpira okno v svet — ta cesta je nekdaj bila okno v svet in ob zahtevi po izgradnji avtoceste tega ne smemo pozabiti! F. Ježovnik VIR: Iva Curk — Matjaž Puc: Varstvo naše dediščine Igor Omerza: Cestna afera Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije 20 let PD Vransko Za nami je proslava 20-letnice planinskega društva Vransko. Proslavili so jo na rednem občnem zboru. Začetki planinstva na tem področju segajo daleč na začetek tega stoletja. V društvu imajo ohranjeno sliko tov. Lavriča, znanega planinca, iz I. 1914. V -Novi dobi- je bilo objavljeno, da je bila »gospica« Slavka Scfiwantner iz Vranskega (sestra znanega založnika Cankarjevih del) I. 1920 med najbolj marljivimi poverjeniki Savinjske podružnice SPD. L. 1933 je bil zastopnik SP SPD tov. Josip Lavrič itd. Društvo, ustanovljeno pred 20 leti, je I. 1971 pričelo z izgradnjo koče na Čre-ti, I. 1974 je bila otvoritev le-te. Leta 1986 so razvili planinski prapor. Med fiotmi, ki vodijo čez Dobrovlje, je Savinjska planinska pot. L. 1974 je bila proslava poti na Čreti in tedaj je danes že pokojni prof. Tine Orel poudaril, da je zasluga članov PD Vransko, da so odkrili prelepi svet Dobrovelj, ki je bil do tedaj zelo slabo poznan. Ob razvitju prapora je bilo poudarjeno, da sp Vranšani s tem, ko so odprli Dobrovlje, odprli prelep kos slovenske zemlje, odkrili so veličastni del slovenske zgodovine, saj Dobrovljam ne more nihče odvzet' naziva, da so bile zibelka štajerskih partizanov. Danes je društvo res med manjšimi, vendar z velikimi bremeni: oskrbovati mora planinsko kočo na Čreti, skrbeti za planinska pota in mirno lahko zapišemo, da vestno opravlja te naloge. Skrbi za rekreacijo članstva in pozdravlja program ZKS — stranke demokratične prenove, ki nudi vso podporo športu in rekreaciji. ZSMS — liberalna stranka poudarja šport mladih, pripomnimo, da je ena izmed oblik rekreacije tudi planinstvo, ki je tako v PD Vransko kot v vseh društvih usmerjeno k mladim. Tudi tu beleži PD Vransko začetne uspehe. Skratka, za PD Vransko je dvajset uspešnih let in želja je, da bi z uspešnim delom nadaljevali tudi v prihodnje. ■ ; v V -« Regijsko srečanje upokojencev Po9°i' » delne nadomestitve stanarin 9. marca so se v Grižah sestali predstavniki društev upokojencev širše celjske regije na letnem posvetu. Udeležilo se ga je preko 60 predstavnikov društev. Regresiranje počitnikovanja upokojencev je bilo osrednja tema razgovora. Kritično so ocenili stališče, da se regresira samo počitnikovanje v njihovih domovih v Izoli, Rogaški Slatini in v Gozdu Martuljku. Predvsem so bili kritični do doma v Izoli, kjer so storitve celo dražje od Hotela Bernardin in so tako pristopne samo upokojencem z visokimi pokojninami. Posebna razprava pa je stekla tudi o letošnjem srečanju upokojencev na Rogli, ki bo v mesecu juliju. Udeležba na srečanju je vprašljiva predvsem zaradi izredno visokih cen avtobusnih prevoznikov. Predlagajo, naj bi se tu- di takšni prevozi-regresirali, kot-to počno ponekod po svetu, kjer imajo upokojenci popust pri avtobusnih in drugih prevoznih storitvah. Pri nas svojim upokojencem pomagajo nekatera podjetja in tako so nekateri upokojenci v neenakopravnem položaju, posebej sedaj, ko so nekatera podjetja zašla v težak položaj. Za srečanje bo pripravila ustrezen kuiturni program Zveza DU in tudi sam gostitelj, Unior Zreče. Ugotavljajo, da je problematično tudi članstvo v DU, ker tisti z visokimi pokojninami niSG člani in tako so DU le za upokojence z nizkimi in srednjimi pokojninami. Na srečanju je bilo podeljeno priznanje za dolgoletno in prizadevno delo predsedniku DU Žalec Rudiju Prazniku. Čestitamo! IJ Iz dela krajevnih organizacij RK Žalec • Ob letošnjem osmem marcu so aktivisti RK v sodelovanju z osnovno šolo Peter Šprajc-Jur in OK ZSMS Žalec obiskali 73 starejših, bolnih krajank na njihovih domovih in v zavodih za odrasle ter jih obdarili s simboličnimi darili in s cvetjem. V letošnjo akcijo se je vključila tudi Nama Žalec. • Občinska in krajevna organizacija RK Žalec bosta pripravili 4. aprila 1990 ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma v Žalcu predavanje o BIOPREHRANI, ki ga bo ob razgovoru vodil dr. Matjaž Lesjak. Vsi, ki vas omenjena tema zanima, vabljeni. Prebold KO RK Prebold obvešča, da deluje postaja Rdečega križa Prebold v Zdravstvenem domu, v patronažni sobi, in sicer vsak drugi petek v mesecu od 11. do 13. ure, kjer bodo nudili zdravniške nasvete, merili krvni pritisk in dajali navodila za uporabo zdravil. Vabljeni ! Za dan žena krvodajalska akcija Sanda Filipovič, Mira Janič, Ksenija Jazbec Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela je v sodelovanju z Občinskim odborom RK pripravila krvodajalsko akcijo, ki je bila v petek, 9. marca. Po besedah predsednika KO RK Polzela, Marjana Palirja, je bila udeležba rekordna. Med krvodajalci so prevladovale ženske, vseh skupaj pa je bilo kar 328, od tega 203 iz Tovarne nogavic Polzela, 54 iz DO Garant Polzela in 32 iz SIP Šempeter. O akciji so žene povedale naslednje: SANDA FILIPOVIČ: »Zaposlena sem v Tovarni nogavic, danes pa sem kri darovala že petič in sem tako ena izmed mlajših krvodajalk. Udeležba na taki akciji je prav gotovo primerna oblika, da počastiš svoj praznik.« MIRA JANIČ: »Tudi jaz sem iz Tovarne nogavic Polzela, stara sem 32 let, danes pa sem med krvodajalci četrtič. Ko enkrat premagaš strah in se odločiš, da prvič daš kri, potem, če ti zdravje dopušča, vnaprej odločitev ni KSENIJA JAZBEC: »Mislim, da je krvodajalska akcija ob dnevu žena za številne žene vzpodbuda, da se je udeležijo. Ženske smo pač bolj čustveno naravnane in prav to je tisto, kar nas pripravi, da se pogosto in v velikem številu udeležujemo teh akcij“ Tekst in foto: T. TAVČAR Težko je bilo, vendar. Studence. Lep zaselek, prenova je zares v bujni rasti. Vse več novih ali obnovljenih stavb, obnovljeni nasadi. Studence so nekakšna predstraža Zgornje, Srednje in Spodnje Ponikve. Nimajo samo na Kosovu Kosovega polja, tudi tu gori ga imajo. Kar precej je namreč priimkov Kos, lastniki imajo urejene domačije, vse je lepo obdelano, ljudje so pridni, delavni, skrbijo za svoje »kosovo polje«. Sedeminšestdesetletni goso-dar je bil kar trikrat ranjen: dvakrat na ruski fronti, enkrat v partizanih. Nato še nesreča. Njegovo do kraja zmrcvarjeno nogo človek z grozo pogleda. Toda gospodar Vinko je močan možakar vesele narave. Oba z ženo Zinko dobivata bolj nizko priznavalnino. »Mirujem pa ne. Postorim pač tisto, kar zmorem. Ko pa smo tod spodaj do Prvega prvo cesto gradili, sem bil predsednik KS kar dve mandatni dobi. Kar vsi Kosovi in še mnogi drugi smo imeli dela čez glavo. Brat je bil vrsto let občinski odbornik. Pa tudi med vojno ni bilo rožnato. Štiriinštiri-desetega smo imeli v hiši štab bataljona, radio postajo, dali smo pač tisto, kar smo dati mogli. Tudi o moji partizanščini bi lahko veliko povedal. Pa drugič,« se ironično nasmeji. Po domače pravijo pri Hriber-šek. Prišli smo na obisk zaradi enainšestdesetletne, še vedno krepke mame Zinke, ki je poleg ogromnega in odgovornega dela na 20 ha gruntu rodila kar devet otrok, osem je živih, ki so pa že vsi odrasli. Razen enega — revež je hudo prizadet — so vsi pri kruhu. »Ja, kako pa z menoj?« se nasmehne še vedno pri močeh mama Zinka. »Rodila sem se v Galiciji. Mama je na porodu umrla, mama v grob, mene pa so triletno varno spravili sem gori: gospodar Imetniki stanovanjske pravice so upravičeni do delne nadomestitve stanarine, če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: — da ne oddajajo stanovanja ali dela stanovanja v podnajem, — da ne uporabljajo stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali za obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu, — da nihče od družinskih članov ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše (tudi v gradnji), počitniške hiše, osebnega avtomobila boljše znamke in novejšega letnika ali dveh avtomobilov, in ni obrtnik, V primeru lastništva navedenega se na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic meni,,da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogoržena socialna varnost občana oz. družine. Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna: — od števila družinskih članov, — od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu (1989), — od višine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine. Upravičenec do delne nadomestitve stanarine ne sme presegati dogovorjene ravni socialne varnosti, ki znaša v letu 1990 za: — enočlansko gospodinjstvo — en zaposlen ali en upokojenec (70 % po sklepu komisije za solidamost)(za upokojence se upošteva pokojnina za december 1989 in poračuna v januarju in februarju 1990 za leto 1989) — dvočlansko gospodinjstvo (dva zaposlena ali dva upokojenca ali en zaposlen in t upokojenec) na 1 člana — dvočlansko gospodinjstvo (1 zaposlen in 1 otrok, za katerega mati ali oče ne prejema preživnine, ali 1 zaposlen in 1 nezaposlen) V kolikor gre za nezaposlenega, se upošteva, kot da prejema 20 % povprečnega OD v RS v preteklem letu, kar znaša 236 din na 1 člana en zaposlen in en otrok, za katerega mati oz. oče prejema preživnino na 1 člana — tričlansko gospodinjstvo (dva zaposlena in 1 otrok) na 1 člana en zaposlen in dva otroka na 1 člana — štiričlansko gospodinjstvo dva zaposlena in dva otroka na 1 člana en zaposlen in en nezaposlen in dva otroka na 1 člana — petčlansko gospodinjstvo dva zaposlena in trije otroci na 1 člana do564,00 din trije zaposleni in dva otroka na 1 člana do 593,00 din do 826,00 din do 649,00 din do 637,00 din do 579,00 din do 602,00 din do 555,00 din do 578,00 din do 543,00 din Raven socialne varnosti za tipe družin, ki niso navedeni, si lahko imetniki stanovanjske pravice izračunajo tako, da za vsakega zaposlenega družinskega člana ali upokojenca upoštevajo 55 %, za nezaposlene otroke, dijake in študente pa 43 % povprečnega OD v RS v letu 1989, ki je znašal 1.180,50 din. V kolikor imetniki stanovanjske pravice izpolnjujejo vse navedene kriterije, vložijo zahtevek za priznanje delne nadomestitve stanarine, na obrazcu SPN-1, ki ga izpolnijo po priloženem navodilu in ga skupaj s potrdilom o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu predložijo Skupščini občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (bivša SSS, Pečnikova 1), katera preveri podatke, navedene v vlogi, in po veljavni tabeli znosnih stanarin odmeri delno nadomestitev stanarine ter o višini izda ustrezno odločbo. Zinka Kos in gospodinja nista imela otrok, vendar sta bila z menoj srčno dobra, vzela sta me za svojo. Bila sta moj oče, moja mati, moja starša. Srčno dobra človeka, vam pravim. Ko sva z možem leta 1948 prevzela — mož se je priženil, ni bilo nobene mehanizacije. Kljub pogosti nosečnosti sem se lotila vsakega dela. Nato pa po pregovoru: Kamen na kamen palača, zrno do zrna pogača. Zdaj imava z mlajšim bratom vsak pol posestva. Zaradi težke moževe invalidnosti sem v glavnem za vse sama: na polju, v hlevu, kuhinji. Pridejo pomagat, o pridejo. Da pa bi kdo zares z vsemi obvezami prevzel, pa ne. In to je zaščitena kmetija! Dalo bi se kar lepo živeti, le malo več potrpljenja bi morali imeti drug z drugim. Glavno je, da mi zdravje navkljub tolikim porodom še kar dobro služi. In z možem tudi nisva prevečkrat na trnju. Kako bi rekla? Ko nas delo in življenje le prehudo pritisne, se pač tolaživa: Za dežjem vedno posije sonce. Še sreča, da smo raje veseli kot žalostni. Ko pa le pomisliva na skupno trnovo pot, vzame mož frajtonarico, potegne meh, pritisne na gumbe in po domače zapojeva. Drago Kumer Na podlagi določb pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu po sklepu, ki ga je sprejela komisija za solidarnost na 1. seji, dne 7. 3. 1990, pri Skupščini občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, razpisujemo XI. natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu Natečaj zajema 15 stanovanj, ki so v gradnji oz. bodo zgrajena skladno s programom gradnje za leto 1990 iz sredstev solidarnosti, ki bodo združena v letu 1989 in 1990. Na razpolago bo 15 stanovanj v Žalcu. V natečaju bodo zajeta tudi vsa izpraznjena stanovanja v času veljavnosti prednostnega vrstnega reda. Natečaja se lahko udeležijo prosilci, ki so občani občine Žalec, in sicer: — zaposleni na območju občine Žalec vlagajo prošnjo v svoji delovni organizaciji. — zaposleni izven občine, upokojenci, invalidi in delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, pri Skupščini občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (bivša SSS, Pečnikova 1). Rok za dostavo prošenj z zahtevanimi dokazili je 30 dni od objave natečaja oziroma najkasneje do 25. 4. 1990. I. RAZPISNI POGOJI: 1. Upravičenci za pridobitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, so: — družine in člani z nižjimi dohodki (samski občani 65 %, družine na člana 50 %, mlade družine 70 % povp. čistega OD v RS v preteklem letu — 1989), ki ne morejo rešiti stanovanjskega vprašanja s svojimi skupnimi dohodki, — občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili stanovanjsko vprašanje v delovni organizaciji, — mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok, ki živijo v težkem gmotnem položaju. 2. Upravičenci morajo izpolnjevati posebne in splošne pogoje za pridobitev solidarnostnih stanovanj, ki so navedeni v 23. in 24. členu sedaj veljavnega pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti. Prosilci morajo poleg prošnje, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu, katerega dobijo v podjetju (ali pri SO, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora — bivša stanovanjska skupnost, Pečnikova 1), priložiti še naslednja dokazila: — potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, katerega izda upravni organ skupščine občine Žalec, iz katerega mora biti razvidno, od kdaj nosilec in njegov zakonec bivata na območju občine Žalec, — potrdilo o osebnih dohodkih za leto 1989 za vse družinske člane (obvezno z vsemi podatki po predloženem obrazcu), za upokojence in invalide potrdilo o izplačani pokojnini za mesec december 1989, če tega nima, potrdilo o izplačani pokojnini za leto 1989 od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za socialne podpirance potrdilo Centra za socialno delo Žalec, — pisno izjavo prosilca o dohodku izven delovnega razmerja za vse aktivne družinske člane, ki jo potrdi krajevna skupnost, — za vse družinske člane, ki niso zaposleni in so starejši od 15 let, je potrebno predložiti potrdilo o šolanju; če je član družine neopravičeno nezaposlen, se računa, kot da prejema OD v višini povprečnega OD v RS v preteklem letu, — v primeru težje bolezni, ki je kronična, zdravniško spričevalo, ki ga izda zdravnik specialist (ne splošni zdravnik), — potrdilo o skupnem delovnem stažu prosilca in zakonca, katerega izda delovna organizacija, kjer sta zaposlena (prepis iz delovne knjižice po predloženem obrazcu) — upokojenci in invalidi predložijo ustrezen dokument ali potrdilo o delovni dobi, — osebe, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, izjavo o tem, koliko časa že traja taka skupnost, — aktivni udeleženci NOV, ki imajo priznano dvojno štetje, potrdilo Občinskega odbora ZZB Žalec, iz katerega mora biti razvidno, od kdaj jim je priznana udeležba v NOV. 3. Upravičenci so dolžni plačati pred vselitvijo lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe je odvisna od skupnega čistega dohodka na člana gospodinjstva v letu pred razpisom natečaja in po lestvici iz 13. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. II. NALOGE PODJETIJ, KI SO PO TEM NATEČAJU PRISTOJNA ZA ZBIRANJE PROŠENJ Za to pristojni organi v podjetjih morajo preveriti prošnje z vsemi dokazili, posebno še: 1. da prosilci izpolnjujejo splošne pogoje, 2. da prosilci nimajo primernega stanovanja, kar ugotovi za to imenovana komisija na podlagi konkretnega ogleda stanovanjskih razmer, o čemer se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsaj trije čiani komisije (le za stan. v zasebni lasti). 3. družinske razmere. S konkretnim opisom razmer navedenih treh vprašanj mora pristojni organ organizacije predložiti predlog za vsakega prosilca na posebnem listu in tako opremljeno kompletno prošnjo oddati Skupščini občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (bivša stanovanjska skupnost, Pečnikova 1) najkasneje v 15 dneh po preteku natečaja oz. najkasneje do 10. maja 1990. Prosimo, da o vsebini natečaja pravočasno obvestjte vse vaše delavce iri člane ter vlagateljem vlog nudite vso pomoč. Storimo vse za bogato žetev Vse toplejši dnevi napovedujejo, da je spomladanska setev tik pred zdajci. Čeprav minulo zimo ni bilo snega, da bi se zemlja pod njim spočila, je ozimina dobro prezimila in obeta dobro žetev. Dobro je tudi, da so kmetje opravili globoko zimsko oranje in sedaj je zemlja pripravljena na setev.1 Kjer ozimina ne kaže najbolje, bodo kmetje sedaj vrgli na njive seme (jarih) žit, pripraviti pa bo treba tudi zemljo za setev koruze, okopavine in drugo, kar zadeva spomladansko setev. Dobro je tudi zemljo temeljito ' pognojiti, najboljše s hlevskim gnojem, kjer pa tega ni, pa z umetnimi gnojili. Kmetijska zadruga Savinjska dolina se je dobro oskrbela z gnojili, na voljo pa bo tudi dovolj kakovostnih semen. Zanimivo je, da je v naši dolini vse več kmetij, ki se usmerjajo v proizvodnjo-jedilnega krompirja za trg. Izkušnje kažejo, da se tak krompir zlahka proda na trgu in da je tudi cena pravšnja. In še ena zanimivost: kmetje v Savinjski dolini že nekaj let nazaj sejejo vse več pšenice — tudi za kruh, ki ga ni čez doma pečenega. V povojnih letih se je dogaja- lo, da so kmetje krušne peči podirali, danes jih marsikje na novo pozidavajo. Hmelj je za našega kmeta še vedno donosna kultura. Pridelek hmelja ima dobro ceno doma in v svetu, kjer je najbolj iskan savinjski golding. So pa tudi kmetje, ki pšenico pokladajo živini, kar se vsekakor izplača ob visoki mlečnosti. Kmetijske mehanizacije za spomladansko setev je dovolj, saj so tudi manjše kmetije opremljene s traktorji in drugo mehanizacijo. Je že tako, da delovna sila postaja tudi v naših raz- merah vse dražja, zato je kmetje ne najemajo. Čeprav so kmetijski stroji še dragi, pa se v nekaj letih izplačajo. Naj še zapišemo, da v novih pogojih'kmetje omenjajo zakon o zemljiškem maksimumu-. So kmetije, ki bi bile pripravljene dokupiti zemljo in si tako izboljšati pogoje za močnejšo tržno proizvodnjo. V teh letih, ko zakonski predpisi tega niso dovoljevali, so si pomagali tako, da so zemljo najemali, vendar je nakup zemlje v tej smeri vsekakor zanimiva rešitev. Lojze Trstenjak Zadrugam vrniti odvzeto zemljo! MED IMOVINO, KI JE BILA PRED LETI ODVZETA ZADRUGAM, SO TUDI PAŠNE SKUPNOSTI (PAŠNIKI), KI SO ZADRUŽNI-______ KOM ŠE KAKO POTREBNE, DA BI POVEČALI TRŽNO PROIZVODNJO! Komentar Pred kratkim sprejet zakon o kmetijskem zadružništvu pomeni zeleno luč zadrugam (kmetom) pri povečanju proizvodnje hrane za trg. Odvzeta imovina ne zajema zgolj zemlje, marveč tudi zgradbe (zadružne domove) in še marsikaj, kar kmetje potrebujejo za povečanje proizvodnje. Tako kmetje upravičeno računajo, da bodo z novim zakonom dobili hkrati vrnjene pašnike. Da bi nova zakonska določila uresničili, je potrebno zadrugam (zadružnikom) dokončno vrniti, kar jim je bilo odvzeto. V Savinjski dolini je bilo takrat precej zadružne imovine, ki jo je treba sedaj poiskati in vrniti zadrugam. S tem si bodo kmetije (povprečna velikost znaša od tri do pet hektarov) opomogle in se razvile v večje tržne proizvajalce mleka, mesa, hmelja in drugih kmetijskih proizvodov. Treba je upoštevati, da ravno te, po velikosti manjše kmetije, redijo največ živine (proizvajalke mleka in mesa za trg!). Ne glede na pridnost našega kmeta, bi te povprečno velike kmetije v naših razmerah in pogojih le težko dosegle večjo tržnost, podobno, kot jo imajo kmetije na tujem. Zato so jim še kako potrebne pašne površine, ne nazadnje pa tudi pomoč v regresih in ugodnih posojilih pri gradnji hlevov, obnovi sadov- njakov, hmeljišč in vsega drugega. V novih pogojih imamo vse možnosti za večjo proizvodnjo mleka, (mlečnost je že sedaj dobra), mesa, hmelja in drugih viškov. Nov zadružni zakon bo omogočil večje regrese in druge oblike pomoči kmetovalcem, ki si povečujejo proizvodnjo za trg. Izdatnejšo pomoč bodo namenili tudi razvoju čebelarstva, vzgoji ovac in koz, kmetijski pospeševalni službi in regresiranju drugih dopolnilnih dejavnosti. Kmetje oziroma kmetijski proizvajalci si najbolj želijo, da bi se družba z naštetimi in drugimi oblikami spodbujanja kar najbolj približala kmetom in nji- hovim tegobam, vse z namenom, da bi v danih pogojih kar najbolj povečali kmetijsko proizvodnjo za trg in boljšo preskrbo prebivalstva. Nov zadružni zakon pa hkrati odpira tudi vprašanja zemljiškega maksimuma. Izkušnje prejšnjih let kažejo, da je bila to marsikje osnovna ovira, da se kmetje niso mogli razviti v večje tržne proizvajalce. Kmetijam, ki imajo za to pogoje, je treba omogočiti, da bodo s povečanjem zemlje (v tej ali drugi obliki) povečale tržno proizvodnjo vsaj do takšne mere, kot so to dosegle proizvodno razvite kmetije na tujem. L. Trstenjak Terglavova kmetija je dobro opremljena s kmetijskimi stroji Naše kmetije, vse večje proizvajalke za trg V Savinjski dolini imamo že lepo število kmetij, ki so se razvile ali se še razvijajo v proizvodnjo za trg. Med slednje lahko preštejemo tudi Terglavovo kmetijo v ravenskem delu doline — nedaleč od Žalca. Še mlada gospodarja Ciril in Cvetka, sta si v nekaj letih pozidala hišo in uredila hlev s 17 kravami molznicami in z večjim številom plemenskih mladic za razplod. Njuna pridnost in smisel za dobro gospodarjenje se kažeta na vsakem koraku. Njuna čreda daje poleg plemenskih živali izdatne viške mleka, kmetija pa tudi mesa in hmelja, da ostalih proizvodov, ki jih usmerjata na trg, ne omenjamo. Krave so dobre molznice, saj dosega povprečna molznost 6000 do 7.000 litrov mleka po kravi. Tako sta lani oddala mlekarni 108.900 litrov mleka, predlanskim pa 88.979 litrov mleka, lepo pa teče tudi letošnja proizvodnja, ki zagotovo ne bo manjša. Njuna kmetija poleg mleka pripravi za trg tudi po dva turnusa pitanih prašičev in večje količine hmelja. Zemlje je 10 hektarov, kar pa jima ni dovolj, zato jo nekaj še najemata. Travnike in njive izdatno gnojita, zato so pridelki nad-povrečno dobri. Vsako jesen napolnita koritasti silos s koruzo in travinjo, tako da ima živina dovolj izdatne mrve. Ker so na kmetiji za delo le trije, poleg Terglavov mlajših še tašča, jima priskočijo na pomoč sosedje in sorodniki. Kmetija je dobro opremljena s stroji, kljub temu pa jim vse leto ne zmanjka dela. Tudi pozimi, ko zemlja počiva, je treba zgodai vstajati, da so krave pravočasno site in pomolžene. Mleko pa počaka na mlekarski voz kar v lastni mlekarnici. Ciril in Cvetka Terglav sta prva leta veliko vlagala v gospodarstvo, kar se jima danes lepo vrača. Pozidala sta hišo, hlev in nabavila vrsto strojev, med drugim tudi moderen stroj za rezanje silaže, rodovniško čredo, napravo za sušenje sena itd. Delo sta si dobro zastavila in najbrž ga ne bi zmogla brez pomoči Kmetijske zadruge Savinjska dolina, ki jima ves čas pomaga s krediti in svojo kmetijsko pospeševalno službo. Oba mlada Terglavova sta socialno in pokojninsko zavarovana, za kar pa plačujeta dokaj velike obroke. Ciril nam je povedal, da mlekarna vzame 37,3 odstotke, trgovina 30,9 odstotkov, 2,2 odstotka kmetijska zadruga, ostanek pa je proizvajalčev. Menita, da bi trgovina lahko jemala nekaj manj. Obroki za plačilo zavarovanja so dokaj visoki in jih kmetje s skromnejšo proizvodnjo ne zmorejo, čeprav bi bilo prav, da bi bili vsi zavarovani. Ciril in Cvetka si želita, da bi se v tržno proizvodnjo v dolini vključilo kar največ kmetovalcev. L. Trstenjak Varovanje okolja zase in za naslednje rodove Razgovor s članico regionalnega odbora Zelenih iz Celja Kadarkoli govorimo o varstvu okolja, beseda gotovo nanese tudi na Zelene, njihovo delovanje in nastopanje v politični javnosti, zato ni odveč potešiti radovednost s pogovorom z Natašo Jan, članico regionalnega odbora Zelenih iz Celja. Nataša je diplomirana biologinja, članica Zelenih že od vsega začetka, pobudnica več akcij za zdravo okolje, zdaj pa kot predstavnica naše občine aktivna tudi v regionalnem odboru Zelenih v Celju. Zeleni ste stranka, politična organizacija, gibanje ali kaj drugega? Nataša: Organizacijo Zelenih Slovenije čutim kot organizacijo tistih, ki se zavzemamo za ekološko ravnovesje, čisto in predvsem zdravo življenje z in v okolju. Stranka in politična organizacija sta vsebinsko nepomembni vprašanji. Bojevanje za čisto okolje, varovanje človeka pa je lahko spontano in demonstrativno — to je z gibanjem širših množic, lahko pa je štrokovno in z avtoriteto oblasti v parlamentu — to je smisel organiziranja stranke in udeležbe na volitvah. Ali Zeleni v Žalcu mislite na spomladanske volitve? Nataša: Mislimo že, vendar smo šele v ustanavljanju. Pa nas to ne bega. Člani, ki smo aktivni, delujemo v aktiv- nostih OK ZSMS Žalec, ki je odprla to področje v Žalcu, hkrati pa razmišljamo za naprej. Menim, da se na vrat na nos ne gre konstituirati kot stranka. Čeprav je vprašanje financiranja političnih organizacij povezano z zmago (ali s čim drugim) na spomladanskih volitvah, trdim, da nam denar pomeni manj kot konkretne aktivnosti. Nekaj, kar nas je, menimo, da ne bomo prehitevali časa: organizirani bomo kot gibanje. Imeli bomo program, ga aktualno spreminjali, aktivni bomo v delu organov iz regije in republike (mislim na ZELENE), prisluhnili slehernemu problemu in .. . Kaj pa Demos in sploh aktualno politično ozračje? Nataša: Zeleni Slovenije so v bloku demokratične opozicije (Demos), vendar imamo občinski odbori svojo avtonomijo in samostojnost. Sodelovali bomo z vsakim, ki bo mislil enako o določeni zadevi. Cilj je čisto okolje, ne volilna zmaga. Danes se mnogi vse preveč sprašujejo, kako priti na oblast in premalo, kako vladati. Trenutno v Žalcu strokovno delajo v ZSMS, zato sodelujemo z njimi. S tem ne zgubljamo samostojnosti, temveč jo ohranjamo in hkrati skrbimo za dobro ime naše organizacije. Poleg tega težko verjamem, da bi partija ali SZDL znale, upale in smele organizirati nek protest Nataša Jan krajanov, kot je to ZSMS naredila v primeru Ložnice in Juteksa . .. Se vam ne zdi, da pozabljate na lastno organizacijo? Nataša: Ne, sploh ne. Hotela sem povedati, da bomo delali tako in s tistim, ki bo resnično nekaj počel in dosegal neke rezultate. Recimo temu priprava na naslednje volitve. Kaj pa program? Nataša: Program republike je jasen in znan. Ker še nismo zbrani, tudi še nimamo svojega programa. Smo pa Zeleni sodelovali pri ekološkem poglavju v programu ZSMS. Osebno menim, da so v občini najpomembnejše zadeve: podtalnica (pesticidi, herbicidi, umetna gnojila), Ložnica (Juteks, Minerva in'odlagališče komunalnih odpadkov), odmiranje gozda in sanacija reke Savinje. Najbrž bodo to dajali vsi v program? Komu naj torej verjamemo? Nataša: Mi tega ne mislimo počenjati zato, da bi nam ljudje verjeli, mi to moramo storiti zase in za vse naše naslednje rodove. Še to: kje se lahko ljudje včlanijo v Zelene Slovenije? Nataša: Pristopne izjave lahko dobijo na OK ZSMS Žalec, Ul. Ivanke Ura-njek 6 (tel.: 714-216). V kratkem bomo organizirali javno podpisovanje izjav, nato bo iniciativni odbor sklical ustanovno zborovanje, kjer se bomo domenili, kako naprej. Bi radi kaj sporočili bralcem? Da. Želim jim posredovati naslednjo misel: Ni je mogočnejše stvari kot je narava, zato nikar ne dovolimo, da nas bo z našimi napakami vred pometla, ko nas bo imela dovolj. Tea Finžgar-Plavčak Mladi in kmetijstvo V dvorani Hmeljarskega doma v Trnavi je potekal občinski kviz na temo Mladi in kmetijstvo, ki ga je organiziral Hmezad, KZ Savinjska dolina. Na njem so sodelovale ekipe aktivov mladih zadružnikov iz Tabora, Šempetra, Petrovč, Braslovč, Prebolda, Polzele in Trnave. Odgovarjali so na vprašanja s področja hmeljarstva, sladkorne pese, čebelarstva in iz-gnojevanja govejih hlevov. Zmagala je ekipa Polzele pred Šempetrom in Braslovčami. O kvizu so izjavili; Nataša Terčak s Polzele: »Na kviz sem se pripravljala teden dni, in sicer za po- dročje sladkorne pese in hmeljarstva. Organizacija je bila dobra.« Martin Vasle s Polzele: »Dopolnjeno znanje, ki sem ga pridobil z učenjem za kviz, bom lahko s pridom uporabil pri domačem delu.« Robi Vasle s Polzele: »Kviz je edina možnost, da se mladi, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, pomerimo v znanju, izmenjamo izkušnje in pridobimo novo znanje, ki nam je še kako potrebno.« Zmagovalna ekipa se bo sedaj udeležila regijskega tekmovanja v Šentjurju. Pa veliko sreče! E. Lenko Kakšni so obeti v čebelarstvu ? Tako se sprašujemo čebelarji ob letošnjem nenavadnem toplem zimskem času, ob mnogo prehitrem razvoju čebeljih družin. Naši očetje čebelarji so vedno poudarjali, da moraš do jožefove-ga pustiti v miru ždeti čebeljo družino v zimskem gnezdu. Od takrat naprej pa začno že topli sončni žarki ogrevati naravo in prebujati prve cvetove, znanilke pomladi. Leske in ive dajo prvi obilnejši zalogaj cvetnega prahu. Letos pa je muhasta zima vse obrnila na glavo in zmešala še čebele, da neobrzdano hitijo z razvojem in silijo matico, da že kar v lepem tempu kroga zalega. Zaloge zimske hrane čebelam kopnijo in če jih čebelar ne bo pravočasno preskrbel z dodatno klajo sladkornega testa ali tekočine, se mu lahko zgodi, da bodo ostale brez hrane in pomrle od lakote. Zato ni odveč opozorilo čebelarjem, da čimprej pregledajo zimsko zalogo hrane v čebeljih družinah. S pospešenim razvojem čebeljih družin nam preti še mnogo večja nevarnost zaradi razvoja varroe. Vsa preživela zimska var-roa na čebelah se sedaj hitro umika v pokrito čebeljo zalego po instinktu hlapov feromonov pozitivnega juvinil hormona, katerega začne izločati čebelja zaloga bodočih letnih čebel. Zato moramo računati z mnogo obširnejšim razvojem varroe že v mesecu maju, še zlasti pri tistih čebeljih družinah, pri katerih nismo izvajali dovolj učinkovitih ukrepov zatiranja varroe že v jeseni. Vsak seda- nji nestrokovni poseg v čebeljo družino, misleč, da bomo s spomladanskim ukrepom zdravljenja zmanjšali obseg razvoja varroe, se nam bo maščeval z selekcijo manjvredne plodne varroe. Dolžnost nas vseh čebelarjev je, da se že sedaj temeljito pogovorimo med sabo, kako in kdaj bomo izvajali biotehnične in kemijske metode zdravljenja čebel. Da ne bomo na koncu ostali brez čebel že v poznem poletju, ker nam bo varroa ušla iz povodcev, v prepričanju, da smo spomladi vse temeljito storili za preprečitev njenega razvoja. Ne želim nikogar učiti, kako naj ukrepa zoper zajedavca krplja varroe, ampak vsakega poštenega čebelarja opozoriti na pomanjkljivo ukrepanje zoper njo, da bomo vsaj kolikor toliko obdržali čebele pred jesenskim masovnim propadom zaradi zajedavca varroe in njenih spremljajočih bolezni in se dogovorili za način uporabe ene in druge metode zdravljenja z zdravili. Potrebno je pravočasno povezovanje z osnovno čebelarsko organizacijo čebelarske družine ter skupen sestanek z vodstvom Občinske čeb. zveze. Tako bomo našli skupno pot v boju zoper zajedavca varroe. Zlasti sedaj, ko je prevzel skrb in vodstvo za zatiranje čebeljih bolezni pri Obč. čeb. zvezi Žalec občinski veterinarski inšpektor in čebelar, veterinar Peter Šribar, da bomo lažje pravočasno reševali probleme zdravljenja čebel. Anton Rozman Kako zastrupljamo slovenski kanaan V knjigi Zakladi Slovenije na 68. strani beremo, da je Savinjska dolina slovenski pojem blagostanja — kanaan, ali kot se drugače imenuje obljubljena dežela. Kako pa sodobniki ravnamo s tem naravnim biserom, naj nam podrobno pove sledeče razmišljanje. V zimskih dneh se pogosto stiskamo okrog peči in niti ne razmišljamo, kaj počnemo z , ogrevanjem. Zimska slika Žalca je pogosto zaskrbljujoča. Dim iz raznih, tudi individualnih kurišč, je včasih tako gost, da ne vidimo niti sosednje hiše. Vsakodnevno pa poslušamo in vidimo, kakšna je onesnaženost v večjih urbanih naseljih kot so Ljubljana, Celje, Zavodnje, Trbovlje, pri tem pa niti ne slutimo, da je stanje zaskrbljujoče tudi pri nas doma. Študija, ki jo je izdelala mag. Danica Domi-trovič, nam pove, da sta Žalec in Prebold takoj za njimi. Dihalne motnje in že zunanji videz nam potrjujejo, da je tudi pri nas prevelika onesnaženost z žveplovim dvokisom. Žal se doslej z tem problemom ni hotel prav nihče ukvarjati, pa čeprav imamo tudi v našem ZD specialiste medicine dela, ki naj bi se ukvarjali tudi z ekologijo. Ni bilo še nobene študije o obolenjih dihal, ki so v Žalcu in Preboldu kar visoka in imajo vzrok v slabi ekološki situaciji. Vemo pa tudi, da je število umrlih zaradi pljučnega raka vsak dan večje. S sigurnostjo pa lahko trdimo, da so to posledice nečistega okolja. Razveseljivo pa je, da se nam ponujajo rešitve kar same po sebi. Kaj smo pa napravili v tem pogledu? V Preboldu že vrsto let ni izkoriščena topla voda iz tovarniške toplarne. Z malim Pogrevanjem bi se toplota s pridom izkoriščala za ogrevanje strnjenega naselja. S takšnim ogrevanjem bi dobili ekološko čisto okolje. V dimne naprave bi lahko vgradili filtrske naprave, česar pa ne bomo dosegli pri individualnih kuriščih. Nič boljši pa ni problem v Žalcu. Vemo, da Ferralit in Juteks spuščata toplo vodo v kanalizacijo. Tudi informacija, ki smo jo že nekajkrat slišali, da je pod našo površino geotermalna voda, ki bi nam lahko služila za ogrevanje, ni za odmet. Njena temperatura znaša 40° C in bi jo bilo potrebno samo do-grevati, in problem ogrevanja bi bil re- šen, poleg tega pa bi bil rešen še večni problem kopalnega bazena v Žalcu. Tako bi pozimi lahko ogrevali celoten Žalec in onesnaževanja bi bilo konec. Ponuja se pa tudi transport vode iz Šoštanja, kajti če nam že pošiljajo onesnažen zrak, zakaj nam ne bi tudi tople vode, ki jim je odpadek. V toplarni bi jo dogreli in ogrevali naša stanovanja. Stvari se sicer ne dajo rešiti čez noč. Sedaj, ko so stvari aktualne, bi morali ustanoviti ustrezen konzorcij, ki bi delal na tem področju in pridobil odjemalce. V nobenem slučaju ne bi to smeli prepustiti Komunali, ki bi si iz tega kovala dobičke, temveč naj bi bila to zadruga, kjer bi z viški in manjki upravljali potrošniki. Drug ekološki problem pa je uporaba nekaterih zelo nevarnih zaščitnih sredstev. Naša dolina je zahvaljujoč kmetijstvu postala prava plinska komora, ne pa tisti opevani kanaan po Zakladih Slovenije. Očitek o brezvestni uporabi za škropljenje hmelja škropivo methasixtos (v trgovini je pod imenom ACTELLIC-50) je razumljiv. Nepoučeni žal ne vedo, da gre za bojni strup IPERIT, ki je z mednarodnimi konvencijami prepovedan. Uporabljajo pa ga po celi dolini za škropljenje. Vemo, da hmeljišča segajo celo do naselij, ponekod pa jih celo obkrožajo. Z nekontroliranim škropljenjem se gremo pravo kemijsko vojno z lastnim prebivalstvom. Vemo, da ta strup povzroča mehurje po telesu, vnetje sluznice, zožuje zenice, povzroča vnetje oči, otežuje dihanje, povzroča prebavne motnje, bruhanje in na koncu tudi smrt. Vprašujemo se, kako si to lahko dovolimo? Kje je potem biološko neoporečna hrana? To nevarno strupeno škropivo brez odgovornosti prodajamo v vseh kmetijskih oskrbah brez strokovnega nadzora pri uporabi. Uporabljajo ga vrtičkarji, ki nimajo za to ustreznega znanja, in tako zastrupljajo sebe in okolico, ne zavedajoč se, da s tem kršijo celo mednarodne konvenpije. Vsprašujemo se, kdaj bo konec terhu brezumju. V Žalcu imamo možganskktrust v Hmezadu, kdaj pa bodo le ti dali svoj prispevek v tej smeri? Upravičeno jih vprašujemo, kaj so doslej storili za čisto in zdravo okolje in biološko neoporečno hrano? I. Jurhar Predvolilna konvencija po balkansko Žalski liberalci so se predstavili Tisto soboto je ljubi gospod Bog poklonil lep dan gospodom, gospem in gospodičnam iz žalske ZSMS-li-beralne stranke. Pa so se odločili narediti predvolilno konvencijo po vzoru ameriških strank. Zasedli so parkirišče pred Savinjko v našem občinskem centru in začeli s programom. Kolikor vem, so imeli vse skupaj točno določeno, od minute do minute, naredili pa so eno napako. Niso računali na tiste, ki so se politike učili v balkanskem oddelku visoke politične šole. V goste so namreč povabili šefa slovenske ZSMS-liberal-ne stranke gospoda Jožefa Školča. Slednji bi moral priti na prizorišče okoli desete ure, prireditelji pa so kljub vsemu računali tudi s polurno zamudo. Pa so se krepko ušteli. Njihov šef je prišel še pozneje — ob dvanajstih, ko se je množica, ki se je na začetku prireditve vendarle zbrala, že razšla. Tekst in foto: Brane Lobnikar Na posnetku dr. Matjaž Kmecl /kandidat za člana predsedstva RS/, dr. Stane Pejovnik /nosilec liste 13. volilne enote stranke ZKS/, Milan Kučan, Irena Jelen-Baša/voditeljica razgovora/ in Franc Tratar /predsednik OK ZKS-Stranke demokratične prenove Žalec/ PREPMĆAJ SE «EBEN TE HKPBCWO! «DENTEWÉPBM! •REPRtčajO' pmcaäfrewku iimmnmmm, Neodvisna lista novih družbenih gibanj Stranka? Neodvisna lista novih družbenih gibanj izraža različne pobude, ki se združujejo v skupen politični projekt, katerega skupaj ustvarjamo posameznice in posamezniki različnih političnih, verskih, kulturnih, nacionalnih, svetovnonazorskih, seksualnih in interesnih usmeritev. Program? Izhajamo iz nekdanjih in novih projektov raznih skupin, pobud in stališč, ki so postala znana pod imenom nova družbena gibanja. Želimo jih avtonomno nadaljevati, ne pa prepustiti na milost, in nemilost katerikoli stranki, zvezi ali koaliciji. S temi nameravamo sodelovati in jih bomo, ne glede na ideološko usmerjenost, podpirali v vseh skupnih točkah. Naš projekt je marginalen in odprt in zato lahko že jutri postavi v ospredje danes neznan problem. Boj za oblast? Naše izhodišče je minimalistično, naše zahteve pa maksimalne: Slovenija brez vojske in nukleark, brez norišnic, z enako zastopanimi ženskami in manjšina- mi v politiki, s številnimi moškimi — gospodinjci, brez vojaške industrije ... Gre nam za to, da dobimo neposredno izvoljene, za državljane in državljanke legalne in za nas legitimne govorce/ke v najvišji parlamentarni instituciji, da bodo te zahteve izgovarjali/le. Dejanja? Smo zagovorniki kulture miru in zagovorniki politike; torej moči besed. Nemo je samo nasilje, fizično ali drugačno. »Velika vprašanja« politike pogosto prikrivajo male, vsakdanje prevare. Gre nam za stvari, ki jih »velika politika« razglasi za »majhne in nepomembne«, in za tiste, o katerih molči. Politika je preveč resna stvar, da bi jo prepustili resnobi heteroseksualne možatosti. Brez humorja, ironije in drugačnosti politike ni. Kandidati: Marko Hren, Ljubljana, dipl. matematik, samostojni kulturni delavec; Alenka Arko, Ljubljana, dipl. politologinja, novinarka; Matjaž Albreht, Ljubljana, absolvent filozofske fakultete, nvoinar; Ingrid Bakše, No-, vo mesto, novinarka; Peter To- maž Dobrila, Maribor, dipl. ing. elektrotehnike; Vitold Fiaker, Ljubljana; Vlasta Jalušič, Maribor, diplk. politologinja; Ignac Krivec, Velenje, ing. gradbeništva; Tonči Kuzmanič, Ljubljana, dipl. politolog; Bogdan Lešnik, Ljubljana, prof. angleščine; Peter Lovšin, Ljubljana, dipl. novinar; Branimir Mozetič, Ljubljana, dipl. komparativist, svobodni kulturni delavec; Emilija Milka Pance, dipl. veterine, novinar; Iztok Saksida, Ljubljana, magister sociologije kulture; Zo-ja Skušek-Močnik, Ljubljana, samostojna kulturna delavka; Zdenka Šimonovič, Ljubljana, dipl. politologinja; Gregor Tomc, dipl. sociolog, Ljubljana; Jože Vogrinc, Ljubljana, dipl. filozof in sociolog; Srečo Zajc, Ljubljana, profesor slovenščine; Darka Zvonar, Maribor, absolvent sociologije, novinarka. Neodvisna lista novih družbenih gibanj kandidira za družbenopolitični zbor skupščine Republike Slovenije. Nosilec liste je Marko Hren, kandidature pa so vložene v treh volilnih okrožjih v Ljubljani, ter v Mariboru, Kranju, Novem mestu, Titovem Velenju in Kopru. Državljanska zelena lista Državljanska zelena lista je lista za boljše okolje. Je nadstrankarska in jo sestavljajo občani, ki so člani različnih strank in gibanj, in tudi nečlani. Je neodvisna od ZKS, Socialistične zveze, Demosa in drugih. V ospredju našega programa je zdrav človek v zdravem okolju. Iščemo podporo vo-lilcev za izvolitev v družbenopolitični zbor skupščine RS. Dovolj je analiz in pravljic, hočemo ukrepe! Predvsem zahtevamo takšne zakone (če bomo izvoljeni, jih bomo tudi izposlovali), da bodo možni res učinkoviti in spodbujajoči ukrepi. To pa pomeni, da bodo obdavčitve takšne, da bodo onesnaževalci prisiljeni sanirati svojo proizvodnjo ali postopke. To tudi pomeni, da bodo inšpekcije učinkovite, neodvisne in dobro plačane, da bodo lahko ukro- tile nepoboljšljive in trdovratne onesnaževalce. Za preusmeritve in sanacije mora denar primakniti tudi država, onesnaževalci pa so dolžni takoj izdelati ustrezne načrte. To tudi pomeni, da zaradi varstva okolja ne bo nihče ostal brez dela. Smo proti jedrski energiji. Zahtevamo strokovno podprt program za izstop iz »jedrske družine«. Zavračamo tiste, ki nas strašijo z električnimi mrki, saj imamo velike rezerve zaradi 3 do 5-krat prevelike porabe elektrike. Iskati je treba nove vire, omogočiti — brez birokratskih zapletov — izgradnjo malih elektrarn. Na celjskem območju ima absolutno prednost sanacija TE Šoštanj. V Celju predvsem zahtevamo, da strokovnjaki pošteno povedo, katera proizvodnja Cinkarne sploh še lahko obstaja v sre- dišču mesta. V vsakem primeru pa mora Cinkarna za 10-krat zmanjšati odpadke. Zahtevamo, da se čimprej napolni Sotelsko jezero, s tem, da se poprej zgradi čistilna naprava. Zdrave vire pitne vode je treba zaščititi! Občinske meje pri tem ne smejo biti ovira. Zahtevamo, da v vseh občinah ustanovijo ekološke sklade, v katere naj prispevajo onesnaževalci. Zbrani denar bo namenjen za rešitve, za katere se bodo dogovorili člani in jih bo stroka le omogočila. Nasploh je treba slišati glas občanov. Mi jim bomo pozorno prisluhnili in jih upoštevali. Predloge in pripombe zbiramo na Društvu za varstvo okolja, Celje, pp. 40. Nosilec državljanske zelene liste v Celju je Peter Kavalar, novinar Dnevnika, znani borec za boljše okolje. Moder je strpen dialog Milan Kučan na javni tribuni v Žalcu Do zadnjega kotička zasedena dvorana kulturnega doma v Žalcu je dovolj zgovorno potrdila zanimanje Savinjčanov za pogovor s kandidatom za predsednika Republike Slovenije Milanom Kučanom. Najprej je Milan Kučan predstavil poglede stranke ZKS, ki si je upravičeno dodala naslov, ki tudi v praksi potrjuje demokratično prenovo. »Upam, da je sedaj že vsem jasno, da poti v real-socializem v naši republiki ni več. Pred štirimi leti smo zastavili program prenove, ki se v praksi že Delovanje občine Delovanje občinske uprave bomo poenostavili, kolikor je v naši pristojnosti. Čimveč pristojnosti bomo prenesli na krajevne skupnosti. Tako bodo ljudje lahko o svojih problemih odločali sami neposredno. Prizadevali si bomo za sprotno reševanje zadev. Občina naj ne bo oblast, ampak servis občanom. Krajem bomo vrnili stara imena. Gospodarstvo Prizadevali si bomo okrepiti privatni sektor. Zato bomo nudili olajšave novo ustanovljenim podjetjem. Osebnih olajšav bodo deležna podjetja z novo tehnologijo. Pospešili bomo izdajo potrebnih soglasij. Del dohodka, namenjen za investicije, bo oproščen davka. Družbenim podjetjem, ki slabo poslujejo, bomo pomagali pri iskanju rešitev. Plače poslovodnih delavcev morajo biti vezane na poslovni uspeh podjetij. Zemljiška politika Po ukinitvi kmetijskih zemljiških skupnosti smo za neposredno kontrolo kmetov nad občinskim upravnim organom v smislu posebnega zemljiškega odbora. Zasebni sektor mora imeti prednostno pravico nakupa zemlje. Zavzemamo se za postopno ukinjanje družbenih posestev, ki so bila v več primerih ustanovljena na račun zasebnih kmetij. Zemljo, ki se že in se še bo prodajala, upravljala pa so jo sedaj družbena posestva, lahko kupujejo izključno zaščitene kmetije in to na javnih razpisih. Prodaja pa se lahko le tista zemlja, ki so jo družbena posestva kupila z lastnimi sredstvi. Za vso ostalo zemljo, ki je niso kupili, pa je potrebno obnoviti in preveriti postopke pridobitve le-te. Pri tem pa bo potrebno paziti, da popravljanje starih krivic ne bo povzročilo novih. Hribovita območja Zavzemamo se za racionalno rešitev obstoja kmetov v hribovitem območju. Smo za razvoj teh področij kot celote. V ta območja se naj usmeri denar iz naslova za nerazvite: Smo za odpravo lastninskega davka za tretji in četrti davčni okoliš. Gozdarstvo Zahtevamo, da kmet postane uresničuje. Razvoj v Jugoslaviji se odvija sicer počasneje, strpen dialog pa je edino moder, sicer ne moremo zagotoviti mirnega prehoda v boljše življenje, ki ga v naši stranki vidimo v evropskem načinu življenja. Zavedamo se naše preteklosti, ki jo hočemo čimprej pozabiti, da nas ne bi obremenjevala v prihodnjem razvoju. Zavedamo se, da prevzemamo izredno odgovorno nalogo, ki seveda ne bo lahka, če bomo zmagali na prvih demokratičnih volitvah,« V kmetijstvu bomo najprej popravili v preteklosti storjene napake. Kmetom bomo vrnili odvzeto zemljo. Pri vračanju zemlje bo naš cilj, da bomo hkrati izvedli tudi zaokrožanje posesti in zložitev parcel. Naš cilj je družinska parcela. Zadruge naj si kmetje uredijo po svoji potrebi. Zgled nam bo ureditev v alpskih deželah. Nudili bomo izdatno pomoč kmetijam v hribovitem svetu. Za dodaten vir dohodkov želimo razvijati kmečki turizem. Preprečili bomo nadaljnjo zidavo na najboljših zemljiščih. V prometu je naš glavni cilj gradnja avtoceste Arja vas—Ljubljana. Varstvo okolja V celoti podpiramo usmeritev opozicije v Sloveniji, da je treba postopoma opustiti industrijo, ki najbolj onesnažuje okolje in porabi veliko energije. Tako bomo lahko zmanjšali porabo energije in tudi ukinili elektrarno v Krškem. Sodelovati nameravamo pri izgradnji plinovodnega omrežja in tako postopoma zamenjati trda in gospodar v lastnih gozdovih in da se odpravi monopol nad prodajo lesa. Dokončno se morajo ločiti poslovne funkcije gozdarskih organizacij od strokovne gozdarske službe, ki naj bo pod nadzorom občine. Organiziranost mora biti ekonomsko učinkovita, ne pa politična. Socialna varnost kmetov Zavzemamo se za dejansko porodniško nadomestilo kmeticam, za izenačitev z delavkami. Smo za pravilno vrednotenje prispevka za invalidsko, pokojninsko ter zdravstveno zavarovanje kmetov z vidika zmožnosti plačevanja. Zahtevamo pravno varnost kmetovega premoženja. Kmetijsko zadružništvo Smo za dolgoročno kmetijsko politiko, kar je predpogoj za urejeno kmetijstvo. Osnova kmetijstva mora biti družinska kmetija. Zahtevamo uvedbo klasičnih zadrug, ki bodo zares kmetove. To pa pomeni, da na območju naše občine lahko nastane več zadrug, od katerih nobena ne bo imela monopola. Zahtevamo vrnitev zadružnega premoženja, odvzete zemlje in gozdov. Pospeševalna služba Pri pospeševanju proizvodnje hrane naj odloča izključno stroka. je strnil uvodne misli Milan Kučan. Na vprašanje d narodni spravi je Milan Kučan odgovoril, da jo je treba obravnavati z vso pozornostjo, ne sme pa nas razdvajati. O izgradnji avtoceste Ljubljana— Lendava je dejal, da mora biti prednostna v novem programu, ne verjame pa, da bo možna takojšnja gradnja, saj so še odprta vprašanja kmetijskih zemljišč in zagotovitve sredstev, ker zanjo tuji partnerji ne kažejo zanimanja. jk tekoča goriva s plinom. V občini nameravamo organizirati čiščenje »divjih odlagališč odpadkov«. To bomo izvedli s pomočjo šolskih prostovoljnih društev, komunale in ljudi v njihovem kraju. Spodbudili bomo ljudi, da bodo sami uredili okolico svojih domačij in polepšali izgled krajev. S preprečevanjem in ukrepi hočemo zagotoviti večjo čistočo na javnih mestih, posebno na avtobusnih in železniških postajah, okoli trgovin ipd. Kultura Podpirali bomo predvsem ljubiteljsko kulturno dejavnost. Doseči želimo, da bo vsak večji kraj imel organizirano kulturno dejavnost. Prizadevali si bomo za ohranjanje kulturne dediščine. K temu mora pripomoči tudi urbanistična služba. Šolstvo Tudi na področju šolstva podpiramo ustanovitev opozicije za depolitizacijo šole. Šolam moramo zagotoviti boljše možnosti za delo. Zahtevamo neodvisnost pospeševalne službe in uvedbo privatne pospeševalne službe. Veterina Podpiramo zahteve za uvedbo privatne veterinarske prakse. Zakon o dedovanju Zahtevamo spremembo zakona o dedovanju kmetij. Le-ta naj omogoči, da bi kmetije prevzemali mlajši ljudje, starejšim, bivšim lastnikom pa naj po izročitvi pripada človeku spodobna pokojnina. Iz tega sledi, da so do pokojnine upravičeni le tisti kmetje, ki so že predali kmetijo mlajšemu prevzemniku. Zakon o lovstvu Zahtevamo, da lovske družine prevzamejo vso odgovornost za škodo, ki jo povzroča preštevilna divjad na kmetijskih kulturah in v gozdovih. Zato morajo lovci sami zaščititi izpostavljene površine ter realno poravnati vso nastalo škodo. Če pa tega niso sposobni, naj ustvarijo naravno ravnovesje divjadi. To je volilni program podružnice Slovenske kmečke zveze za Spodnjo Savinjsko dolino. K delu smo pritegnili ljudi, ki jim zaupamo, ki živijo z nami in so z nami. w Demos Žalec Kmečka zveza — podru žnica Zale c II. Ni slovenske zemlje brez kmeta ČE BOM IZVOLJEN Gregor Vovk, kandidat za zbor občin Slovenije V politiki je potrebno tudi zaupanje Gregor Vovk je na zborih voiilcev v žalski občini dobil potrebno podporo za kandidata na volitvah. Sicer je Gregor Vovk star 28 let, po poklicu je diplomiran politolog, trenutno pa dela ko sekretar ZSMS — liberalne stranke v Žalcu. V kratkem klepetu vam ga bolj podrobno predstavljamo. Kako to, da ste se odločili sprejeti kandidaturo? »Kandidaturo sem sprejel zato, ker se v tej predvolilni zmedi misli samo na to, kako priti na oblast, ne razmišlja pa se, kako vladati. Pred sedanjo zaposlitvijo sem delal kot strokovni sodelavec v Skupščini Slovenije, tako da poznam republiške birokrate oz. garnituro, ki je tam zaposlena, kar pa je, vsaj tako mislim, zelo pomembno v relaciji republika — regija, v tem primeru občina Žalec.« Kako razumete funkcijo poslanca? »To funkcijo razumem nekako tako, da človek, ki zastopa občino v republiki, poskrbi za dobro te občine, ne samo v republiki, ampak tudi v regiji in občini sami. To pa pomeni, da je treba nazaj v občino pripeljati več sredstev, posebno v cestni politiki, kjer je republiški lobi zelo močan.« Kako se predstavljate volil-cem? »Imam to srečo, da sem kot delavec na ZSMS — liberalni stranki Žalec medijsko izpostavljena osebnost. Zato je vsako moje dejanje tudi predvolilna kampanja. Sicer pa se ne obremenjujem s tem, ali bom izvoljen ali ne. Ohraniti moram samo kontinuiteto dosedanjega dela. Delati je treba sedaj in tako, kot smo v stranki do sedaj, saj je bilo celo mnoštvo naših idej sprejetih kot obči družbeni interes. Pomembna pa je tudi relacija gospodarstvo — politika. Politika mora biti zanimiva za gospodarstvo. Zato bom v republiki, če bom izvoljen, predstavljal najmočnejša podjetja iz občine v vseh lobijih. Tako bom predstavnik občine, ne pa stranke. Je pa res, da je za stranko pomembno, koliko predstavnikov je iz njenih vrst. S tem se kaže zaupanje ljudi tej stranki.« V zboru občin boste morali sodelovati tudi s poslanci iz drugih strank. »Mislim, da logike poslovne uspešnosti ne obremenjuje politična pripadnost. Ta logika pa je edina merodajna za višji nivo delovanja kot je krajevni nivo.« I Kaj lahko ponudite volilcem? »Obljubiti jim ne morem ničesar. Kdor pa pozna moje delo, ve, da če se nečesa lotim, to tudi poskušam v najboljši meri izpeljati do konca. Obljubljati vse je isto kot obljubljati nič. Vendar pa mislim za vsa svoja dejanja in odločitve polno odgovarjati pred volil-ci.« Gregor Vovk je bil pred sedanjo zaposlitvijo zaposlen v Skupščini Slovenije, pri podpredsedniku skupščine za ekonomska vprašanja, kjer se je ukvarjal s problematiko ekologije in ekonomije. Pred tem je v Združenih državah Amerike pisal diplomsko nalogo, za katero je na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo dobil Prešernovo nagrado. Je mlad, prodoren in poln znanja. Človek, ki mu lahko zaupamo. Brane Lobnikar mo nemudoma dogovoriti.« Dr. Stane Pejovnik izhaja iz Gornje vasi pri Preboldu, sedaj pa je direktor Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani. Mladostna leta pa je preživel v Galiciji in Šempetru v Savinjski dolini. Izhaja iz učiteljske družine. Dr. Stane Pejovnik, nosilec liste ZKS-Stranke demokratične prenove v 13. volilni enoti za DPZ skupščine RS: Odnos najhujši onesnaževalec »V preteklosti smo si cilje še zastavili, nismo pa jih uresničevali, ker nam je manjkala strategija razvoja. Odnos do okolja smo spolitizirali, zato je prav odnos najhujši onesnaževalec. Pri ljudeh smo ustvarili strah tudi tam, kjer za to ni razloga. Zavzemam se za etnični odnos do okolja, sicer pa moramo pripraviti nacionalni program skupaj z vsemi strankami. Ker izhajam iz Savinj- ske doline, se zavedam, da moramo tej dolini vrniti sloves doline zelenega zlata in kmetijskega razcveta. Za razvoj pa so potrebni znanje, volja in ljudje. Odnos do izobraževanja, kulture in znanosti moramo vrniti na raven, ki bo zagotavljala identiteto naroda. Za gospodarski razvoj je velikega pomena tudi izgradnja cestnega križa oziroma avtoceste, kako in kje jo bomo gradili, pa se mora- Mag. Vlado Gorišek, kandidat za zbor občin RS: Zaposlovanje delavcev »Prizadeval si bom za zaposlovanje in varstvo delavcev pred brezposelnostjo. Zato bo moje osebno prizadevanje naravnano v odpiranje novih delovnih mest v vseh sektorjih lastništva. Na vseh področjih bom spodbujal investicije v nova delovna mesta in se zavzemal za uspešno politiko financiranja. Menim, da bodo morale banke odigrati kreativnejšo vlogo na tem področju. Naravnati pa bo treba tudi davčno politiko ter se posluževati in nuditi razne ugodnosti in olajšave. Prizadeval si bom za odpiranje množice manjših podjetij, ki bodo nudila zaposlitev, in sicer v industriji, zasebni dejavnosti, raznih mešanih oblikah in s pritegnitvijo zunanjih sovlagateljev. Posebno skrb bi posvetil osebnim dohodkom, ki morajo omogočiti človeka dostojno življenje, pa tudi pokojninam, preživninam ... Zavzemal se bom za stanovanjsko izgradnjo, ki iz leta v leto upada, zato bom v tej smeri podpiral vsakršno aktivnost, kot tudi za uspešno razreševanje omenjene problematike in še niz drugih vprašanj s področja družbenih dejavnosti, ki so po svoje tudi del gospodarstva. Ta zahteva uspešno visoko-produktivno proizvodnjo, ki izhaja iz sodobne tehnologije z visokim izkoristkom delovnega časa in ustvarja visok dobiček ter uspešno nastopa na domačem in tujem tržišču. Prizadeval si bom, da ustvarimo močno materialno bazo kot izhodišče razreševanja vrste problemov. V celoti bom podpiral moderno, visokoproduktivno in dobičkonosno proizvodnjo, ki nam bo Evropo ustvarila na do- Franci Ogris, kandidat Delegat si bo prizadevati! Vesel sem tega premikanja, ki je moralo priti, teh prvih postavljanj na noge, pa čeprav bo še dolgo trajalo, preden bo otrok shodil. Obenem gre za slovo od neke preteklosti, ki je morda celo imela prihodnost, vendar ne za vse; veliko je bilo namreč nemočnih, bodisi vdanih ali upornih prič in celo žrtev. Pred nami je nov začetek. Nova prihodnost ne*more biti krat-komalo nadaljevanje preteklosti niti konec neke preživelosti, kajti upanja ni mogoče izpeljati iz nobenega izkustva. Gre za svobodno izbiro ciljev, skupno graditev in skupno odgo- in varstvo mačih tleh. Še posebno se bom zavzemal za razbremenjevanje gospodarstva. Ker je Savinjska dolina močno kmetijsko območje, se bom zavzemal za večjo pridelavo kakovostnejše in zdrave hrane za domačega potrošnika in ki bo primerna tudi za izvoz. Podpiral bom razvoj družbenega sektorja kmetijstva kot tudi razvoj družinskih oz. visoko proizvodnih, produktivnih in tržno usmerjenih kmetij. Zavzemal se bom tudi za zaščito in tržno naravnanost malih kmetij in za hitrejši razvoj hribovitih in obrobnih območij. Kot doslej se bm zavzemal za urejevanje zemljišč, hidromelioracije, namakanja itd. in čimmanjšo uporabo za nekmetijske namene. Tudi v kmetijstvu je treba ustvariti pogoje in dohodek, ki bodo dajali kmetu in kmetijskim delavcem dostojno življenje. Zato mora biti dohodek oz. dobiček izhodišče gospodarjenja na kmetijah kot specifičnih podjetjih. V razvoj kmetijstva pa se bodo morale nujno vključiti tudi banke s svojim finančnim potencialom in čim-ugodnejšimi sredstvi. Podpiral bom tiste državne intervencije, ki bodo pozitivno vplivale na razvoj kmetijstva, tako da bomo ščitili in razvijali domačo pridelavo, s čimer bi ohranili nacionalno in lokalno kmetijsko identiteto. Z davčno politiko in dajatvami iz tega naslova ter drugimi prispevki moramo čimbolj razbremenjevati kmetijstvo in ta sredstva usmerjati v njegov razvoj, tako v zasebnem kot v družbenem sektorju. za zbor občin RS: moral vornost, za našo prihodnost, ki bo skupno delo vseh in ne samo nekaterih. Vse bo potrebno ponovno ustvariti od znotraj. Ne s pomočjo od zunaj sprejetih ali vsiljenih norm ali manipulacij, ampak upoštevajoč potrebe vsakogar, da sledi zakonom, ki jih lahko postavi, zavrne ali prizna. Delegat ali ne? Mislim, da to sploh ni tako pomembno. Kajti vključiti se bo moral vsak, ki želi ustvarjati svojo lastno prihodnost in zgodovino. Najbrž si nihče ne želi le vlogo objekta in sredstva, ki naj uresniči prihodnost in zgodovino nekomu drugemu. Delegat si bo moral predvsem treba narediti tudi za posodobitev in modernizacijo cestnih povezav, pri tem mislim na izgradnjo avtoceste do Ljubljane, ki sestavlja slovenski cestni križ, saj bo sicer štajerski del gospodarsko in kulturno nazadoval. Zgrajena mora biti kompletna trasa, ker se sicer problem z odstavnimi pasovi le prelaga in odlaga. Obstoječa trasa — severni del je sicer izbran in vzame veliko manj dobre zemlje, kot če bi peljala po sredini Savinjske doline. Traso pa moramo še temeljito pretehtati, da bomo izgubili čimmanj rodovitne zemlje. Zato bom v celoti podpiral realizacijo tega projekta za zmanjšanje gospodarske škode in smrtnih žrtev, ki nimajo cene. Rad bi poudaril, da na vse skupaj, tudi na gospodarsko stanje ne gledam preveč pesimistično, saj menim, da rešitve obstajajo. Možnosti zanje je veliko, vendar le z mladim kadrom, strokovnjaki, strokovno razgledanimi in poslovno hrabrimi ljudmi, delavci, ki jim ne bo žal časa. Žal pa na kadrovskem področju sedaj nimamo dovolj reda in sistematike, zato moramo strokovne in ustvarjalne ter poslovno podjetniške kadre zadržati v Savinjski dolini, v čemer je le prizadevati, vztrajati in pokazati, da ta prihodnost ni že napisan scenarij, ampak, da smo vsak in vsi skupaj odgovorni za to, da ta nova oblast postane bodisi slaba, prisilna ali nazadnjaška, ali pa bo nasprotno omogočala nadaljevanje človekove junaške pesmi, ki se je pričela pred tremi milijoni let v . smislu popolnega razcveta osebnosti. T. T. Rudi Udrih, kandidat za DPZ skupščine RS: Savinjski dolini vrniti sloves »Sem kandidat ZKS-Stranke demokratične prenove za družbenopolitični zbor skupščine Republike Slovenije. V 13. volilni enoti bom zastopal tri občine in se zavzemal za program stranke in naše enote. Predvsem pa je osnova vsakega razvoja močno gospodarstvo. Savinjska dolina je svetovno znana po hmelju, zato moramo v prihodnosti izkoristiti ta potencial. Hmelj golding mora postati zopet savinjsko zlato. Zato bomo morali pospeševati proizvodnjo kakovostnih sort hmelja, ki so tudi tržno zanimive. Pri tem pa ima pomembno mesto izgradnja namakalnih sistemov, da pro- izvodnja ne bo odvisna od naravnih danosti. V poljedelstvu moramo na istih površinah pridelati več kakovostnih pridelkov in hkrati očuvati podtalnico. Že -jeseni bo novi parlament razpravljal o subvencijah v kmetijstvu, ki naj bi vzpodbujale proizvodnjo zdrave in cenejše hrane. Namreč, ekološko vprašanje v kmetijstvu bo v prihodnje zelo pomembno. Sicer pa se bom zavzemal tudi za čistejšo Savinjo, ki je sedaj odvodni kanal za Velenje. V industriji moramo doseči ravnotežje in zaposlitev obeh spolov. Bodočnost je v ustanavljanju malih podjetij, precejšnjo možnost pre- Martin Budna, kandidat SZS za družbenopolitični zbor RS: Ljudje bodo morali izvajati Komentar Za nami je 8. marec, DAN ŽENA. Marsikaj smo o tem dnevu prebrali v letošnjem letu. Kmečka zveza predlaga, da se namesto njega uvede MATERINSKI DAN, na Zlobčevih večerih v Zemonu sta Vika Potočnik in Manca Košir predlagali, da se praznovanje, kakršno je v navadi sedaj, pozabi in naj se bojkotira. Obenem pa sta opozorili na probleme, ki jih prinaša ženi sedanjost, evropski delovni čas itd. in sta med drugim ugotovili: »Ženska bo spet v imenu nekoga ali nečesa potisnjena v funkcijo rodilnega stroja . .« Zato bi morali temu dnevu dati prvotni pomen. Na predlog Clare Zetkin, znane nemške revolucionarke, je mednarodna konferenca žena I. 1910 v Kobenhavnu proglasila 8. marec kot DAN ŽENE DELAVKE. Tako imenovana ženska vprašanja, ki so tudi moška, kot so vprašanje družine, varstva otrok, položaja žene na delovnem mestu, enakopravnosti žen, še zdaleč niso rešena. Če bi bile stvari urejene, če se stanje ne bi slabšalo, potem ne bi bilo potrebno, da se ZKS — stranka demokratične prenove zavzema v svojem programu, da je potrebno ustvariti takšne pogoje, da bo materinstvo sreča in otroštvo brezskrbno. ZSMS-liberalha stranka ugota- zaposlitve pa vidim v razvoju turizma, še zlasti kmečkega. Torej, spremeniti bomo morali odnos do turizma, saj ima Savinjska dolina še posebej ugodne pogoje.« vlja, da vedno bolj gledamo na družbene dejavnosti, na šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo kot na dejavnosti, ki obremenjujejo proračune, ki obremenjujejo gospodarstvo, ki so neproduktivne. V bodoči vladi zahtevajo ministrstvo za žene. Problematika žene delavke je še kako prisotna. Govorimo in pišemo o tem, da se morajo okrepiti odnosi v družini, mi pa uvajamo evropski delovni čas, ki ni nič drugega kot deljeni delovni čas, ki bo še bolj razbil družino in zmanjšal število ur, ko je družina skupaj. Družino, kot najpomembnejšo družbeno celico, razbijamo. Stoletja so se ženske bprjl^ ^a enakopraven; položaj. Ta boj-je programe »Pomembno je, da vsi kandidati tudi živimo v tej regiji, saj bodo tako bolje povezani s svojo bazo. Programi so sicer pomembni, še simboliziral tudi 8. marec. Sedaj, ko so ga dosegla (vsaj formalno), sedaj, ko so se navadile na socialno in ekonomsko neodvisnost, naj bi se spet umaknile med štiri zidove. Zato moramo ohraniti ta dan, le prvotno vsebino mu moramo vrniti. In ob tem še vprašanje: bomo res izničili vse, kar nam je bilo sveto, kar je bilo simbol boja za lepšo bodočnost? Proletarska zvezda je bila od nekdaj simbol boja delavca za njegove pravice, bila je simbol narodno-osvobodil-ne vojne, sedaj pa jo trgamo iz zastav. Ali delavska solidarnost, ki, jo simbolizira zvezda, in delavski boj nista več potrebna? pomembnejši pa so kadri, ki bodo ta program uresničevali. Naša volilna enota združuje ljudi, ki tudi strokovno obvladujejo najpomembnejše naloge prihodnjega razvoja. Zavedamo pa se, da -bo Mogoče se bomo kmalu spraševali: kaj pa PRVI MAJ? Moramo res vse popljuvati, spremeniti, kar je bilo? In če že pljuvajo po naših še sedaj svetih simbolih, potem se vprašajmo: kdo so tisti, ki pljuvajo? So res tisti, ki so v preteklosti doživeli krivice, ki jim dosedanji sistem ni zagotovil solidnega življenja? So to res pošteni delavci, kmetje? Krivice je potrebno popraviti, pri tem pa ni potrebno sektašiti Marsikaj se mora spremeniti! Ko prebiramo programe različnih političnih strank, vidimo, da vse težijo k spremembam Zapisane r.o 'resrvoe v progra- uresničevanje tako zahtevnih na log kot je ekologija, cestni križ kulturni prostor in še mnoge druge, izredno zahtevno in vztrajne delo. Na to smo pripravljeni, in če bomo izvoljeni, voiilcev ne borne razočarali,« pravi Martin Budna. mu ZSMS — liberalne stranke, dc je edini zidar gospodarskega sistema posameznik, da mora po stati beseda KMET simbol moč in ustvarjalnosti. ZKS — stranke demokratične prenove se zavze ma za človeka vredno življenje za kmetijstvo, ki bo varovale zemljo, ščitilo lastnika in dajale dovolj kruha. Socialistična zvez. se zavzema za takšne pogoje kmetovanja, da bodo mladi ostal na kmetijah. Še in še bi lahko naštevali. Zato vrnimo našim simbolom, našim praznikom prvotni pomen m pozabimo, da so bili mggoče kdaj tudi izmaličeni. F. Ježovnil Lista kandidatov SZS za družbenopolitični zbor skupščine RS, 13. volilna enota: MARTIN BUDNA, rojen 7. 10. 1941, Titovo Velenje, Prešernova 7 b, učitelj, VILJEM PETEK, rojen 21. 5. 1933, Prebold, Latkova vas 109, Celje, vojna pomorska akademija, JOŽE KUMER, rojen 15. 3. 1945, Mozirje, Dobroveljska 1, Mozirje, dipl. inženir agronomije JANKO LUKNER, rojen 12. 5. 1953, Gaberke 131, Šoštanj, Velenje, sociolog, REK RLV Velenje Andrej Šepec: Večja učinkovitost in strukturne spremembe gospodarstva Andrej šepec, nosilec fiste »Gospodarstvo je temelj tudi našega programa. Za večjo učinkovitost gospodarstva pa moramo spremeniti in predvsem poenotiti informacijski sistem, saj je sedanji povzročitelj prekomernega administriranja na vseh ravneh in preobsežnih strokovnih služb. Nenehne spremembe obračunskega sistema pa ustvarjajo umetno prikazovanje dobička. Takoj se moramo lotiti tudi vpraša- nja splošne porabe, še zlasti v tistem delu, kjer se sredstva zbirajo z naslova prometnega davka. Sedanji način namreč ne motivira razvoja terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Spremeniti moramo pogoje za ustanavljanje podjetij na področjih, ki so sedaj izključno domena države (PTT, banke, zavarovalnice, elektrodistribucija in železnice), da bo prišlo do konkurence in znižanja cen. Preprečiti moramo megalomansko razvojno politiko republike, ki ima politični predznak, zagotoviti pa enakovredne pogoje razvoja vsem, še zlasti uspešnim. Nujne so spremembe tudi na področju izobraževanja, še zlasti vsebine in organiziranosti. Takšnih obremenitev gospodarstvo ne prenese več. Delavcem na tem področju pa je treba zagotoviti primernejše osebne dohodke. Ideje za prestrukturiranje gospodarstva imamo, nimamo pa poguma in tudi kapitala. Povečati moramo število majhnih podjetij, pogoj pa je zmanjšanje vseh obremenitev, ki so večje od aku-mulativnosti v zahodnem svetu. Vprašanje viškov delovne sile bo na ta način hitro rešeno.« Anton Blaj: Stimulirati zasebno dejavnost in dobre gospodarje »V naši družbi moramo preiti od besed k dejanjem tudi na področju zasebnih pobud in dati zasebni lastnini mesto, ki ji gre. Hkrati pa moramo oblikovati takšno davčno politiko, ki bo stimulirala zasebno dejavnost in dobre gospodarje. Zato pa moramo zmanjšati obremenitev dohodka in osebnega dohodka, zagotoviti delovanje trga in tržnega gospodarstva, sprostiti mednarodni pretok blaga in storitev, ukiniti davek na promet proizvodov in storitev in končno zagotoviti prostor za izgradnjo obrtnih con. V Socialistični zvezi se bomo zavzemali za odpiranje novih delovnih mest, za vlaganje v razvoj in sodobno tehnologijo, ki bo manj obremenjevala okolje, zaposlenim v zasebnih obratovalnicah ga zagotavljala človeka vredno življenje.« Anton Blaj Adi Vidmajer: Množičnost najpomembnejši cilj - -Sredstva za tekmovalni in rekreacijski šport smo v naši občini vedno smotrno nalagali in jih s prostovoljnim delom še oplemenitili. Tako smo bili med najuspešnejšimi v Sloveniji. Zgradili smo precej objektov, vzgojili kadre in razvijali dejavnost, ki je predvsem množična, kar pa je najpomembnejše. S spremembami sistema upravljanja in financiranja razmišljamo o drugačnem modelu, metodah in poten, kako zagotoviti še več ustvarjalnosti in racionalne porabe razpoložljivih sredstev. Pripraviti "moramo program vzdrževanja obstoječih objektov in izgradnje novih, ki pa morajo imeti tudi finančno kritje. Sicer pa je množičnost najpomembnejši strateški cilj, nadarjenim posameznikom pa moramo nuditi razvoj skladno z možnost-Adi Vidmajer mi.« Kristjan Markovič: družino odpravo dosedanjih slabosti in dosledno uresničevanje zakona o osnovni šoli. Država mora vedeti, kaj in koga financira, predvsem pa mora zagotoviti materialne pogoje v vzgoji in izobraževanju. Učitelj mora za dobro delo dobiti tudi dobro plačilo. Sleherni otrok pa mora dobiti svojim sposobnostim in potrebam družbe primerno izobrazbo in kasneje tudi delovno mesto. Zavzemali se bomo za varno otroštvo mladega rodu in da se bodo v predšolsko vzgojo vključili vsi otroci. Zahtevali bomo tudi večjo skrb za družino in zmanjšanje davščin na obutev, hrano in oblačila. Nesprejemljivo je, da mora mati pri nakupu mleka plačati tri odstotke za JLA. Vizija Socialistične zveze je torej skrb za otroka in družino, kakovostno znanje, pridobljeno v sodobni šoli ob zadovoljnem vzgojitelju in učitelju. »Inventivnost je naša bodočnost in osnova razvoja. V občini bi morali ustanoviti inovacijski center, inovatorji pa se moramo združiti v stanovsko organizacijo. Inovatorjem je treba zagotoviti možnost izobraževanja pa tudi pravno pomoč. Mačehovski odnos do te dejavnosti se mora bistveno izboljšati, če želimo doseči večji razmah. Tudi postopki za uveljavljanje izboljšav so predolgi, namesto da bi inovacije čim-prej uporabili v praksi. Predvsem pa moramo delu dati čast in pravo veljavo. Gospodarska zbornica mora vzpodbujati zasebno iniciativo. Tudi v kmetijstvu so potrebne precejšnje vsebinske spremembe. Ekološka vprašanja moramo bolj odločno reševati, pri čemer ima pomembno mesto zavest.« Valter Zupanc: Enakovreden razvoj krajevnih skupnosti Valerija Verdnik: Več skrbi kulturni dediščini Herta Naraks: Skrb za najbolj ogrožene Herta Naraks: »Da bi kot so- PODATKI O KANDIDATIH SO OBJAVLJENI NA 10., 11. IN 12. STRANI. Anica Drev: Skrb za otroka in »Svet, v katerem živimo, je poln protislovij, ki se kažejo še posebno v vzgoji in izobraževanju. Zato se bomo v Socialistični zvezi zavzemali za čimprejšnjo Ferdo Haler: Delu čast Ferdo Haler »V krajevnih skupnostih imamo največjo politično bazo. Spremembe v sistemu so potrebne, vendar ne za vsako ceno. Ohraniti moramo dobre izkušnje, še zlasti pa pripravljenost krajanov za reševanje skupnih problemov. Načrtovana centralizacija v občinski upravi bo ohromila iniciativo v krajevnih skupnostih. Tudi javnost dela in smotrnost porabe sredstev je vprašljiva. Sedanja občinska uprava je zastarela, moramo jo poenostaviti in racionalizirati. Ker pa se življenje odvija predvsem v krajevni skupnosti, moramo tej zagotoviti pogoje za delo, zavzemali pa se bomo za enakopraven položaj vseh, še zlasti jjodeželskih krajevnih skupnosti - Valter Zupanc »Socialistična zveza se je že v preteklosti ukvarjala z razvojem kulturne dejavnosti v občini. Pogoji za delo v bodoče so dobri, čeprav se je delež sredstev za kulturo zadnja leta zmanjšal. Dejavnost smo gradili predvsem na prostovoljnem in ljubiteljskem delu. Poklicno dejavnost pa moramo povezati in racionalizirati, zato pripravljamo ustanovitev kulturnega centra. Zagotoviti moramo razvojno pot, strokovno pomoč organizacijam in društvom, večjo izkoriščenost objektov, namenjenih kulturi, povezanost in seveda dejavnost. Ker smo v preteklosti preveč zanemarjali kulturno dediščino, bomo morali njej namenjati več skrbi.« Valerija Verdnik Z novinarske konference o predstavitvi programa socialistov. Foto: T. T. Velikost in pomembnost vsake politične organizacije se meri predvsem po tem, koliko je naredila za ljudi. »Socialistična zveza in njeni predhodnici OF in SZDL sta se vedno ukvarjali tudi z majhnimi problemi, zavedajoč se, da je življenje stkano iz drobnih problemov. Če se teh ne lotimo pravočasno, postanejo veliki. cialisti uresničili naše geslo — za demokracijo s srcem in razumom, moramo povečati skrb za tiste ljudi, ki so najbolj ogroženi, to so otroci, mladina in starostniki. Skupna celica vsem je družina, kjer ima največjo vlogo žena in mati. Zaradi zaposlenosti žensk je struktura sodobne družine drugačna. Večina predšolskih otrok je v vzgojnovarstvenih ustanovah, mnogo starejših občanov pa v domovih. Kljub vsemu pa ne smemo dovoliti, da bi žensko potisnili nazaj za štedilnik, ampak ji moramo omogočiti poklicno uveljavitev ter enakopravno odločanje tako doma kot v družbi. Naj bo cilj nas vseh povečanje materialne baze, ki bi omogočala daljši porodniški dopust za zdravo in srečno otroštvo in razvoj v čistem okolju. Otroci morajo obiskovati šolo neobremenjeni in brez stresov, da si bodo lahko svobodno izbirali poklic, ki jih veseli, in bodo opravljali svoje delo z vso odgovornostjo in veseljem. Tako bo manj bolezni in obiskov v zdravstvenih ustanovah, manj alkoholizma in drugih zasvojenosti. Mladim družinam je treba pomagati pri reševanju stanovanjskih vprašanj, primemo bo treba Herta Naraks nagrajevati strokovnjake in njihovo znanje, da ne bodo odhajali v tujino, saj nihče ne more živeti le od idealov, in ne nazadnje, še bolj moramo poskrbeti za tiste, ki so vse svoje moči že pustili za seboj, naj preživljajo mirno jesen življenja, brez skrbi za preživetje iz meseca v mesec. Kot ženska se zavzemam za boljše in notranje bogatejše življenje v svobodni, demokratični družbi in upam, da bodo volilci podarili kakšen glas tudi ženskam.« Vse, kar je doslej Socialistična zveza naredila, priznati moramo, da tega ni ravno malo, je naredila z dobro voljo svojih številnih članov, simpatizerjev in vseh ljudi. Priznati moramo, da so našo organizacijo v preteklosti marsikdaj uporabljali za opravljanje nalog, ki sicer sodijo v delo države oziroma njene uprave (volitve, JR, usklajevanje za DPZ). Prav ti segmenti pa so sedaj tarče kritik ostalih strank. Očitajo nam marsikaj, nekaj tudi upravičeno, vendar, še vsakdo, ki je delal, je tudi grešil. Mi pa imamo kljub temu kaj pokazati. Nas ljudje lahko ocenjujejo po že opravljenem delu, ne pa po predvolilnih obljubah. V programu si zastavljamo naslednje cilje: • Življenje v Jugoslaviji je naša prva opcija. Vendar le v takšni, za kakršno se bomo enakopravno dogovorili vsi, ki v njej želimo živeti. Ce tega minimalnega dogovora ne bo, puščamo odprte tudi druge možnosti. • • Zahtevamo vsestransko uveljavitev človekovih pravic in svoboščin, takojšen podpis vseh mednarodnih konvencij iz tega področja in seveda spoštovanje njihovih določil. Zagovarjali bomo tudi vzpostavitev inštituta OM-BUDSMANA — neodvisnega zastopnika ali varuha teh pravic. Kristjan Markovič • Ponovno uveljavitev skupščine kot mesta ODLOČANJA. To bo zahtevalo izredno učinkovito in strokovno državo oz. JAVNO UPRAVO • Varstvo okolja je področje, ki ga zajemajo vsi programi in prav je tako. Živeti hočemo v čisti Sloveniji, saj ne moremo očistiti le Savinjske doline. Večino umazanije dobimo od drugod, iz Celja, Šoštanja, Trbovelj, zato se zavzemamo za enotno republiško politiko varstva okolja. Nikakor ne bomo dovolili gradnje odlagališča jedrskih odpadkov v naši občini ali v njeni bližini. Izgradnja avtoceste Ljubljana, Celje? Lendava je nujna in moramo ji zagotoviti mesto v republiških planih, in sicer TAKOJ. Ob tem pa pravočasno poskrbeti za potek vseh pripravljalnih del. Posebej občutljivo je področje pridobivanja zemljišč.« NE ŽELIMO SPREMENITI SVETA ŽELIMO SPREMENITI ŽIVLJENJE IN SVOBODNO ŽIVETI V DEMOKRACIJO S SRCEM IN RAZUMOM SAVINJČANKE, SAVIN JCA VABLJENI V EVROPO ZDAJ IN TU! EVROPA JE SAVINJSKO DOLINO DOSEDAJ POZNALA PO ZELENEM ZLATU, Z VAMI PA LAHKO DOSEŽEMO, DA NAS SPOZNA PO SPOSOBNOSTI, DA ZMOREMO RAZVITO EVROPO USTVARITI DOMA. BOŽO ANDOLJŠEK VLADO GORIŠEK FRANC TRATAR STANE JURJEVEC DANICA JEZOVSEK-KORENT ANDREJ KOROŠEC MIRAN KRAJŠEK EMILIJAN RIBIČ PODATKI O KANDIDATIH SO OBJAVLJENI NA 10., 11. IN 12. STRANI. Radi bi, da bi program, ki vam ga predstavljamo, postal tudi vaš program dela in življenja, le z vašo pomočjo bomo dosegli cilj: ŽIVETI ŽIVLJENJE V MIRU, LJUBEZNI, SVOBODI, ZDRAVO IN POLNO, v spoznanju, da so te vrednote edine vredne našega truda. Nič velikega in neuresničljivega vam ne obljubljamo. Hočemo biti in ostati pošteni. Ne moremo vam že zdaj obljubiti blagostanja, ko pa vsi vemo, da bo pot do evropske kakovosti življenja še zelo trda. Ponujamo pa vam vodnik, kako priti v Evropo, po varni poti, brez stranpoti, najhitreje in ob tem občudovati svet okrog sebe Smo ZKS — Stranka demokratične prenove, ki smo'se odrekli političnemu monopolu in želimo v svobodni konkurenci z ostalimi strankami pridobiti zaupanje volilcev. Na preizkušnjo vam za bodočnost ponujamo le sebe in svojo besedo. Ste pripravljeni z nami uresničiti: — človeka vredno življenje — Savinjsko dolino, ki bo oaza čistega zraka in zdrave podtalnice — gospodarstvo, ki bo kos zahtevam trga; ki bo umazano, zaprašeno in zdravju škodljivo tehnologijo nadomestilo s sodobno — kmetijstvo, ki bo varovalo zemljo, ščitilo lastnika in dajalo dovolj kruha — turizem, ki nas bo duhovno in materialno bogatil — kulturo, ki bo kot kruh v vsakem domu — prijazno šolo, ki bo dala več znanja za hitrejši razvoj in bogatejšo družbo — šport za zdravje in razvedrilo — avtocesto Arja vas—Ljubljana — sistem, ki bo služil človeku, ne državi. ZAUPAJTE NAM, SAJ HOČEMO: ŽIVLJENJE, KI GA JE VREDNO ŽIVETI, kar pomeni, da bomo: — zagotavljali delo vsem, ki lahko delajo, vsak pa naj bi imel možnost s svojim delom in znanjem dobiti pošteno plačilo — z ustreznimi bivalnimi in drugimi pogoji v občino pritegnili ustvarjalne ljudi — zagotovili pravično socialno politiko za vse, ki so izgubili delo oz. ki se ne morejo sami preživljati — ustvarili takšne pogoje, da bo materinstvo sreča in otroštvo brezskrbno — zagotovili upokojencem varno in ustvarjalno tretje obdobje življenja, invalidom pa pomoč za lažje vključevanje v življenje — krajanom na obrobju doline zagotavljali enake pogoje življenja in razvoja, kot jih imajo ljudje v osrčju doline — skrbeli, da bo zdravje skrb vsakega posameznika, in družbe kot celote. PRIJAZEN ODNOS DO OKOLJA, zato bomo: — v skupščini zahtevali sprejem ekološkega programa, s katerim bomo zahtevali korenito sanacijo onesnaževalcev v občini ter zmanjšanje emisij iz TE Šoštanj in Trbovlje FRANC NARAKS BRANE STROJANŠEK — v ljudeh razvili izostren čut za vse, kar je naravi v pogubo — za čimprejšnjo in vsestransko uresničitev projekta geotermalne vode v Žalcu (za čistejše in cenejše ogrevanje, za kmetijstvo in turizem). PODJETJA, KI BODO TRŽNO USMERJENA IN BODO DELAVCEM ZAGOTAVLJALA SOCIALNO VARNOST, saj bomo: — podpirali vse oblike podjetništva, ustvarjalnosti in inovativnosti, ki zagotavljajo evropsko kakovost življenja tudi v Savinjski dolini — podpirali le takšne programe, ki imajo bodočnost, torej vse, ki bodo dohodkovno uspešni in ekološko sprejemljivi — zagotavljali samostojnost in svobodo gospodarjenja ne glede na lastnino — z razvojno, kreditno in davčno politiko ustvarili pogoje za ustanavljanje malih produktivnih enot. ZEMLJO, KI BO DAJALA ZDRAVO HRANO, ker: — se zavzemamo za takšno kmetijstvo, ki bo dajalo zdravo hrano, kmetu in kmetijskim delavcem pa dostojno življenje — bomo zavarovali plodno zemljo pred izkoriščanjem v druge namene in razvijali hribovita in obrobna območja — smo za odpravo zemljiškega maksimuma, za razvoj družinskih kmetij, za pravično ureditev lastninskih razmerij iz preteklosti — želimo z odpravo odvečnih posrednikov doseči cenejšo hrano. TURIZEM, KI NAM BO V PONOS, saj bomo z izkoriščanjem naravnih danosti in s predstavitvijo Savinjske doline, njene kulturne in naravne dediščine storili več za vsestranski razvoj turizma. CESTO ZA OKNO V SVET, ker zahtevamo takojšnji začetek izgradnje avtoceste Arja vas—Ljubljana, kar bomo uresničili s pridobitvijo tujih sovlagateljev, ob tem pa zavarovali najboljša kmetijska zemljišča. KULTURO, V KATERI SE LEPOTA DRUŽI Z RESNICO, — zato bo kultura postala način življenja. Zavzemali se bomo za takšno, ki bo bogatila vse: poplačala M MARIJA ANTONIČ EDI PETERNEL BREDA SIP umetnika, osrečila porabnika, našla mecena. — Kot potomci taborjanov imamo v zavesti svetlo izročilo: prevzeti odgovornost za usodo materinega jezika, za usodo knjige, za ljubiteljsko in poklicno kulturo vseh zvrsti. — Zato smo vsi poklicani in odgovorni za obnovo Novega Celja, za ohranitev starih mestnih jeder, kozolcev in kašč po dolini, da jih ne bo spodjedel čas. Odgovorni smo za vsak sakralni spomenik, ki bi izginil iz naših cerkva. — Odgovornost za kulturno rast želimo ustvarjalno deliti z vami, da vam ne bo v breme, ampak v čast. ŠPORT, KI BO RAZGIBAL ŽIVLJENJE, zato bomo podpirali vse oblike množične športne rekreacije in v okviru materialnih možnosti tekmovalni šport. ŠOLO, KI VZGAJA ZA JUTRI, saj: — želimo zagotoviti neoviran razvoj otroka v predšolski in šolski doDi ter ustvariti takšno šolo, da se bo otrok v njej prijetno počutil in da bodo štarši sodelovali pri njenem oblikovanju — se bomo zavzemali za takšno izobraževalno politiko, ki bo dvignila izobrazbeno strukturo zaposlenih v gospodarstvu — bomo dosegli v ljudeh motivacijo za pridobitev izobrazbe, ker bomo razvrednoteni izobrazbi kot osnovi za strokovno delo vrnili ceno, ki jo mora imeti. SISTEM, KI BO LJUDEM ZAGOTAVLJAL DOSTOJANSTVO IN VLIVAL ZAUPANJE, zato: — bomo zagotavljali, da bo temeljni nosilec oblasti v občini demokratično izvoljena skupščina, katere delovanje bomo javno ocenjevali — se bomo zavzemali za takšno oblikovanje občinske uprave, ki bo ljudem prijazna in učinkovita — se bomo zavzemali za popravo krivic iz preteklosti. VENČESLAV BAUER SLAVKO KOŠENINA JANKO KOS MILAN DOLAR RAFAEL KONČINA CVETA MIKUŽ SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC NA VOLITVAH 12. APRILA 1990 VOLILNA ENOTA: 1 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. ROMAN VIRANT roj. 1956 leta, ING. STROJNIŠTVA zaposlen v KIL UBOJE Predlagatelj: KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — DS 2. JANEZ HABJAN roj. 1955 leta, DIPL. EKONOMIST zaposlen v KIL LIBOJE Predlagatelj: KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — DS 3. ZLATKO MAČEK roj. 1960. leta, ING. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE zaposlen v KIL LIBOJE Predlagatelj: KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — DS 4. DUŠAN ČUBER roj. 1953 leta, ING. STROJNIŠTVA zaposlen v KIL LIBOJE Predlagatelj: KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE — DS 5. IVAN VOLK roj. 1941 leta. VIŠJI UPRAVNI DELAVEC zaposlen v MINERVA ŽALEC Predlagatelj: MINERVA ŽALEC 6. JOŽE JANČIČ roj. 1943 leta, OBRT. ELEKTRIKAR zaposlen v LIKO LIBOJE Predlagatelj: LIKO LIBOJE 7. ROMAN TOPLAK roj. 1959 leta, GRADBENI TEHNIK zaposlen v SIGMA ZABUKOVICA Predlagatelj: SIGMA ZABUKOVICA 8. VLADO BIRSA roj. 1953 leta, MATURANT GIMNAZIJE zaposlen v MINERVA ŽALEC Predlagatelj: MINERVA ŽALEC VOLILNA ENOTA: 2 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. ANTON GRŽINA roj. 1953 leta, DIPL. EKONOMIST zaposlen v JU-TEKS ŽALEC Predlagatelj: JUTEKS ŽALEC - DS 2. NEVENKA ŽOHAR roj. 1955 leta, VIŠJA UPRAVNA DELAVKA zaposlena v JUTEKS ŽALEC Predlagatelj: JUTEKS ŽALEC — DS VOLILNA ENOTA: 3 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. FRANCI HRASTOVEC roj. 1955 leta, STROJNI TEHNIK zaposlen v SIP ŠEMPETER Predlagatelj: SIP ŠEMPETER - ODBOR DS ZA KADROVANJE IN NAGRAJEVANJE 2. LEOPOLD LANCNER roj. 1951 leta, ING. STROJNIŠTVA zaposlen v SIP ŠEMPETER Predlagatelj: SIP ŠEMPETER — ODBOR DS ZA KADR. IN NAGRAJEVANJE 3. MILAN GOSTEČNIK roj. 1949 leta. KMETIJSKI ING. zaposlen v HMEZAD STROJNA — PKM Predlagatelj: HMEZAD STROJNA - PKM VOLILNA ENOTA: 4 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. RIHARD JEŽOVNIK roj. 1936 leta. METALURŠKI TEHNIK zaposlen v FERRALIT ŽALEC Predlagatelj: FERRALIT ŽALEC 2. TOMAŽ URANJEK roj. 1955 leta, DIPL. ING. STROJNIŠTVA zaposlen v FERRALIT ŽALEC Predlagatelj: FERRALIT ŽALEC 3. RADENKO ŽIVANOVIČ roj. 1953 leta, ING. STROJNIŠTVA zaposlen v KIV VRANSKO Predlagatelj: KIV VRANSKO — DELAVSKI SVET 4. NATAŠA HRASTNIK roj. 1960 leta, EKONOMIST zaposlen v FERRALIT ŽALEC Predlagatelj: FERRALIT ŽALEC VOLILNA ENOTA: 5 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. MARIJA DOBOVIČNIK roj. 1953, EKONOMISTKA zaposlena v TN POLZELA Predlagatelj: SINDIKAT TN POLZELA 2. EDO DOLAR roj. 1954 leta, TEKSTILNI TEHNIK zaposlen v TN POLZELA Predlagatelj: SINDIKAT TN POLZELA 3. BOJAN GRDJAN roj. 1964 leta, STROJNI TEHNIK zaposlen v TN POLZELA Predlagatelj: OOZSMS TN POLZELA 4. FRANC JELEN roj. 1939 leta, USLUŽBENEC zaposlen v TN POLZELA Predlagatelj: SINDIKAT TN POLZELA 5. VALERIJA RIBIČ roj. 1960 leta, EKONOMISTKA zaposlena v TN POLZELA Predlagatelj: SINDIKAT TN POLZELA VOLILNA ENOTA: 6 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. ŠTEFAN JOŠT roj. 1958 leta, TEKSTILNI TEHNIK zaposlen v TT PREBOLD Predlagatelj: TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD 2. KAREL MARINC roj. 1944 leta, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC zaposlen v TT PREBOLD Predlagatelj: TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD 3. FRANC ŠKRUBEJ roj. 1940 leta, TEKSTILNI TEHNIK zaposlen v TT PREBOLD Predlagatelj: TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD VOLILNA ENOTA: 7 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. JOŽE PRISLAN roj. 1959 leta, DIPL ING. LESARSTVA zaposlen v POHIŠTVENI IND. GARANT POLZELA Predlagatelj: POHIŠTVENA IND. GARANT POLZELA 2. MARJAN HRAPOT roj. 1956 leta, ELEKTRO TEHNIK zaposlen v DEM - TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG Predlagatelj: DEM — TOZD ELEKTROPRENOS PODLOG 3. BRANIMIR KAJTNA roj. 1951 leta, DIPL. ING. KMETIJSKE TEHNOLOGIJE zaposlen v AERO CELJE TOZD KEMIJA ŠEMPETER Predlagatelj: AERO CELJE TOZD KEMIJA ŠEMPETER VILILNA ENOTA: 8 DEJAVNOST: obrt in zasebne storitve - industrija in rudarstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. MIRA VIDRIH roj. 1947 leta, TEKSTILNI TEHNIK zaposlena v ZARJA PETROVČE Predlagatelj: Zarja Petrovče MIK Prebold, Koteks Tobus Vransko 2. SAMO RANČIGAJ roj. 1963 leta, GALANTERIJSKI TEHNIK zaposlen v KOTO PROIZVODNJA VRANSKO Predlagatelj: KOTO PROIZVODNJA VRANSKO - DS 3. IVAN CVAR roj. 1951 leta, TRGOVEC zaposlen v MIK PREBOLD Predlagatelj:'MIK PREBOLD VOLILNA ENOTA: 9 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo, gostinstvo in turizem VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. IRENA ZLOBEC roj. 1954 leta, PRAVNIK zaposlena V IBP SLOVI-' NA ŽALEC Predlagatelj: IBP SLOVIN ŽALEC 2. MARJANA MAJERLE roj. 1953 leta, DIPL. OEC. zaposlena v HMEZAD CELEIA ARJA VAS Predlagatelj: DELOVNI LJUDJE HMEZAD CELEIA ARJA VAS VOLILNA ENOTA: 10 DEJAVNOST: kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo — industrija in rudarstvo, izobraževanje in kultura VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. RUDOLF TROBIŠ roj. 1943 leta, KMETIJSKI ING. zaposlen v HMEZAD KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC Predlagatelj: HMEZAD KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC 2. JANEZ ŠKETA MAG. roj. 1941 leta, MAG. VETERINE zaposlen v HMEZAD KMETIJSTVO P. O. OBRAT PETR. Predlagatelj: HMEZAD KMETIJSTVO P. O. ŽALEC OBR. PETROVČE DE ARJA VAS 3. ALENKA NOVAK roj. 1951 leta, DIPL. ING. ŽIV. TEHN. zaposlena v HMEZAD TOVARNA KRMIL ŽALEC Predlagatelj: HMEZAD TOVARNA KRMIL ŽALEC - ZBOR DELAVCEV VOLILNA ENOTA: 11 DEJAVNOST: industrija in rudarstvo, gradbeništvo, kmetijstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. JELKA SREBRE roj. 1949 leta, DIPL. EKONOMISTKA zaposlena v IGM GRADNJA ŽALEC Predlagatelj: IGM GRADNJA ŽALEC 2. SIMON BRDNIK roj. 1960 leta, GRADBENI TEHNIK zaposlen v GIP INGRAD CELJE PE GO ŽALEC Predlagatelj: GIP INGRAD CELJE PE GO ŽALEC 3. BRANKO BALOH roj. 1953 leta, STROJNI TEHNIK zaposlen v HMEZAD GRAMES ŽALEC Predlagatelj: HMEZAD GRAMES ŽALEC VOLILNA ENOTA: 12 DEJAVNOST: stanovanjska in komunalna dejavnost, industrija in rudarstvo, promet in zveze, gradbeništvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. EMILIJA ČERNIČ roj. 1941 leta, PTT PROMETNIK zaposlena v PTT PODJETJE CELJE ENOTA ŽALEC Predlagatelj: PTT PODJETJE CELJE 2. ZORAN KOLENC roj. 1953 leta, ELEKTROTEHNIK zaposlen v AV-TOPREVOZ ŠEMPETER Predlagatelj: DP AVTOPREVOZ ŠEMPETER 3. IGOR GLUSIČ roj. 1964 leta, DIPL. ING. GRADBENIŠTVA zaposlen v DO KOMUNALA ŽALEC Predlagatelj: OO SINDIKATA IN DS KOMUNALA ŽALEC VOLILNA ENOTA: 13 DEJAVNOST: trgovina VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. BOJANA SKOK roj. 1956 leta, EKONOMSKI TEHNIK zaposlena v TRG. POD. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC Predlagatelj: TRG. POD. SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC 2. OTO ŽAGAR roj. 1953 leta, ARANŽER zaposlen v HMEZAD TRG. POD. NAMA ŽALEC Predlagatelj: HMEZAD TRG. POD. NAMA ŽALEC 3. STANKO KORAŽIJA roj. 1950 leta, PRODAJALEC zaposlen v PETROL BENCINSKI SERVIS ŠEMPETER Predlagatelj: PETROL BENCINSKI SERVIS ŠEMPETER VOLILNA ENOTA: 14 DEJAVNOST: trgovina, industrija in rudarstvo, kmetijstvo, ribištvo gozdarstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. EDI KRAJNIK roj. 1954 leta, DIPL. EKONOMIST zaposlen v HMEZAD AGRINA, SPE MALOPRODAJA Predlagatelj: HMEZAD AGRINA — DELAVSKI SVET 2 ZLATKA ŠTOK-MEŠKO roj. 1952 leta, DIPL. EKONOMIST zaposlen v HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC Predlagatelj: HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC VOLILNA ENOTA: 15 DEJAVNOST: finance, družbene organizacije in skupnosti VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. STANISLAV MEŽNER roj. 1952 leta, DIPL. EKONOMIST zaposlen v HMEZAD INTERNA BANKA ŽALEC Predlagatelj: HMEZAD INTERNA BANKA ŽALEC 2. STANE MESAREČ roj. 1951 leta, GRADBENI TEHNIK zaposlen v HMEZAD INŽENIRING ŽALEC Predlagatelj: HMEZAD INŽENIRING ŽALEC VOLILNA ENOTA: 16 DEJAVNOST: izobraževanje in telesna kultura VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. VIDA ŠTINGL roj. 1958 leta, VZGOJITELJICA zaposlena v WZ JANKO HERMAN ŽALEC Predlagatelj: WZ JANKO HERMAN ŽALEC 2. VALERIJA PUKL roj. 1951 leta, PROFESORICA SL. IN KNJIŽ. zaposlena v VIO TOZD OŠ POLZELA Predlagatelj: VIO TOZD OŠ NADE CILENŠEK GRIŽE 3. EMILIJA ČRNILA roj. 1943 leta, PREDMETNA UČITELJICA zaposlena v OŠ SLAVKO ŠLANDER PREBOLD Predlagatelj: OŠ SLAVKO ŠLANDER PREBOLD 4. TONE LESKOVEC roj. 1952 leta, PEDAGOG zaposlen v VIO TOZD OŠ PETROVČE N Predlagatelj: VIO TOZD OŠ PETROVČE 5. MARIJA VAŠToj. 1960 leta, PRU TP—MA zaposlena v VIO TOZD OŠ NADE CILENŠEK GRIŽE Predlagatelj: VIO TOZD OŠ NADE CILENŠEK GRIŽE 6. MAJDA JURAČ roj. 1960 leta, UČITELJICA zaposlena v VIO OŠ PETER ŠPRAJC — JUR ŽALEC Predlagatelj: VIO ŽALEC DSSS, ZBOR ZDELAVCEV VIO TOZD OŠ ŽALEC 7. DANIJELA PUNCER roj. 1946 leta, SPECIALNI PEDAGOG zaposlena v VIO TOZD OŠ LJUBA MIKUŠ ŽALEC Predlagatelj: VIO TOZD OŠ LJUBA MIKUŠ ŽALEC 8. TATJANA KROFLIČ roj. 1954 leta, DIPL. PSIHOLOG zaposlena v VIO TOZD OŠ POLZELA Predlagatelj: VIO TOZD OŠ POLZELA 9. BOŽA POTOČNIK roj. 1958 leta, VZGOJITELJICA zaposlena v WZ JANKO HERMAN ŽALEC Predlagatelj: WZ JANKO HERMAN ŽALEC VOLILNA ENOTA: 17 DEJAVNOST: zdravstveno varstvo VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. SAŠO PUNCER DR. MED. roj. 1958, leta, DOKTOR MEDICINE zaposlen v ZD DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC Predlagatelj: DS ZD DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC 2. MARIJA TROBEC roj. 1939 leta, PROFESOR IND. PEDAGOG zaposlena v DOM NINE POKORN GRMOVJE Predlagatelj: DOM NINE POKORN GRMOVJE 3. BOJANA VEBER-HABJAN roj. 1957 leta, DIPL. PSIHOLOG zaposlena v ZD DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC Predlagatelj: DS ZD DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC VOLILNA ENOTA: 18 DEJAVNOST: kmetijstvo in gozdarstvo VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. VINKO DRČA roj. 1960 leta, KMET Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA P. D. ŽALEC 2. IVO RAZBORŠEK roj. 1945 leta, KMET Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA P. D. ŽALEC 3. JOŽEF DREV roj. 1942 leta, ZDRUŽENI KMET Predlagatelj: HMEZAD KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC VOLILNA ENOTA: 19 DEJAVNOST: obrt VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. JANEZ ČULK roj. 1954 leta, STROJNI TEHNIK zaposlen v FOTO RIZMAL VOJKO ŽALEC Predlagatelj: OOZS DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH 2. HELENA BANKO roj. 1954 leta, FRIZERKA zaposlen v SAMOSTOJNA OBRTNICA Predlagatelj: OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC 3. STANISLAV UČAKAR roj. 1935 leta, DELOVODJA zaposlen v SAMOSTOJNI OBRTNIK Predlagatelj: OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC VOLILNA ENOTA: 20 DEJAVNOST: družbene organizacije in skupnosti VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. HENRIK KRAJNC roj. 1952 leta, RAZREDNI UČITELJ zaposlen v SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Predlagatelj: SVET DELOVNE SKUPNOSTI UO SO ŽALEC 2. ANTON VESOLAK roj. 1961 leta, DIPL. OBRAMBOSLOVEC zaposlen v SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Predlagatelj: SVET DELOVNE SKUPNOSTI UO SO ŽALEC V SEZNAMU KANDIDATOV JE VPISANIH 69 (DEVETINŠESTDESET) KANDIDATOV št.: 008-3/89-1/1 Žalec, 30. 3. 1990 Predsednik občinske volilne komisije Milan Bratušek vswwwwwxxxxxxxxionnivyvvwwvw SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC NA VOLITVAH 22. APRILA 1990 VOLILNA ENOTA: 1 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Andraž VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. ANTON MEŠIČ roj. 1950 leta, RUDARSKI TEHNIK stanujoč: ANDRAŽ 16 A Predlagatelj: SKUP. KS ANDRAŽ 2. VILI ČREMOŽNIK roj. 1949 leta, KMET ZASEBNIK stanujoč: DO-BRIČ 16 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA VOLILNA ENOTA: 2 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Braslovče VOLI SE I (en) delegat KANDIDATI SO: 1. FRANC CILENŠEK roj. 1937 leta, ING. KMET. stanujoč: M. BRASLOVČE 22 Predlagatelj: KS BRASLOVČE — SVET KS 2. LEOPOLD HRIBERNIK roj. 1962 leta, UČITELJ stanujoč: BRASLOVČE 59 Predlagatelj: KS BRASLOVČE — SVET KS 3. MILAN ŠOŠTARIČ roj. 1962 leta, INŽ. KEM. TEHN. stanujoč: BRASLOVČE 50 Predlagatelj: KS BRASLOVČE — SVET KS VOLILNA ENOTA: 3 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Galicija VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. IVO GJURAS roj. 1958 leta, AVTOMEHANIK stanujoč: VEL. PIRE-SlCA 42 Predlagatelj: SVET KS GALICIJA 2. STANKO VEBER roj. 1953 leta, KMET stanujoč: GALICIJA 66 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA VOLILNA ENOTA: 4 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Gomilsko VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO. 1. ANTON ROŽIČ roj. 1952 leta, KMET stanujoč: ZAKL 10 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 2. FILIP BELOGLAVO roj. 1955 leta, ELEKTROTEHNIK stanujoč: GOMILSKO 17 Predlagatelj: KK SZDL 3. KAROL ŠMIT roj. 1946 leta, DELOVODJA stanujoč: GOMILSKO 16 Predlagatelj: KS GOMILSKO - StfET KS 4. ANTON LAZNIK roj. 1957 leta, STROJNI TEHNIK stanujoč: GRAJSKA VAS 32 A Predlagatelj: KS GOMILSKO — SVET KS VOLILNA ENOTA: 5 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Gotovi je VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. MARKO DOLAR roj. 1963 leta, GRADBENI TEHNIK stanujoč: GO-TOVLJE 66 Predlagatelj: SKUPŠČ. KS GOTOVLJE 2. MARTIN PUNCER roj. 1937 leta, EKONOM. TEHNIK stanujoč: SOSESKA PODVIN H. H Predlagatelj: SKUPŠČ. KS GOTOVLJE 3. ŠTEFAN GOLHLEB roj. 1949 leta, KMET stanujoč: GOTOVLJE 114 Predlagatelj: SKUPŠČ. KS GOTOVLJE VOLILNA ENOTA: 6 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Griže VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. HENRIK KRUŠNIK roj. 1941 leta, EKONOMIST stanujoč: MIGOJ-NICE 18 Predlagatelj: SVET KS GRIŽE 2. IVAN KUDER roj. 1936 leta, KLJUČAVNIČAR stanujoč: PONGRAC 10 Predlagatelj: DEMOS VOLILNA ENOTA: 7 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Letuš VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. JOŽE BIZJAK roj. 1956 leta, KMET TEHNIK stanujoč: LETUŠ 50 Predlagatelj: KS LETUŠ - SVET KS 2. JANEZ PIRNAT roj. 1962 leta, EKONOMIST stanujoč: LETUŠ 80 A Predlagatelj: KS LETUŠ — SVET KS 3. IVAN JAGER roj. 1944 leta, ŠOFER stanujoč: LETUŠ 18 a Predlagatelj: KS LETUŠ - SVET KS 4P VOLILNA ENOTA: 8 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Liboje VOLI SE 1(en) delegat KANDIDATI SO: 1. MARKO GABROVŠEK roj. 1948 leta, USLUŽBENEC stanujoč: LIBOJE 90 F Predlagatelj: KS LIBOJE — SVET KS 2. FRANC ČRETNIK roj. 1938 leta, STROJ. DELOVOD. stanujoč: KA-SAZE 98 Predlagatelj: KS LIBOJE - SVET KS 3. MATIJA TRAVNŠEK roj. 1960 leta, DELAVEC stanujoč: LIBOJE 95 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 4. ANTON JURAK roj. 1922 leta, UPOKOJENEC stanujoč: KASAZE 6 A Predlagatelj: KS LIBOJE — SVET KS VOLILNA ENOTA: 9 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Ponikva VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. BRANKO VERDEV roj. 1954 leta, KMET stanujoč: PODKRAJ 17 T. VELENJE Predlagatelj: KS PONIKVA — SVET KS 2. ANTON TURINEK roj. 1946 leta, KMET stanujoč: PONIKVA 9 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA VOLILNA ENOTA: 10 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Šešče VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. KARL PINTER roj. 1944 leta, DELAVEC stanujoč: MATKE 49 Predlagatelj: KRAJEVNA ORG. SOCIALISTIČNE ZVEZE ŠEŠČE 2- JOŽE ZAGOŽEN roj. 1946 leta, KMET stanujoč: MATKE 11 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA » VOLILNA ENOTA: 11 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Tabor VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. ANTON GROBLER roj. 1957 leta, ING. STROJ, stanujoč: PONDOR 8 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 2. DANIJEL TOPOVŠEK roj. 1957 leta, STROJNI TEHNIK stanujoč: TABOR 33 Predlagatelj: KS TABOR — SVET KS VOLILNA ENOTA: 12 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Trnava VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. STANK.O HRUŠOVAR roj. 1963 leta, KMET stanujoč: ORLA VAS 25 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA, KS TRNAVA - SVET KS 2. JANEZ HERODEŽ roj. 1968 leta, ELEKTROTEHNIK stanujoč: TRNAVA 39 Predlagatelj: ZSMS TRNAVA, KS TRNAVA — SVET KS 3. IVAN SKOK roj. 1950 leta, ZASEBNIK stanujoč: ŠENTRUPERT Predlagatelj: SVET KS VOLILNA ENOTA: 13 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Vinska gora VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. JOŽE MIHELAK roj. 1955 leta, KMET stanujoč: ČRNOVA 11 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 2. MIRKO VODUŠEK roj. 1946 leta, ELEKTROTEHNIK stanujoč: VINSKA GORA 2 Predlagatelj: KS VINSKA GORA — SVET KS 3. BRANKO SEVČNIKAR roj. 1956 leta, INŽENIR stanujoč: ZG. ČRNOVA 43 Predlagatelj: DEMOS — SDZ, SDS, SKD, ZELENI SLOVENIJE VOLILNA ENOTA: 14 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: KS Vransko VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. FRANC REBERŠEK roj. 1940 leta, KMET stanujoč: SELO 7 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 2. FRANC SUŠNIK roj. 1955 leta, EKONOMIST stanujoč: VRANSKO 93 E Predlagatelj: DEMOS — SDZ, SDS, SKD, ZELENI SLOVENIJE VOLILNA ENOTA: 15 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Vrbje VOLI SE 1 (en) delegat KANDIDATI SO: 1. MILE BEGOVIČ roj. 1952 leta, TRGOVEC stanujoč: VRBJE 61 Predlagatelj: KS VRBJE — SVET KS 2. JANKO COKAN roj. 1949 leta, KMET stanujoč: VRBJE 17 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 3. BOJAN PŠENIČ roj. 1959 leta, ELEKTROTEHNIK stanujoč: VRBJE 8 Predlagatelj: KS VRBJE — SVET KS 4. VALENTIN TEKAVC roj. 1933 leta, ZIDAR stanujoč: VRBJE 78 A Predlagatelj: DEMOS — SDZ, SDS, SKD, ZELENI SLOVENIJE VOLILNA ENOTA: 16 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Petrovče VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. ANTON AŠKERC roj. 1946 leta, GRADBENI TEHNIK stanujoč: PETROVČE 187 Predlagatelj: SVET KS PETROVČE 2. FRANC DOMITROVIČ roj. 1947 leta, ELEKTROTEHNIK stanujoč: ARJA VAS 37 B Predlagatelj: KK SZ PETROVČE 3. FRANC OSET roj. 1937 leta, DIPL. ING. AGRONOMIJE stanujoč: DREŠINJA VAS 8 B Predlagatelj: KK SZ PETROVČE VOLILNA ENOTA: 17 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Polzela VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. STANKO NOVAK roj. 1936 leta, TEKST. TEHNIK stanujoč: OROVA VAS 14 Predlagatelj: KS POLZELA — SVET KS 2. IVAN SERDONER roj. 19301eta, ŠOFER stanujoč: LOČICA 47 Predlagatelj: KS POLZELA — SVET KS 3. JANEZ MAROLT roj. 1945 leta, KMET stanujoč: LOČICA 2 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 4. IGNAC OŽIR roj. 1951 leta, STROJ. DELOVOD. stanujoč: ZALOZE 32 Predlagatelj: KS POLZELA — SVET KS 5. JOŽE TURNŠEK roj. 1943 leta, KMET stanujoč: ZALOŽE 24 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 6. ALOJZIJ VASLE roj. 1937 leta, LESNI TEHNIK stanujoč: POLZELA 215 Predlagatelj: KS POLZELA — SVET KS VOLILNA ENOTA: 18 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Prebold VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. DRAGO LOBNIKAR roj. 1946 leta, KMET Stanujoč: M. REKA 14 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 2 FRANJO ŽOLNIR roj. 1927 leta, DIP. EKONOMIST stanujoč: LATKOVA VAS 118 Predlagatelj: DEMOS — SDZ, SDS, SKD, ZELENI SLOVENIJE 3. ANTON AJDIČ roj. 1945 leta, GIM. MATURANT stanujoč: LATKOVA VAS 30 Predlagatelj: KK SZ PREBOLD 4 MARJAN KUPEC roj. 1953 leta, SKLADIŠČNIK stanujoč: GORNJA VAS Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 5. BRANKO VERK roj 1951 leta, TEKST. TEHNIK stanujoč: DOLENJA VAS 14 Predlagatelj: KK SZ PREBOLD 6 ZDENKO TERPIN roj. 1954 leta, TEKST. TEHNIK stanujoč: DOLENJA VAS 48 B Predlagatelj: KS — VAŠKI SVET DOLENJA VAS VOLILNA ENOTA: 19 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Šempeter VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. VINCENC BRGLEZ roj. 1940 leta. KMET stanujoč: DOBRTEŠA VAS Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 2. JOŽE RIBIČ roj. 1961 leta. KMET stanujoč: ZG. ROJE 4 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 3. IVAN VASLE roj. 1947 leta, TEKST. ING. stanujoč: ŠEMPETER 70 A Predlagatelj: KK SZ ŠEMPETER 4 VIKTOR CILENŠEK roj. 1941 leta, STROJNI DELOVODJA stanujoč: ŠEMPETER 177 Predlagatelj: KK SZ ŠEMPETER 5. MARJAN DIVJAK roj. 1940 leta, DIPI. ING. STROJ, stanujoč: DOBRTEŠA VAS 93 Predlagatelj: KK SZ ŠEMPETER VOLILNA ENOTA: 20 OBMOČJE VOLILNE ENOTE: Krajevna skupnost Žalec VOLI SE 2 (dva) delegata KANDIDATI SO: 1. VERA KORENT roj. 1935 leta, KMETICA stanujoč: LOŽNICA 19 Predlagatelj: SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 2. TOMISLAV HRIBAR roj. 1932 leta, ŽELEZNIČAR stanujoč: ŽUPANČIČEVA 7 Predlagatelj: DEMOS — SDZ, SDS, SKD, ZELENI SLOVENIJE 3. IVAN KROFLIČ roj. 1945 leta, PROSVETNI DEL. stanujoč: PARTIZANSKA 13, Predlagatelj :KS ŽALEC — SVET KS, KO ZKS 4. ALOJZ KAMPUŠ roj. 1942 leta, ING. AGRONOM, stanujoč: VODNIKOVA 5 Predlagatelj: KS ŽALEC SVET KS, KO ZKS V SEZNAMU KANDIDATOV JE VPISANIH 65 (PETINŠESTDESET) KANDIDATOV št: 008-3/89-1 Žalec, 29. 03. 1990 Predsednik občinske volilne komisije Milan Bratušek ZBIRNA LISTA KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC VOLILNA ENOTA ŠT. 1 OBSEGA OBČINO ŽALEC VOLI SE 25 (petindvajset) DELEGATOV 1. LISTA ZKS — STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE 1. FRANCI TRATAR, roj. 1944 leta, EKONOMIST stanujoč: PONGRAC 82, GRIŽE 2. MARA MOHORKO, roj. 1952 leta, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC stanujoč: HEROJA STANETA 6, ŽALEC 3. SLAVKO KOŠENINA, roj. 1950 leta, DIPL. PRAVNIK stanujoč: ŠKAFARJEV HRIB N. H., ŽALEC 4. JANKO KOS, roj. 1961 leta, KMETIJSKI INŽENIR stanujoč: LOŽNICA 28, ŽALEC 5. BOŽO ANDOUŠEK, roj. 1949 leta, EKONOMIST stanujoč: CANKARJEVA 5, ŽALEC 6. ANDREJ KOROŠEC, roj. 1948 leta, DIPL. ING. STROJNIŠTVA stanujoč: GLINJE 1, BRASLOVČE 7. EMILIJAN RIBIČ, roj. 1944 leta, PREDMETNI UČITELJ stanujoč: TABOR 57/B, TABOR 8. STANE JURJEVEC, roj. 1930 leta. PRAVNIK stanujoč: PETROVČE 13, PETROVČE 9. EDI PETERNEL, roj. 1938 leta, PEK — ZASEBNIK stanujoč: PREBOLD 91/A, PREBOLD 10-DANICA KORENT-JEZOVŠEK, roj. 1955 leta. DIPL. EKONOMIST stanujoč: KARDEUEVA 25, ŽALEC 11. RAFKO KONČINA, roj. 1945 leta, DIPL. ING. STROJNIŠTVA stanujoč: ŠEŠČE 77/A, PREBOLD 12. FRANCI ŽAGAR, roj. 1956 leta, PROF. ZGOD. IN ZEMLJEPISA stanujoč: OROVA VAS 9, POLZELA 13. LEONIDA MOČIVNIK, roj. 1964 leta, ABSOLVENTKA PA stanujoč: ZABUKOVICA 129, GRIŽE 14. BRANKO POVŠE, roj. 1948 leta, SREDNJA POLITIČNA ŠOLA stanujoč: CANKARJEVA 3, ŽALEC 15. MILAN DOLAR, roj. 1948 leta, DIPL. EKONOMIST stanujoč: GOTOVLJE 220 16. MIRAN KRAJŠEK, roj. 1954 leta, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC stanujoč: MIGOJNICE 120/A 17. LIDIJA KOCELI, roj 1957 leta, PREDMETNA UČIT. SL. IN KNJIŽ. stanujoč: BAČKE PALANKE 10. ŽALEC 18. BRANE STROJANŠEK, roj. 1958 leta, PRAVNIK stanujoč: BRASLOVČE 53, BRASLOVČE 19. BREDA ŠIP, roj. 1949 leta, PREDM. UČIT. SLOV. JEZIKA stanujoč:. HEROJA STANETA 7, ŽALEC 20. VLADO GORIŠEK MAG., roj. 1930 leta. MAGISTER AGRONOMIJE stanujoč: PARTIZANSKA 18, ŽALEC 21 VENČESLAV BAUER, roj 1924 leta, UPOKOJENEC stanujoč: FLORJANA POHLINA 1, ŽALEC 22. FRANC NARAKS, roj. 1947 leta, GIMNAZIJSKI MATURANT stanujoč: FLORJANA POHLINA 1, ŽALEC 23. MARIJA ANTONIČ, roj. 1934 leta, EKONOMSKI TEHNIK stanujoč: LOČICA 15/C 24. CVETA MIKUŽ, roj. 1929 leta, UPOKOJENKA stanujoč: ULICA TALCEV 5, ŽALEC 25. IGO CIZEJ, roj. 1936 leta, VODJA SKLADIŠČA stanujoč: ŠMATEVŽ 33, GOMISLKO 2. LISTA ZSMS 1. IVICA ČRETNIK, roj. 1948 leta, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC stanujoč: ŠEMPETER 68/B, ŠEMPETER 2. ANDREJ ŠPORIN, roj. 1957 leta, DIPL. OEC. stanujoč: VELENJSKA CESTA 5, ŽALEC 3. IVAN ULAGA, roj. 1950 leta, SAMOSTOJNI OBRTNIK stanuioč: GOTOVLJE 111/D, ŽALEC 4. NATAŠA JAN, roj. 1964 leta, DIPL. BIOLOGINJA stanujoč: MIGOJNICE 75, GRIŽE 5. NADA MULEJ, roj. 1956 leta, PR. SL. JEZIKA IN PRIM. KNJIŽ. stanujoč: GRIŽE 10/B, GRIŽE 6. MOJCA PEŠEC, roj. 1965 leta, DIPL. OBRAMBOSLOVEC stanujoč: PODVIN N. N., ŽALEC 7. VOJKO ZUPANC, roj. 1964 leta, DIPL. NOVINAR stanujoč: MIGOJNICE 32/C, GRIŽE 8. RUDI PUR, roj. 1936 leta, KOMERCIALIST stanujoč: ONIČEVA 3, ŽALEC 9. MIRAN OROŽIM, roj. 1957 leta, DIPL. ING, GOZDARSTVA stanujoč: DOBRTEŠA VAS 30, ŠEMPETER 10. MATJAŽ GRIL, roj. 1963 leta, DIPL. ARHITEKT stanujoč: VRBJE 80/A, ŽALEC 11. MARJAN PLAVČAK, roj. 1957 leta, PROF. TELESNE VZGOJE stanujoč: KAPLA 8, TABOR 12. GREGOR VOVK, roj. 1962 leta, DIPL. POLITOLOG stanujoč: DOBRIČA VAS 53/C, PETROVČE 13. MOJCA NAHTIGAL, roj. 1966 leta, ŠTUDENTKA stanujoč: VRBJE 94, ŽALEC 14. BREDA BRAČKO, roj. 1963 leta, PREDMETNA UČITELJICA stanujoč: LOŽNICA 28, ŽALEC 15. VID POZNIČ, roj. 1954 leta, TEHNIČNI RISAR stanujoč: KAPLA 10, TABOR 16. BOJANA KNEZ, roj. 1959 leta, KOMERCIALIST stanujoč: ČOPOVA 3, ŽALEC 17. ANDREJ SIMONČIČ, roj. 1962 leta, DIPL. AGRONOM stanujoč: DOBRTEŠA VAS 105, ŠEMPETER 18. MIRAN NOVAK, roj. 1949 leta, SAMOSTOJNI OBRTNIK stanujoč: GOTOVLJE 74, ŽALEC 19. MIROSLAV PETROVČ, roj. 1968 leta, ŠTUDENT MEDICINE stanujoč: ZABUKOVICA 80/B, GRIŽE 20. TOMAŽ KOS, roj. 1962 leta, DIPL. OEC. stanujoč: SP. GORČE 8, BRASLOVČE 21. VILJANA BRINOVEC, roj. 1954 leta, SAMOSTOJNI OBRTNIK stanujoč: Ruše 3/A, PETROVČE 22. IGOR NAREKS, roj. 1966 leta, EKONOMSKI TEHNIK stanujoč: GALICIJA 19/A, ŽALEC 23. TATJANA VALENČAK, roj. 1958 leta, VIŠJA MED. SESTRA stanujoč: LATKOVA VAS 46/B, PREBOLD 24. PETER STROUHAL DR. MED., roj. 1957 leta, ZDRAVNIK SPEC. MED. DELA stanujoč: TABOR 43/A, TABOR 3. LISTA SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE 1. ANDREJ ŠEPEC, roj. 1952 leta, DIPL. EKONOMIST stanujoč: VRBJE 6, ŽALEC '2. ANICA DREV, roj. 1950 leta, PREDMETNA UČITELJICA stanujoč: PIREŠICA 18/B 3. FERDINAND HALER, roj. 1937 leta, ING. ORG. DELA stanujoč: DOBRIŠA VAS 67, PETROVČE 4. MILAN ZUPANC, roj. 1946 leta, STROJNI TEHNIK stanujoč: MIGOJNICE 93, GRIŽE 5. SAŠO MIHELČIČ, roj. 1948 leta, DIPL. ING. GRADBENIŠTVA stanujoč: VRANSKO 73, VRANSKO 6. KRISTIJAN MARKOVIČ, roj. 1955 leta, GIMNAZIJSKI MATURANT stanujoč: PREBOLD 42, PREBOLD 7. VALTER ZUPANC, roj. 1942 leta, KOMERCIALIST stanujoč: DOLENJA VAS 26, PREBOLD ’. ANTON BLAJ, roj. 1935 leta, ELEKTRO INŽENIR stanujoč: GOTÒVELJSKA C. 2, ŽALEC 9. ADI VIDMAJER, roj. 1942 leta, PREDMETNI UČITELJ stanujoč: PREBOLD 41 C, PREBOLD 10. MITJA URISEK, roj. 1941 leta, ING. ORGANIZACIJE DELA stanujoč: MIGOJNICE 81 E 11. JANEZ MEGLIČ, roj. 1932 leta, UČITELJ POLITOLOG stanujoč: PARTIZANSKA CESTA 3, ŽALEC 12. RUDI ZUPANC, roj. 1930 leta, ELEKTRO INŽENIR stanujoč: ŠEMPETER-103, ŠEMPETER 13. FRANC ŠPEGLIČ, roj. 1920 leta, UPOKOJENEC stanujoč: GALICIJA 30, ŽALEC 14. HERTA NARAKS, roj. 1944 leta, VIŠJA MED. SESTRA stanujoč: POLZELA 233, POLZELA 15. ERVIN JANEŽIČ, .roj. 1943 leta, DIPL. EKONOMIST stanujoč: KAJUHOVA 7, ŽALEC 16. MARJAN DOBOVIČNIK, roj. 1936 leta, STROJNI TEHNIK stanujoč: DREŠINJA VAS 12/A, PETROVČE 17. FRANC RANČIGAJ, roj. 1958 leta, DIPL. ING. STROJNIŠTVA stanujoč: ŠMATEVŽ 4/A, GOMILSKO 18. VALERIJA VERDNIK, roj. 1943 leta, ING. ORG. DELA stanujoč: GRIŽE 125, GRIŽE 19. FORTO TURK, roj. 1947 leta, KEMIJSKI TEHNOLOG stanujoč: UL. HEROJA STANETA 6, ŽALEC 20. FILIP LESJAK, roj. 1944 leta, DIPLOMIRANI PRAVNIK stanujoč: PRESERJE 23, BRASLOVČE 21. BORIS KRANJC, roj. 1957 leta, DIPLOMIRANI EKONOMIST stanujoč: ČOPOVA 3, ŽALEC 22. VIKTOR DRAMA, roj. 1936 leta, INŽENIR LESARSTVA stanujoč: LEVEC 30/A, PETROVČE 23. MIRON TERPIN, roj. 1926 leta, PREDMETNI UČITELJ stanujoč: DOLENJA VAS 48/B, PREBOLD 24. DRAGO PUŠNIK, roj. 1941 leta, DIPL. EKONOMIST stanujoč: GOTOVLJE 103/C, ŽALEC 25. FRANC VODOVNIK, roj. 1959 leta, PREDMETNI UČITELJ stanujoč: LETUŠ 4, ŠMARTNO OB PAKI 4. LISTA DEMOS 1 6. MARIJA ELIZABETA MAROVT, roj. 1946 leta, POF. MAT. IN FIZ. stanujoč: PARIŽLJE 145, BRASLOVČE 7. VLADIMIR REBERŠEK, roj. 1959 leta, EKONOMIST stanujoč: STOPNIK 7, VRANSKO 8. MILAN DOBNIK, roj. 1945 leta, PROFESOR ZG. IN ZEMLJEPISA stanujoč: PONGRAC 5/D, GRIŽE 9. JANEZ CUKJATI DR. MED., roj. 1940 leta, ZDRAVNIK stanujoč: POLZELA 220 C, POLZELA 10. BOJAN ŠUSTER, roj. 1952 leta, ING. ELEKT Stanujoč: PETROVČE 259, PETROVČE 11. JANEZ HOČEVAR, roj. 1934 leta. PRAVNIK stanujoč: GOMILSKO 33, GOMILSKO 12. DANIJEL BRIŠNIK, roj. 1936 leta, VET. TEHNIK stanujoč: GOMILSKO 64 13. MATJAŽ LESJAK DR. MED., roj. 1956 leta, ZDRAVNIK stanujoč: HEROJA STANETA 2, ŽALEC 14. JOŽE KUDER, roj. 1945 leta, KEMIJSKI TEHNIK stanujoč: LEVEC 39 A, PETROVČE 15. JANEZ VANOVŠEK, roj. 1959 leta, INŽENIR stanujoč: PRELSKA 25, T. VELENJE 16. RUDI ANŽEL, roj. 1946 leta, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC stanujoč: GRIZE 44 17. JOŽE NOVAK, roj. 1964 leta, ŠTUDENT stanujoč: ZAJASOVNIK 14, VRANSKO 18. MARIJA DOBOVIČNIK, roj. 1969 leta, EL. TEHNIK stanujoč: BREG 17, POLZELA 19. BLAŽ JELEN, roj. 1955 leta, OBLIKOVALEC stanujoč: POLZELA 194/A, POLZELA 20. RADO TROBINA, roj. 1936 leta, MIZAR stanujoč: OROVA VAS 12. POLZELA 21. ANDREJ KAPUS, roj. 1955 leta, POMOŽNI KONFEKCIONAR stanujoč: VRANSKO 138, VRANSKO 22. MARJAN LEBAR, roj. 1938 leta, STR. KLJUČAVNIČAR stanujoč: GRIŽE 46/A, GRIŽE 23. FRANC ZBAŠNIK, roj. 1952 leta, VETERINAR stanujoč: GRIŽE 13, GRIŽE 24. PETER GOMINŠEK, roj. 1957 leta, EKONOMIST stanujoč: HEROJA STANETA 5, ŽALEC 25. FRANCI DEBELAK, roj. 1960 leta, DIPL. ING. TEKSTILNE TEHNOLOG. stanujoč: PREBOLD 126 5. USTA SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA SLOVENIJE 1. MARJAN BRUS, roj. 1962 leta, ING. ELEKTROTEHNIKE stanujoč: PARIŽLJE 13/A 2. JANKO GEDLIČKA, roj. 1947 leta, ODVETNIK stanujoč: POLZELA 81 3. MAJDA PUČNIK-RUDL, roj. 1957 leta, SOCIALNA DELAVKA stanujoč: POLZELA 72 4. BORIS STANTER, roj. 1938 leta, AVTOPREVOZNIK stanujoč: PONDOR 4, TABOR 5. STANKO KOSU, roj. 1921 leta, KMET stanujoč: OJSTRIŠKA VAS 24, TABOR 6. ŽIVKO ANGELC, roj. 1964 leta, EKONOMSKI TEHNIK stanujoč: Polzela 207 7. ALFONZ DANKOVC, roj. 1924 leta, UPOKOJENEC stanujoč: POLZELA 65 8. ZDENO HRIBERŠEK, roj. 1965 leta, TEKSTILNI TEHNIK stanujoč: POLZELA 210 9. DARKO VRABIČ, roj. 1960 leta, STROJNI TEHNIK stanujoč: BREG 33, POLZELA 10. IGOR ZUPAN, roj. 1963 leta, KV ELEKTRIKAR stanujoč: POLZELA 178 6. LISTA SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA 1. MARJAN RIBIČ, roj. 1956 leta, DIPL. ING. KMET. stanujoč: LATKOVA VAS 6, PREBOLD 2. VLADO MAROVT, roj. 1947 leta, KMET stanujoč: TOPOVLJE 20, BRASLOVČE 3. FRANC TURK, roj. 1934 leta, KMET stanujoč: TRNAVA 16. GOMILSKO 4. IVAN POVŠE, roj. 1951 leta, KMET stanujoč: PODLOG 29, ŠEMPETER 5. ANDREJ PODPEČAN, roj. 1955 leta, KMET stanujoč: GALICIJA 51, ŽALEC 6. ALENKA KLADNIK, roj. 1948 leta, KMETIJSKI TEHNIK stanujoč: ČEPLJE 19, VRANSKO 7. ALOJZ KOVČE, roj. 1926 leta, KMET stanujoč: OJSTRIŠKA VAS 54, TABOR 8. FRANCI SATLER, roj. 1966 leta, KMET stanujoč: ZALOŽE 42, POLZELA 9. IVAN BIZJAK, roj. 1933 leta, KMET stanujoč: GOTOVLJE 43, ŽALEC 10. JANEZ STENOVEC, roj. 1955 leta, KMET stanujoč: GORNJA VAS 37, PREBOLD 11. JOŽE PEČOVNIK, roj. 1931 leta, KMET stanujoč: JERONIM 4, VRANSKO 12. ANTON GOROPEVŠEKt roj. 1955 leta, KMET stanujoč: GRIŽE 83, GRIZE 13. KAREL SEMPRIMOŽNIK, roj. 1946 leta, KMET stanujoč: GOMILSKO 14. ANDREJ KRAMER, roj. 1960 leta. KMET stanujoč: ZALOŠKA GORICA 7/A, PETROVČE 15. SREČKO PIŽORN, roj. 1930 leta, KMET stanujoč: ANDRAŽ 14 16. JOŽE IRMANČNIK, roj. 1951 leta, VETERINARSKI TEHNIK stanujoč? DREŠINJA VAS 59, PETROVČE 17. VINKO COKAN, roj. 1934 leta, KMET stanujoč: SP. ROJE 1, ŠEMPETER 18. JANKO TURNŠEK, roj. 1953 leta, KMET stanujoč: PODVRH 83, BRASLOVČE 19. ANDREJ BRIŠNIK, roj. 1969 leta, KMET stanujoč: PREKOPA 26, VRANSKO 20. FRANC SOPOTNIK, roj. 1923 leta, KMET stanujoč: ŠEŠČE 63, PREBOLD 21. JANKO MIKLAVŽIN, roj. 1955 leta, KMET stanujoč: VRBJE 40, ŽALEC 22. PETER KOS, roj. 1952 leta, KMET stanujoč: STUDENCE 38, ŽALEC 23. FRANC ŠPAJZER, roj. 1951 leta, KLEPAR stanujoč: LIBOJE 89, PETROVČE 24. ALOJZ GERŠAK, roj. 1965 leta, KMET. TEHNIK stanujoč: ZALOŽE 6, POLZELA 25. IVAN ČULK, roj. 1944 leta, KMET stanujoč: MALE BRASLOVČE 7, BRASLOVČE 7. LISTA SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRANKA 2. MAKS SORŠAK ML,, roj. 1964 leta, ŠTUDENT PF stanujoč: VRANSKO 83 3. SREČKO LEDNIK, roj. 1962 leta, RUDARSKI TEHNIK stanujoč: STUDENCE 51 4. STANKO ZUPANC, roj. 1929 leta, UPOKOJENEC stanujoč: GOTOVLJE 70 5. STANE LESJAK, roj. 1938 leta, DIPL. POLITOLOG stanujoč: PETROVČE 13 6. MARIJAN TURIČNIK, roj. 1938 leta, DIPL. POLITOLOG stanujoč: PETROVČE 241 7. IGNAC KRIVEC, roj. 1960 leta, ING. GRADBENIŠTVA stanujoč: RAKOVLJE 50 NA ZBIRNI LISTI JE 143 (STOTRIINŠTIRIDESET) KANDIDATOV št: 008-3/89-1 Žalec, 21. 3. 1990 Predsednik občinske volilne komisije Milan Bratušek 40 let PD Zabukovica Člani, mladinci, pionirji, cicibani PD Zabukovica bodo letos praznovali 40-letnico svojega društva. Zato so na zadnji letni konferenci sklenili, da bodo še popestrili svoje delo. V društvu, ki slovi po raznolikem delu, pripravljajo več množičnih akcij. Med akcijami, ki so že bile, je bil POHOD ŽENA NA HOM. Prvo nedeljo v marcu se je pri tej planinski postojanki zbralo preko sto žena. Najmlajši so vsako pohodnico, ki je prišla na Hom, obdarili s šopkom spomladanskega cvetja in nageljnom. Pripravili so krajši kulturni program. V društvu so zelo priljubljeni razni spominski pohodi, kjer ne manjka mladih. Tako so se udeležili pohoda po poteh I. pohorskega bataljona Rogla-Osankarica, odšli so na Marijo Reko in Goro Oljko, mladi so prevladovali na pohodu po poteh IX. divizije Dramlje—Stranice, udeležili so se spominskega pohoda na Snežnik. V marcu načrtujejo še udeležbo na spominskem pohodu na Porezen ter izlet na Boč. Razveseljivo je, da vedno več društev tiska svoje letne programe. Svoj program imajo člani PD Zabukovica ter člani PD Šempeter in še bi lahko naštevali. V eni izmed prejšnjih številk smo zapisali, da nekatera društva več ali manj pozabljajo na svojo Savinjsko planinsko pot. To ne bi mogli reči za Šempeterčane. V svojem programu so prikazali, kako naj bi pot izgledala I. 1992. Bomo vsi skupaj zmožni to uresničiti? F. Ježovnik Sanies na Polzeli Na Polzeli so dobili še eno zasebno prodajalno, in sicer s pohištvom. Odprl jo je Rudi Bračun iz Žalca, nosi pa ime »Sanies«. V novi prodajalni, ki je v prostorih nekdanjega župnišča, prodajajo pohištvo različnih proizvajalcev, kot pa pravi lastnik bodo ponudbo razširili še na drugo blago za opremo stanovanj in potrebe gospodinjstva. Stavba, v kateri je prodajalna, omogoča postavitev in predstavitev pohištva glede na funkcionalnost posameznih prostorov. Novo trgovino sta dekorirala znana zasebnika iz Titovega Velenja, sicer pa Polzelana, Slavica in Edi Cehner. V novi prodajalni-Sanles ponujajo pohištvo s petdeset odstotnim popustom. Na sliki: Del prodajalne Sanies, na desni pa lastnik Rudi Bračun. T. TAVČAR Odprto tudi ob nedeljah V Ločici pri Polzeli je odprla Iva Živanovič novo zasebno prodajalno z živili in mešanim blagom. Po besedah lastnice je prodajalna samopostrežna, naprodaj pa je blago za vsakodnevne potrebe gospodinjstev. Trgovina je lepo založena, njena prednost pa je tudi dovolj veliko parkirišče. Trgovina je odprta tudi ob nedeljah dopoldne. T. TAVČAR 1. PETER PUNGARTNIK, roj. 1930 leta, UPOKOJENEC stanujoč: POLZELA 129/A, POLZELA 2. ERAN SADNIK, roj. 1930 leta, GRADBENI TEHNIK stanujoč: GUBČEVA 8, ŽALEC 3. FRANC ŠUMEJ, roj. 1943 leta, INŽENIR stanujoč: LEVEC 83, PETROVČE 4. FRANC OGRIS, roj. 1953 leta, DIPL. PRAVNIK stanujoč: POLZELA 232, POLZELA 5. LEON STRNAD, roj. 1941 leta, MIZARSKI MOJSTER stanujoč: TABOR 28, TABOR 1. STANE FIRST, roj. 1932 leta, OBRTNIK stanujoč: ARJA VAS 50/B 2. JANEZ VIPOTNIK, roj. 1934 leta, OBRTNIK stanujoč: GREGORČIČEVA 9, ŽALEC 8. LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV 1. VINKO RAZDEVŠEK, roj. 4963 leta, KMET stanujoč:, PONIKVA 5 Razstavljalo osem amaterjev V mali dvorani doma Svobode na Polzeli je bila v februarju odprta razstava slikarskih del osmih slikarjev amaterjev s Polzele. Na otvoritvi je govoril predsednik DPD Svobode Polzela Marko Slokar, ki je poudaril, da je to prva razstava, na kateri razstavlja kar osem amaterjev, slikarjev s Polzele. Tokrat so se opogumili in svoje slike dali na razstavo Anica Tamše, Anja Maček, Regina Martinkovič. Angela Pinter, Irena Pevnik, Peter Bizjak, Jože Vaš in Marjan Dečman. T. T. Pisma bralcev Juteks — onesnaževalec okolja Zbrale smo se krajanke Ložnice z namenom, da osvetlimo še drugo plat medalje tovarne Juteks. V zadnji številki -Občana- je tov. Kroflič opeval dosedanje dosežke in ploskal planu, ki si ga je tovarna zastavila za naprej. V naslovu članka je bila omenjena tudi ekologija, vendar v nadaljevanju teksta o tem ni bilo govora. Kako tudi?! To pa je razlog, da se obračamo na javnost in razložimo, kako se nam godi na Ložnici že debeli dve leti. Ne bomo se spuščale v kemične analize, ampak bomo skušale na najbolj preprost način prikazati dejansko stanje. Kemično podjetje Žalec (tako se po novem imenuje Juteks, kar seveda ni nikjer objavljeno) ima v programu dve ekološko popolnoma sporni proizvodnji. Niti za eno niti za drugo nima ustreznih dovoljenj (kaj to: niti za zidanje proizvodnih hal ne, saj so začeli graditi pod pretvezo, da bodo to skladiščni prostori in za tak namen obstaja tudi uradna dokumentacija). Torej: Proizvodnja toplega poda (med največjimi, če ne največja v Evropi) in proizvodnja avtomobilskih oblog, za katero trdijo, da je šele poizkusna. Topli pod proizvajajo na dvometrski liniji (dveh), kjer so nameščene čistilne naprave, vendar delujejo le občasno (ponoči absolutno nikoli) in trometrska linija, kjer čistilnih naprav še sploh ni. In končno najbolj sporna proizvodnja avtomobilskih oblog, za katero bodo po izjavah predstavnikov tovarne izdelane čistilne naprave po meritvah in izdelavi ustrezne metodologije. Za tako sporno proizvodnjo pa celo ponujajo obveznice in čudovito reklamo na televiziji. Tako speljana proizvodnja ima za posledico, da se nevzdržno kadi, podnevi in ponoči, tako, da se dim vali po dvoriščih sredi jasnega dne. Smrad pa enostavno ne dovoli, da stopiš iz hiše. Menimo, da so v teh dimih zdravju škodljive snovi, krajani Ložnice smo obsojeni, da ne moremo več uživati svežega zraka, ne moremo več sušiti perila na zraku, ne moremo prazračiti stanovanj, ne upamo si peljati otroke na zrak itd. Kar je še bolj pomembno, nimamo več za kaj uporabljati svojih vrtov. Analiza zelenjave, ki jo je opravil zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Celje je pokazala, da je solata neužitna, ker so prisotne nekontrolirane emisije tovarne Juteks. Torej vsi ti izpušni plini niso tako nedolžna stvar. O vsem tem smo se pogovarjali z vodilnimi Juteksa, vendar se do danes ni spremenilo še nič. Toda glede na učinkovitost čistilnih naprav močno dvomimo v popolno odstranitev škodljivih snovi. Ing. Kek pa celo tako ironično odgovarja na tako resno zadevo: citiram: »Kar mirno sejte solato, jo bom jaz pojedel». Zdi se nam, da postajamo in ostajamo glas vpijočega v puščavi, saj so celo inšpektorske službe na žalski občini nemočne kaj storiti za nas. Sprašujemo se, ali je tovariš Šinigoj, ki je tovarno slavnostno ot-voril, napravil to napako vede ali nevede, se pravi, da so ga speljali na led, kakor hočejo sedaj nas. Nemogoče se nam zdi, da bi tako pomèmben mož, kot je predsednik IS Slovenije, napravil nekaj takega mimogrede, ne da bi bil podrobneje seznanjen, če taka tovarna sploh zakonito stoji. Pred vrati so volitve. Koga naj volimo? Ali bo res mali človek ostal vedno odmaknjen od svoje osnovne pravice do človeka dostojnega življenja? Vsi obljubljajo skoraj nemogoče, vendar stare izkušnje govore, da ko se nevihta poleže, gre naprej vse po starem. Tega pa se krajani Ložnice najbolj bojimo, da se bomo morali še naprej dušiti v dimu in smradu. Pa saj je nekdo od vodilnih Juteksa dejal, da je na koncu tako in tako treba najti vzrok, da umremo. Kljub vsemu pa nam še vedno ni jasno, kako občinske inšpektorske službe dovolijo ekološko tako sporno proizvodnjo brez sleherne dokumentacije in zaščite in kje so njihove pristojnosti ukrepanja v skladu z ustreznimi zakoni. KRAJANKE LOŽNICE (114 podpisov) ---------------------------------------------^ Rešitev Sipa je v drastično izboljšani, ne pa v zmanjšani proizvodnji Oprostite, ker sem si izposodil kar naslov, katerega ste v SAVINJSKEM OBČANU že prebrali. S tem naslovom bi radi opozorili, da si prizadeti želijo nadaljevati polemiko v časopisu glede nadaljnje usode SIP-a in tudi o svoji vlogi v preteklem obdobju. Uredniški odbor razmišlja drugače. Obema prizadetima, tako tovarišu Leopoldu Rajhu kot vodilnim delavcem Sipa, je omogočil, da dasta karte na mizo in povesta, kaj si o tej zadevi mislita. Nadaljnja polemika pa prav gotovo ne more prinesti otipljivih rezultatov, niti za delavce Sipa niti za tovariša Leopolda Rajha. Razumljiva je ogorčenost tovariša Leopolda Rajha na pianje Savinjskega občana oziroma na objavo »nesojenega« članka v našem glasilu, saj je bilo prvo pismo objavljeno brez njegovega dovoljenja. Res pa je tudi, da je pismo prišlo v javnost, saj ga je razposlal na več naslovov, predvsem pa delavskemu svetu SIP Šempeter in bi to pismo prej ali slej zagledalo luč sveta. Uredniški odbor in zlasti odgovorni urednik našega časopisa pa se tovarišu Rajhu opravičujeta za neljubi dogodek, saj smo hote ali nehote razburkali nemirne vode Sipa. Razumemo prizadetost tov. Rajha, saj je res vtkal velik del ži- vljenja in žviljenjske energije v tovarno Sip. Nedvomno je 20-letno obdobje, ko je načeloval Sipu, na njem pustilo takšne in drugačne posledice, še zlasti, ker je vedno težje biti vodilni delavec, vendar bi v interesu njegovega kolektiva pustil ob strani osebno užaljenost in pomagal reševati probleme Sipa. Vodilne Sipa, ki so se odrekli nadaljnji polemiki v časopisu, pa prosimo, da se v bodoče podpišejo s svojim imenom in ne z imenom samoupravnih organov. Sicer pa je prav, da želje in težave delavcev Sipa, tako sedanjih kot bivših, rešujete preko internega Sipovega glasila. Toliko. Lep pozdrav! Glavni urednik Avtobusna postaja — sramota Vranskega Sem zavedna Savinjčanka, toda v Ljubljani živim že 30 let. Vsak mesec se vozim mimo VELIČASTNE AVTOBUSNE POSTAJE NA VRANSKEM. Res, zelo velika sramota za vse Vranšane — še posebno za tiste, ki imajo skrb za ureditev kraja. Res je sramota, ker se toliko potnikov vozi z avtobusi vsak dan in vidijo na avtobusni postaji samo razpadajočo barako s smetnjakom, ki se ga zelo redko izprazni. Pred časom je še v tej baraki visel v. mi reci (tudi že zelo star), ki je bil prenešen s stare postaje (pri pošti), pa že tam je visel precej let neobnovljen. Ravno tako stoji k;osk, ki naj bi bil slaščičarna, teda »udi ta ne obratuje. Kaj res ni na Vranskem nikogar, ki bi poskrbel za lepši in ure-jenejši izgled avtobusne postaje. Bife, ki je zelo skromen (ob nedeljah seveda zaprt), je pa tako drag, s hotelskimi cenami. Zavedati se je treba, da se z avtobusi vozijo bolj skrgmni ljudje — ne bogataši, ti imajo svoje avtomobile. Zato Vranšani, uredite okolico avtobusne postaje, pa tudi vozni red obnovite, ker je na njem že veliko avtobusov ukinjenih. Hvala za razumevanje! H.P. Ljubljana (naslov v uredništvu) Neverjetna prvoaprilska, ali pa tudi ne! Pomislite, v Gotovljah imamo neverjetno visoko inteligenčnega lovskega psa. V poznem mraku se je ta mrcina po mačje prihulila k zajčniku in se lotila kar treh vrat. Nekam po človeško jih je odprla, celo močno zavarovalno lato je brez sledu odstranila. In, hop po zajčjih družinah. Tilnik je zlomil najprej trem petkilogram-skim zajkljam, nato trem trikilo-gramskim in dvema polkilogramskima. Vse je nato znosil na en samcat kup. Oh, kako žalostna podoba...!? To je zares popolna dresura in lovska mrcina bi na evropskem tekmovanju prav gotovo dobila najvišje lovsko odlikovanje, lastnika prikupnih zajkl pa je oškodovala za okroglih petsto dinarjev. Za bogataša užitek, za prizadeto družino pa grenke solze, še posebej, če je v družini težek sladkorni bolnik. Stare račune je tako moral poravnati »lovski pes», plačati pa so ga morale z življenji zajklje, ki so bile pri vsem tem najbolj nedolžne, lastnik pa bo njihovo izgubo težko prebolel. Sarkastični vandalizem je uspel, saj maščevanje ne pozna meja. Prizadeti občan (naslov v uredništvu) 8. marec malo drugače Leto dni je minilo od srečanja žensk v Vinski gori. Tokrat smo želeli podariti šopek najdražjega cvetja drugače. Želeli smo pripraviti kulturni dogodek, ki bi segal v srce, ki bi matere spremljal še dolgo potem... Na oder smo povabili prijatelje iz srednje šole za slepe in slabovidne iz Škofje Loke. S svojim programom Trenutek svetlobe so želeli osrečiti in razveseliti zbrane v dvorani. Med nami so bila dekleta Suzana, Jana, Sonja, dekleta, ki ne vidijo z očmi, temveč s srcem. V tej šoli so se zbrale iz cele Slovenije, spletle pa so prijateljske vezi, ki jih ne bodo nikoli ločile. Srečne so, veselijo se svoje mladosti in se usposabljajo za poklice. Svoj prosti čas izrabljajo za najrazličnejše dejavnosti. Pokazale so, da rade pojejo, se veselijo in igrajo. In delček te sreče so v soboto, 10. marca prinesle med nas v Vinsko goro. V svojem programu so nam zapele in povedale, da so rade v družbi, da so rojene v ljubezni in da bi za topel stisk roke ponudile vse svoje srčno bogastvo. Prisluhnili smo jim s srcem in s solzami v očeh. Spoznali smo, da so tudi vsi tisti, ki so prikrajšani za svetlobo, srečni. Srečni so zato, ker imajo polno drugih vrlirj, ki jih plemenitijo. Turistično društvo Vinska gora jim je za popotnico izročilo nekaj denarja, da bodo lahko svoje počitnice obogatile še s kakšnim obiskom ali potjo v čudovito naravo, ki jo znajo tako pristno doživeti. Anica Drev, Vinska gora Odprli bomo šolo za starše Otroci, dogovorimo se: odprti bomo šolo za starše! V njej bodo pravi profesorji in resne ocene. Obisk — obvezen za vse starše in tiste, ki to mislijo postati. Starši, se sprašujete zaikajj in kaj se boste učili? Prva ura bi bila: kako in zakaj dojiti otroka? (Kljub temu, da vedo, kako je mamino mleko zdravo in koristno, še vedno le malo število mater doji!) Tu bi se tudi naučili, kako se pripravi domača hrana, ki je dosti boljša od čokolinov in griskov. Zelo važna ura bi bila: Kako in zakaj dajati kapljice AD? Naučili bi vas, da jih dajajte na žličko, z malo čaja ali mleka in direktno v usta. Po teh kapljicah otrok NE zvija, dajemo pa jih do dveh Jet ali 24 mesecev ali 730 dni. Če jih otroci ne dobivajo dovolj dolgo, ostanejo posledice: štirioglate glave, krive noge, udrte prsi. Starši lahko pridejo po recept zanje vsak dan, če jih seveda zmanjka. Kaj narediti z dudo, ki pade na tla? Oprati jo je treba v vodi, ne pa v maminih ustih! Kjer je namreč polno klic, zaradi katerih otrok lahko ZELO ZELO zboli. (Duda, oprana v ustih, je grobo rečeno isto, kot bi otroku pljunili v usta.) Kaj narediti, če otrok dobi vročino? Takoj poklicati-zdravnika? NAPAČNO! Otroka je treba shladiti v mlačni kopeli, mu dati po potrebi panadon ter obvezne mlačne obkladke na noge. Dati mu je treba dosti čaja. Zelo pomaga sok rdeče pese. Vročina namreč pomeni, da se v telesu nekaj dogaja in ni razloga za preplah. Zato ni treba vsakič takoj poklicati dežurnega zdravnika. Ste morda pomislili, koliko pomembnega dela ima dežurni zdravnik? Če je možno, otroka prinesite v zdravstveni dom, kar je vsekakor laže, kot sem pripeljati odraslega človeka s srčnimi težavami ali kapjo. Ste kdaj pomislili, da lahko zaradi povišane temperature, ki otroku n nevarna (razen če je podvržen krčem), nekdo utrne, ker ne dobi takojšnje pomeo. Poleg tega pa zdravnik: tudi laže postavi diagnozo v zdravstvenem domu kot na domu. Vsekakor pa je tu-dii llaže sem pripeljati; otroka kot odraslega človeka, ki se morda duši. Gotovo se s tem strinjate?5 Čudite se tudii,, če se zdravnik jjezii, ko otroka pripeljete na pregled pred zaključkom delovnega časa,, čeprav temeprafora in sllafoo počutje traja že dva dni. Hudujete se na zdravnika, pri tem pa ne pomislite, kako se je pri vsem tem počuti vaš otrok,, ki bii zdravila lahko dobi že dosti prej. Pa tusfi sicer je treba datti zdravila otroku takoj, ko jih zdravnik predpiše,, saj san» napisan recept otroku ne bo prav nič pomagali. Zgadilo se je namreč že tun® to, da so starši tarnali, da otroku ni nič boljše, čeprav je bil pri njemu ponoči zdravnik, v rokah pa so držali napisane recepte. Se zlasti pomembno pa je, če se otrok opeče,, da mu nudimo takojšnjo pomoč, saj so opekline liahko zelo zelo nevarne in pa zelo boleče. Če zdravnik predpiše zdravila, jäh dajte po navodilih točno ob uri, kap m vseeno, če otrok dobi zdravila vsakih šest uor ali poljubno štirikrat dnevno. Res je zbujanje ponoči neprijetno, vendar to traja običajno Ile deset dni, kar pa se na vsak način zmore. Če otrok zdravila izpljune, ga p treba dati ponovno. Pa še to. Obodi so za to, da jph imate radi «n ne da ph izkoriščate za boKraški stalež. Težko p namreč dokazati, «fa p otrok zdrav. Ai se vam otrok rač ne smili, ko ga mruofamo prati, da mu pregledamo kri, ker ste ga pač pripenjali zato, ker rabite dlan ai diva izostanka z dela? Kaj tritio zdravniki ugotovimo, kdo izkorišča stalež preko svojih otrok. Še posebno oratilo p lo takrat, ko otroka pripelje na pregled mati, stalež pa potrebu-p oče. In kaj bi se še naučili v tej šoli za starše? Posebne ure bi namenili pripravi zajtrka in kako otroke pripraviti, da ga pojedo. Otroci ponavadi zavrnejo zajtrk z besedami, da niso lačni. Kdo pa sploh je zjutraj lačen? Verje-mite, če bi otroka vsako jutro čakal na mizi vsaj kozarec mleka in kos kruha, bi ga enkrat popdel. Svetupm vam, da vstanete pet minut prej in pripravite zajtrk, saj so otroci do šolske malice že zelo lačni. Pri šolskih pregledih smo ugotovili, da od 386 pregledanih otrok zajtr-kup le 162. Mlajši še jedo, starejši pa dosti manj, čeprav v puberteti potrebujejo dosti hrane in energije, ker hitro rastejo. Dan se z jutrom začne. Od 233 pregledanih osmošolcev jih zajtrkuje le 76. Veste, vsi ti otroci bodo že »jutri« starši, in kako bodo oni potem učili zajtrkovati svoje otroke, če sami nimajo te navade? Mislim, da vas ni potrebno posebej učiti, kako se pogrep mleko in namaže kruh, saj to snov že obvladate. Pa še nekaj! Kako ne kadim in ne pijem. Ali mislite, da niste smešni, ko otroku ob cigareti in polnem kozarcu razlagate o škodljivosti tobaka in alkohola? Tudi psihično se otroci lahko mučijo (ne samo fizično). Otroci imajo starše radi, zato naj ne bodo oni žrtve nabojev medsebojnih obračunov med starši. Otroci niso krivi, če se starši ne razumejo. Njihovi prepiri jih zelo bole (stene v stanovanju so tanke in zato vse te prepire slišijo). Boli jih tudi, če oče udari mater, zato otroci nikakor ne smejo biti orodje za medsebojne obračune, saj se dosti bolezni razvije prav zaradi psihičnih stresov. Vidite dragi starši, koliko stvari bi se bilo treba naučiti v tej šoli za starše, V njej bi se seznanili tudi o potrebnosti obveznih cepljenj, pa o negi zob itd. Kaj menite, ali jo odpre- Kulturni dan Jamarji predstavili svoje delo Letošnji kulturni dan so v Preboldu, ob podelitvi priznanj najprizadevnejšim učencem in učenkam, krajšem kulturnem programu in sprejemu prvošolčkov v kulturno društvo, namenili gostom iz Periskopa in preboldskim jamarjem. Ker pa peri-skopovcev zaradi bolezni ni bilo, so levji delež kulturnega dne nosili jamarji, ki so tudi sicer namenili šolarjem širok vpogled v njihovo dejavnost. Telovadnica osnovne šole Prebold je bila ta dan skoraj v celoti v znamenju prikaza dela in življenja preboldskega jamarskega kluba, ki je letos zakorakal že v 21. leto svojega delovanja. Učen cii iri učiitelf so si fahfco ogledali razstavljene fotografije, pokale, priznanja, izdane stenske koledarje, biltene, knjige fa vrsto drugega materiala. Posebno pozornost so namenili tud« ejjibeviim odpravam v Južno Ameriko,, na Kreto in v naše republike. Razstavljeni so bii tudi kapniki fa sige ter drugi eksponati; «z klubske zbirke. Največje veselje fa zamaranje pa je vfadlalo ob prikazu ptezaMi vešč», ki so pi demonstrirali sovrstniki — čfarii Jamarskega krožka. Vsem prisotnim pa je v iimenu jamarjev spregovoril njihov podpredsednik Darko Maragfav, ki je v besedi predstavil; zgodovino jamarstva preboldski klub-fa neka- tere zanimivosti z njihovih ekspedicij. Ob koncu pa je odgovarjal ra posamezna vprašanja in predstavil ter intervjuja! perspektivnega mladega jamarja Janija Klasica kot enega od nekdanjih krožkar-jev. Udeleženci kulturnega dne so si nato ogledali še razstavo in videofilm z odprave v Kolumbiji. Nekaj pa se jih je odločilo, da se vpišejo v jamarski krožek. Le-ti sedaj že zagnano spoznavajo lepote in zanimivosti kraškega sveta Ponikvanske planote in želimo si, da bodo še naprej navdušeni nad to dejavnostjo in da bodo postali dobri jamarji. S tem pa bo namen predstavitve na kulturnem dnevu dobil še prijetnejše obeležje. dar Videli smo Gledališka dogajanja Sovica Oka na področnem srečanju Prvič je čez domači prag pogledala ena od naših lutkovnih skupin: na področjnem srečanju lutkarjev v Celju se je s predstavo SOVICA OKA predstavila skupina OŠ Peter Šprajc-Jur — Žalec. Igrico avtorice Svetlane Makarovič je režirala Marjana Marovt, pri čemer je za glasbo, scensko opremo in izdelavo lutk skrbela Meta Jakop, ki je sodelovala tudi pri postavitvi. Obe mentorici sta s skupino otrok od 1. do 6. razreda našli izjemno pristen stik in otroci so z veseljem igrali in prav nič čutili utrujenosti. Pred tem so že v novoletnem času razveseljevali, s sicer skrajšanim besedilom, otroke v krajevnih skupnostih Vrbje, Gotovlje, Vinska gora, Ponikva in Žalec. Ko pa so se odločili za nastop na področnem srečanju, je bil njihov dosedanji trud pozabljen, veselje pa tolikšno, da bi ga lahko primerjali morda le še z odkritjem zlatega rudnika. In tudi predstava na tem srečanju je bita med boljšimi. Ogledala si jo je republiška strokovna sodelavka za lutkarstvo. V tem primeru je bilo pridanega malce pelina, ki ga je tovarišica iz Ljubljane gostoljubno ponudila tistim, ki jih ni poznala. Tako je subjektivnost kritike neizogibna,_pa četudi ocenjevalci trde drugače. Naši mladi lutkarji so svoje delo pošteno in lepo opravili. Zato smo še toliko bolj veseli njihovega nadaljnjega vztrajanja pri ustvarjanju lutkovnih predstavio za naš mladi rod. Čestitamo! Pri predstavi SOVICA OKA igrajo: Tanja Naprudnik — sovica Oka, Luka Kobale — oče Sovir, Maja Aškerc — sovica, Luka Žu-ža — sovica, Jasna But — luna, Jure Hrovat — zajček, Klementina Sambolič — medved, Marika Ambruš — miška, Katarina Magajne — račka, Urška Kač — lisica. JoCk Ogledali si bomo ... REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV — v soboto, 31. marca, ob 19. uri v Domu krajanov Gomilsko — v nedeljo, 1. aprila, ob 17. uri v Gasilskem domu Prekopa, SREČANJE MLADIH LITERATOV — v četrtek, 5. aprila, ob 16. uri v Osnovni šoli Petrovče LETNA KONFERENCA ZKO ŽALEC — v petek, 6. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Polzela REVUA PEVSKIH ZBOROV OSNOVNIH ŠOL — v petek, 20. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Žalec — v soboto, 21. aprila, ob 17. uri v telovadnici OŠ Šempeter GLEDALIŠKI ABONMA — v torek, 24. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu Žalec (gostuje SNG Drama Ljubljana: DAMA IZ MAKSIMA, komedija) JoCk Kulturni dan V petek je bila na OŠ Vera Šlander Polzela sklepna prireditev kulturnega dne, ki se je bil začel pred štirinajstimi dnevi. Tedaj namreč Gojmir Lešnjak zaradi bolezni ni nastopil. Bil pa je kljub vsemu nepozaben kulturni dan. Nanj so se učenci pripravljali ob branju za bralno značko več mesecev. Ob temeljitem spoznavanju vseh Pavčkovih pesniških zbirk so tudi sami ustvarjali tako na literarnem kot na likovnem področju, zbirali gradivo o Tonetu Pavčku in za dan pripravili bogato razstavo. Izviren in topel kulturni program je obogati! pesnik Tone Pavček, ki je navdušil mlade radovedneže in jim podelil bralne značke. Kulturni dan je bil odprt za starše, ki so z veliko udeležbo počastili dobitnike bralnih značk in zavzeto spremljali celotno dogajanje. In kako je potekala sklepna prireditev? Gojmir Lešnjak, voditelj Periskopa, je pritegnil k sodelovanju domala vse učence. Le komu niso pri srcu nenavadne pesmice Borisa A. Novaka, ki se ponašajo s pravimi besednimi igrami. Kakor koli že, Goje je dokazal, da zna navdušiti mlade poslušalce. Navsezadnje pa smo razigranosti in vedrine v današnjem času še kako vsi potrebni. T TAVČAR .. Šminka pomaga igrati Le kdo ga ne pozna! Kamor ga povabijo, gre: Vinko Tajnšek pomaga in skuša naučiti in te na nevsiljiv način zastruplja z vonjem šminke, ki se mu nikoli ali zelo težko lahko odpoveš. Ker pa je tudi od šminke zelo odvisna pristnost gledališkega lika, je med člani gledaliških skupin naše občine vzklila želja po pridobitvi znanja s šminkerskega področja. Poznani šminker in lasničar mojster Vinko Tajnšek iz Celja pa je vsem našim skupinam dober znanec in prijatelj, zato se je tudi odzval povabilu in izvedel celodnevni seminar šminkanja 3. 3. 90. Udeležilo se ga je šestindvajset članov gledaliških skupin, skoraj vsi iz Tabora in Vranskega. Tako slušatelji kot predavatelj ter ZKO, ki je bila organizator seminarja, so s potekom seminarja izredno zadovoljni. Pokazali so željo po nadaljevanju te oblike izobraževanja, ko bi osnovno znanje, pridobljeno v sedanjem, dograjevali z zahtevnejšim spoznavanjem umetnosti gledališke maske. JoCk Dramska skupina Kulturnega društva Gomilsko _ _ Foto: T. Tavčar Dobrodošla Po nekajletnem zatišju se je dvignila zavesa na odru v kulturnem domu na Gomilskem. Krmilo je imel v rokah režiser Tone Koz-melj iz Kaple, vodil pa je že nekaj bolj ali manj izkušenih igralcev. Komedija V. Novaka DOBRODOŠLA MIS AGATA je že nekaj časa navduševala njihovega režiserja, igralci pa so mu prisluhnili in kljub nekaterim težavam smo si v soboto, 17. marca ogledali to, v letošnji sezoni tretjo premiero v naši občini. Repriza je bila tudi v nedeljo in obakrat je številno občinstvo potrdilo ugotovitev, da na Gomilskem gledališka dejavnost ohranja korenine. Komedija, ki so se je lotili s prave strani, je izzvala v ljudeh precej smeha, kar kaže na sodelovanje in morda manj na občudovanje poznanih obrazov in njihove igre. Na momente so uspeli razbiti skoraj - preenolično mis Agata dogajanje; besedilo, ki je nudilo ogromno izraznih možnosti, pa je bilo z igro premalo oplemeniteno. Prvemu, živahnemu in informacij polnemu delu je sledil drugi, ki je v tempu že nazadoval, izgleda pa, da je za zaključek zmanjkalo sape. Scensko je predstava absolutno urejena, izkoriščene pa so bile tudi prostorske in tehnične možnosti. Le redko se kje zgodi, da bi ne bilo napak pri posnetkih glasov, efektov ali glasbe. Na go-milski predstavi je bil to res presenetljiv pozitivni učinek. S tem so tudi igralci imeli več možnosti, bodisi oba zakonca, ki sta, bolj on kot ona, vedela, kako se tej stvari streže; predvsem je manjkala energičnost soproge, ki pa jo je toliko več izražala njihova služkinja Tudi ta je včasih zaplavala v vode hegolovosti, ali zaradi preveč aktivne vloge, ki ji ni dala možnosti oddahniti si, ali zaradi kančka površnosti. Predvsem pa so bili obrobni liki solidno nakazani, mis Agata pa bi morala biti bolj graciozna in manj boječa. K vsemu je treba dodati še več razmišljanja o kostumih in več skrbi za pravilnejšo in lepšo izgovorjavo. Sicer pa o predstavi na Gomilskem gledalci in igralci verjetno razmišljajo drugače, bolj prizanesljivo. Namen tega zapisa nikakor ni očitanje česa slabega ali hvaljenje v nebo. Z vsemi sodelujočimi je bil po premieri tudi voden pogovor, v katerem so se izmenjala mnenja in strinjanje v želji po še boljšem. Čestitamo vsem igralcem in sodelavcem GD Gomilsko za uspelo predstavo, želimo jim čimveč poštovan j, vsekakor pa še nadaljnjih Uspelih premier JoCk Foto: T! T Mala naša beseda v Grižah Z velikim optimizmom je Zveza kulturnih organizacij Žalec glede na lanskoletno uspelo srečanje šolskih gledaliških skupin tudi letos zapisala v svoj program tovrstno prireditev. V domeni s strokovnima odboroma (za gledališko dejavnost in šolska kulturna društva), DPD Svobodo Griže in osnovno šolo Griže je brez kakršnihkoli težav potekala priprava na izvedbo prireditve. V razpisnem roku se je prijavilo šest skupin z zelo zanimivim in raznolikim programom. Zadnji dan je morala ena skupina zaradi bolezni svoj nastop odpovedati, vendar pa je prireditev naslednji dan, v četrtek, 1. marca izredno dobro uspela. Potekala je v dveh delih, za občinstvo pa je poskrbela osnovna šola, ki si je zabeležila kulturni dan. Tako obiskovalci kot seveda nastopajoči so bili v Grižah zelo zadovoljni. Uvodoma je mlade pozdravil predsednik ZKO Žalec Jože Jančič, po zaključku pa je potekal pogovor z mentorji in predsednikom PZ GS Celje Štefanom Žvižejem. Morda bi od njega pričakovali več konkretnih ocen, saj se le na osnovi neposrednega primerjanja napak lahko učiš; vendar pa je v bistvu dosegel logično razmišljanje pri samem sebi, kako bi in kako bi ne naredil nečesa. Ob tem moram povedati, da je žalska občina, in še katera iz obrobja celjske kotline, odrinjena. Nikakor se nekateri ne morejo otresti misli, da je najboljše lahko »ratalo« le Celjanom. Preveč lokalizma, preveč ljubosumja ali kaj... in potem se zgodi, da so področna srečanja po kakovosti bornejša od občinskih, tiste prave, izvirne in domiselne postavitve pa ostajajo doma, ker niso iz ...? Kljub temu bo tudi prihodnje leto ZKO organizirala enako prireditev; navsezadnje je to pregled dejavnosti, ki se rojevajo v naši občini in za naše ljudi. Pa naj ostanejo le naše. Saj na škodi nikakor ne bodo tisti, ki ostajajo doma. Na Mali naši besedi so sodelovali: OŠ Griže — ŽUPANOVA MICKA, OŠ Žalec — UPOR V KRALJESTVU BONBONOV, RIŠEM ŽIVLJENJE, SOVICA OKA, POŠ Galicija — SAPRAMIŠKA, OŠ Polzela — HMELJSKA VEČERJA. Vsem izvajalcem in mentorjem se zahvaljujemo za sodelovanje in jih pričakujemo tudi prihodnje leto, ki naj bo kar najbolj uspešno. JoCk Toot toot glasba iz New Orleansa New Orleans, mesto franco-sko-ameriško žlobudrajočih ljudi, luka ob Mississipi delti, prostor, ki je bolj znan kot rojstni kraj jazz glasbe. Tu so igrali in prebivali velikani kot so Luis Armstrong, Albert Ammons, Sidney Bechet do današnjih: Milesa Davisa, Wyntona Marsalisa in Sarah Vaughan. Vendar je New Orleans predvsem znan po »cajun« petju oz. njegovem črnem bratu »zydecu« petju. Francoski bluegrass v rhythm in blues maniri je najbolj izstopajoč zaradi uporabe ročne harmonike. Neville Brothers (lokalni kult band), Allen Toussaint, Irma Thomas, Lee Dorsey in Dr. John ter bandi kot so King Nino and His Slave Girls the Wild Magnolias, Clifton Chenier’s Red Hot Lousiana Band, Mason Ruff-ner and the Bluesrockers, Radiators, Sady Courville in Rockin’ Dopsie so razen redkih malo poznani bandi v Evropi, pa zato pravi staroste tamkajšnje glasbene scene. Njihovo glasbo bi najbolje označili kot »toot toot« glasbo, seveda R & B; ime je dobila po »cajun« pesmi Ma Cherie Toute Toute oz. angleški verziji My Toot Toot, ki jo izvaja Rockin’ Sidney na svoji Hohner harmoniki. Dobri poznavalci glasbe se bodo spomnili tega komada tudi v izvedbi bolj znanih Fats Domina in Doug Kershawa. Zydeco blues se izvaja v nočnih barih na Bourbon in King Royal Streets ter v okolici New Orleansa. Mason Ruffner (mlajša generacija) nastopa v Old Absinthe House Bar, kamor zahajajo znani glasbeniki kot Billy Gibbons (Z. Z. Top), Bruce Springsteen, Carlos Santana, Jimmy Page, Robbie Robertson (The Band) in drugi. Vsi ti obiskovalci, med njimi je tudi mnogo ljudi iz hollywoodske Mezopotamije, so navdušeni poslušalci. Že tako znani kot Memphis Slim, Earl King in John Lee Hooker so znali povedati, da če človek hoče čuti, kaj je to blues, potem mora iti poslušati zydeco blues v Bayou Country (katere ime so svetu raznesli Creedence Clearwater Revival, prav tako kult skupina iz New Orleansa, s ploščo Bayou Country). Bayou je zemlja močvirja, komarjev, krokodilov, amarillov in voodoo magije. Tam se je gumbo juha, red hot chillies, shrimps (rakci) na stoen način in pije Hurricane coctail (ta ti prikuje sedalo na stol ali zemljo j.Toot Toot odmevi iz vseh barov French Quarteria te dvignejo na noge, ritem ti zaplapola po žilah, plešoči natakarji, ki pojejo in strižejo kakor tečejo komadi, te mamljivo vlečejo v lokale. Zamrznjeni odmrznejo, mlahavim je nerodno, strastni puhtijo, vsi pa spuščamo obremenilno energijo v akordov polno ozračje. Kdor še ni poslušal Toot Toot norije v kakšnem baru, ta ne ve, kaj je to imeti se res dobro. Vučina Spejzdnik Videoteka Oglejte si V našem mesečniku začenjamo z novo rubriko Oglejte si, ki naj bi služila predstavitvi videofilmov. Naš namen je predvsem predstaviti tekočo svetovno filmsko produkcijo in vam s tem pomagati pri izposoji kaset. Poudarek bo predvsem pa filmski HIT produkciji, kajti verjetno ste bili večkrat razočarani ob gledanju kakšnih »praznih« akcijskih filmov, posnetih z majhnim proračunom (B — filmi). Skratka, poskušali vam bomo predstaviti izdelke, ki so dovolj kvalitetni in dinamični ter nudijo garancijo za sprostitev in uživanje ob televizijskem ekranu. BLACK RAIN - thriller režija: Ridley Scott gl. vloge: Michael Douglas, Andy Garcia Da tudi na Japonskem obstaja organiziran kriminal, se lahko prepričate v tem filmu. Toda, kako ga onemogočiti? Z Michaelom Douglasom v glavni vlogi, seveda. ABYSS — akcijski režija: James Cameron gl. vloge: Ed Harris, Sigourney Weaver E. T. se je vrnil. Toda na našo srečo se je kar precej zredil ter pristal nekaj milj pod morsko gla- dino, tam pa so pogoji za življenje malce težji. Super! HER ALIBI — komedija režija: Bruce Beresford gl. vloge: Tom Selleck, Paulina Porizkova, William Daniels Iz zmede, v katero so vpleteni lepotica, umor, romunska Securi-tate ter nerodni pisec kriminalnih zgodb (Tom Selleck), se lahko izcimi le duhovita črna komedija. NO WAY OUT — politični thriller gl. vloge: Kevin Costner, Gene Hackman Film, v katerem lažejo vsi po vrsti, še najbolj pa glavni junak (Kevin Costner). Da pa je vse to karseda dinamično in napeto, moramo filmu dodati še primerno lokacijo — Pentagon. Gene Hackman je za spremembo enkrat poražen. HARLEM NIGHTS — komedija režija; Eddie Murphy gl. vloge: Eddie Murphy, Richard Pryor, Donny Aiello Če je Ragtime izraz črnske kulture, potem je Harlem Nights zrcalo črnskega kriminala 20. stoletja. »Napačno« je le, da so protagonisti filma vodilni svetovni komedijanti ter da je bil film posnet v devetdesetih. M. Cilek Palma s Polzele Ena mlajših skupin, ki se ukvarja s pop-disko glasbo, je tudi skupina Palma s Polzele. Po besedah vodje skupine Ines Slokar, ki tudi piše skladbe, zdaj pripravljajo kaseto. Pred dnevi so na Polzeli snemali video spot, s ka- terim se bodo odpravili na glasbeno agencijo v Nemčijo. Želimo jim, da bi pri glasbeni agenciji v Nemčiji vzbudili dovolj pozornosti, da bi jim bila odprta pot v tujino. T. TAVČAR Bogata in kakovostna izbira Levška Nama dobiva dušo in življenje Trgovska ulica v Nami Levec je prva te vrste v Sloveniji in gotovo inovacija na področju trgovske ponudbe. V drugem nadstropju, kjer je bil pred tem konfekcijski oddelek, so namreč po zamisli Dolfeta Naraksa in po projektu Kriste Košič lepo uredili štirinajst lokalov. V njih vam zasebniki nudijo predvsem bogato izbiro konfekcije, pletenin in še vrsto drugih zanimivih in kakovostnih izdelkov. Zanimivo pa je urejen tudi zunanji del lokalov s klopmi, dre- voredom in svetilkami. Ko bodo vsi lokali zasedeni, prodajne prostore bosta imela tudi Toper in Kors, načrtujejo pa podobno ureditev celotne druge etaže, bo Nama dobila dušo in življenje. Urejenost lokalov pa je gotovo lahko zgled, kako morajo nasploh biti urejeni lokali, če hočejo nuditi kupcem prijeten in vabljiv občutek. jk če se bo vaša boljša polovica predolgo zadržala med vabljivimi oblačili, boste mirno lahko počakali na klopci ob branju časopisa. Savinjski magazin vabi Trgovska organizacija Savinjski magazin je te dni potrošnike razveselila z dvema novostima. Najprej so v Pirešici—Fervega odprli diskontno trgovino z živili, ki je odprta vsak dan od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. in v nedeljo od 8. do 11. ure. Zanimiva je tudi posebna pozornost, ki jo kupcem nudijo ob nakupu. V zgornji etaži Blagovnice na Polzeli pa so odprli komisijsko prodajo in izposojo video filmov. Boutique Anja nudi poleg oblačil še marsikaj zanimivega. Ker je Anton Mešič zasebni podjetnik za mednarodno trgovino na drobno in debelo, transport, špedicijo in gostinsko opremo, je najbolje, da se zglasite v levški Nami, kjer bodo vašim željam lahko ugodili. EUREKA Podjetje v zasebni lasti CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO V TOMŠIČEVI 12 V ŽALCU (privatna hiša) odprli zasebno podjetje — poleg ostalih dejavnosti nudimo tudi usluge FOTOKOPIRANJA, razmnoževanja-po-večave, pomanjšave v formatih A 5 do A 3 in obratno. Na razpolago imamo uvožen barvni papir. Specializirani smo tudi za fotokopiranje knjig, skript, načrtov . . . Naš delovni čas: vsak dan od 15. ure dalje Telefon: dopoldne 25-620, popoldne 713-666 Se priporočamo! ANTON MEŠIČ Levec/tel. 27-100 BOUTIQUE ANJA-Nama Levec YU BOUTIQUE MONI-Rogla KOMISIJSKA PRODAJA-Levec 56 Nova prodajalna Hede in Marjana Dobovičnik Nova trgovina za vaš avto Trgovinska mrzlica, ki je motno zajela tudi našo občino, se še nadaljuje. Trgovinice rastejo kot gobe po dežju. Tržišče se bo slej ko prej prenasičilo in verjetno bodo takrat najbolje vozili tisti, ki so se odločili za izvirno in iskano blago, ki ga ni moč kupiti kjerkoli. Ob nekaterih že odprtih in uveljavljenih prodajalnah bo svoje ustrezno mesto prav gotovo našla tudi pred kratkim odprta trgovinica AD — SHOP, ki jo je odprla obratovalnica DOKOPLAST, vodita pa jo Marjan in Heda Dobovičnik. Njihova trgovina je namenjena lastnikom avtomobilov, saj bodo na enem mestu našli najrazličnejšo avtoopremo, ki jo proizvajajo v Dokoplastu in v drugih proizvodnih enotah. Že sedaj lahko dobite v trgovini avtosenčila, ohišja za avtoradio, police za avto jugo in vrsto drugih izdelkov. Kmalu pa bosta program dopolnila z dodatno opremo. Že sedaj vam lahko izdelajo ključe za avto, stanovanje itd. Skratka, veliko uporabnega in nepogrešljivega boste našli v trgovinici AD — SHOP. In kje je ta prodajalna? Njen naslov je Šlandrov trg 2 in stoji nasproti Ferralitove-ga obrata. Odprta pa je začasno od 14. do 18. lire in ob sobotah od 9. do 12. ure. D. Naraglav Servis na Polzeli Milan Terglav je na Polzeli odprl nov servis za zamrzovalnike in hladilnike vseh vrst. Servis svoje usluge nudi non stop. Poleg popravila na domu opravlja še druge storitve, in sicer obnovo izolacij na zamrzovalnikih. V primeru, da so okvare hujše in popravila ni mogoče opraviti takoj, pa servis okvarjeno skrinjo za čas popravila zamenja z drugo. Vsekakor pa Milan Terglav obljubja takojšnje in strokovno opravljene storitve. Na sliki: Milan Terglav pri delu. Avto servis v Vrbju Pred dnevi sta v Vrbju odprla avto servis Zlatka in Jože Zaplatič. Nosilka obrti Zlatka Zaplatič nam je povedala, da gre za servisno vzdrževanje vozil. Montirali in centrirali bodo gume, menjavali olje, svečke platine in drugo. Zakonca Zaplatič zagotavljata, da bodo dela opravljena hitro in kvalitetno. Možno se je naročiti tudi po telefonu. Na sliki: Na otvoritvi servisne delavnice v Vrbju, prva z desne Zlatka Zaplatič, nosilka obrti avto servis. j tm/ČAR Poleg čistilnice še trgovina Matjaž Kos, ki je pred časom odprl v Šempetru čistilnico, je sedaj ponudbo dopolnil še s trgovino z mešanim blagom. V njej prodaja kozmetiko, perilo, steklo, kristalno steklo, unikatne jopice, trenirke, potrebščine za šolo in drugo. »Ponudbo blaga v trgovini«, pravi lastnik, »bomo seveda razširili, če bodo to želeli kupci.« Na sliki: Del nove prodajalne Kos v Šempetru. T. T. Ferralit Žalec obvešča vse zainteresirane obda bo ob 110-le-tnici, v soboto, dne 21. aprila 1990, podjetje odprto za ogled proizvodnje, najnovejših izdelkov podjetja ter izdelkov, ki jih je proizvajalo podjetje od nastanka. Ogled bo možen od 8. do 12. ure. Zbirno mesto bo vhodu v podjetje, Cesti žalskega tabora 10. pri na Na severnem delu Žalca, na polju proti Ložnici, je dolga leta samevala Petričkova domačija, last nekdanjega nadučitelja iz Žalca, vsestranskega in zavednega Slovenca in žalskega aktivista. V povojnih letih je niknila še Led-nikova, pa Tanjškova in pozneje Tomanova hiša, pred več kot desetimi leti pa naselje, ki so ga nekako poimenovali Podvin. Z izgradnjo naselja pa so se porajali problemi, čeprav je bila zgrajena kanalizacija, asfaltne površine, telefon in druga infrastruktura. Kmalu zatem je bila še urbanizirana površina na Škafarjevem hribu, ki tudi že ima urejeno infrastrukturo. Z nastankom naselij pa so se pojavili tudi problemi, zlasti glede imena in pripadnosti krajevnim skupnostim, in nasploh glede njihove udeležbe v krajevni samoupravi. Skupina občanov iz tako imenovanega Podvina je pred tremi leti poslala KS Žalec peticijo z zahtevo, naj se to naselje pripoji h KS Žalec oz. tudi k mestu. Kot utemeljitev navajajo: nestrinjanje z imenom Gotovlje, neposredno bližino Žalca, navezanost na ko- Franc Gajšek: Najbolj poceni je korekcija meja munalne naprave, oddaljenost od Gotovelj, infrastrukturo in zato ker se ne strinjajo z izjavami posameznih lokalnih funkcionarjev. Ne navajajo pa, kaj in katerih. Vse to nas je navedlo, da smo se odločili za pogovor z občani in odgovornimi. Povprašali smo tudi za mnenje na geodetski upravi v Žalcu, kaj smo zvedeli o vsem, pa v tem zapisu. Franc GAJŠEK z geodetske uprave v Žalcu nam je povedal, da je več variant za rešitev tega problema, ki pa izhajajo iz sedanjih okvirjev. Vsaka pobuda za spremembo pa mora izhajati iz KS kot osnovne celice in seveda tudi od zainteresiranih'občanov. Po prvi bi bilo treba opraviti samo preštevilčenje celotnih Gotovelj, in sicer tako, da bi pričeli na Podvinu in šli od tod v Gotovlje, nadaljevali v Zalog in zaključili na Škafarjevem hribu. Tako bi se vsaj za nekaj časa vzpostavil nekakšen red na dokaj razdrobljenem območju Gotovelj. Po drugi varianti bi lahko to naselje dobilo uradni naslov Podvin, toda takšno ime je že pri Polzeli, kar bi lahko povzročilo zmedo. Po tretji varianti bi lahko obravnavali posebej Podvin, Zalog, Jedrt in Gotovlje, vendar meni, da bi tako preveč drobili sedaj enotne Gotovlje. Četrta varianta pa je, naj se poišče ustrezno ime za naselje Škafarjev hrib. Po zadnji pa bi se opravila samo majhna korektura dosedanjih meja. Za vključitev Podvina in celptnega Škafarjevega hriba v KS Žalec pa je potrebno imeti na umu, da je potrebno izvesti najprej referendum prebivalstva, soglasje pa morata dati obe krajevni skupnosti. Tu pa je treba upoštevati, da to zahteva svoj čas in tudi sredstva. Za formiranje nove KS ni bilo napravljenega doslej prav nič, saj tako drobljene ni upravičeno, kar nas lahko uči že primer Vrbja. Najbolj poceni bi bila korekcija meje, saj gre za vsega tri parcele, kot se je to opravilo s korekcijo meje, ki je nastala s severno obvoznico. Miha KEREPČIČ, predsednik vaške skupnosti Ložnica je povedal, da so se urbanizacije Škafarjevega hriba veselili, saj so pričakovali, da se bodo v vaški skup- Miha Kerepčič: Pričakovali smo, da se bomo kadrovsko okrepili nosti kadrovsko okrepili. Resnici na ljubo niso pridobili skoraj nič, čeprav se novo naselje direktno veže na stari del, saj nanovo priseljeni ne kažejo interesa za skupno reševanje problemov. Z novim naseljem nas sicer veže vsa infrastruktura, od vodovoda, kanalizacije, elektrike, telefonija-de in tako naprej. Naš skupni problem je tudi gornja opekarni-ška jama, ki bi jo kazalo čimprej sanirati in urediti kot rekreacijski center. Glede tega so bile podane že nekatere pobude, vendar je do realizacije tega problema še daleč. Kar se tiče imena, meni, da je za področje Škafarjevega hriba že po starem Podvin, ne ve pa, kako se je tega prijelo tudi okrog Petrička. Gotovljam se nagibajo samo stari prebivalci, ker imajo tam župnijo in pokopališče, sicer pa vse skupaj gravitira k Žalcu kot urbaniziranemu centru. Sicer bi kazalo o tem povprašati prebivalstvo v obliki referenduma, nato pa urediti vse ostalo. Vili POBEŽIN, lastnik hiše na Škafarjevem hribu, sedaj Gotovlje, meni, da so prav vsi sedanji prebivalci ob formiranju stanovanjske zadruge stanovali v Žal- Vili Pobežin: Interesi prebivalcev so bolj podobni interesom Žalčanov cu, pa se že zaradi tega nagibajo k Žalcu. Tudi vso infrastrukturo so urejali preko KS Žalec, od kanalizacije, vodovoda, elektrike in telefonijade. Osebno meni, da je to naselje drugačno od Gotovelj, saj so tu vsi zaposleni, večinoma v industriji, same Gotovlje pa so bolj kmetijsko usmerjene, zato so tudi interesi tega področja bolj Oskar šoster: Vsi tokovi gredo v smeri Žalca skupni z Žalcem. Zato tudi on predlaga izvedbo referenduma brez vsakega pritiska, nato pa naj upravne službe opravijo svoje. Oskar ŠOSTER, ki ima hišo v Podvinu, je povedal, da je bil izredno razočaran, ko je izvedel, da bo dobil hišno številko Gotovlje. Je med podpisniki peticije za priključitev k Žalcu, saj jih od Žalca loči samo obvoznica, gravitirajo k Žalcu, saj gredo prav vsi tokovi v to smer. Nevzdržno je, da otroci, ki iz doma gledajo šolo v Žalcu, morajo v oddaljene Gotovlje. Do žalske šole imajo pet minut preko tako imenovane mavrice, sicer pa morajo po prometni cesti daleč v Gotovlje. Sicer je zelo simpatična ideja o lastni krajevni skupnosti, vendar je to drobjjenje moči. Če se že nagibajo k Žalcu, naj bo to tudi KS Žalec. Sicer je prepričan, da mu nihče ne bo obesil na hišo tablico Gotovelj, ker se tako niti ne počuti, pa čeprav je tu na svojem že deset let. Henrik KRAJNC, predsednik skupščine KS Gotovlje je povedal, da so prebivalci delno upravičeni do imena Podvin, saj je bil Henrik Krajnc: Nered je nastal na sekretariatu za notranje zadeve tako tudi imenovan delovni gradbeno urbanistični načrt za to sosesko, prebivalstvo pa je registrirano v KS Gotovlje. Ime so sicer predlagali geodetski upravi, ki ga je zavrnila, češ da je že Podvin pri Polzeli. Nered pa je nastal, ko so na sekretariatu za notranje zadeve ta naziv vpisali v dokumente prebivalcev. Kar se tiče Škafarjevega hriba ni osnove za to ime, saj je star naziv za to področje Podvin. Odklanjajo ga mogoče stari prebivalci, ker so emotivno vezani na Gotovlje. Sicer pa je ta okoliš vezan na Gotovlje kot šolski in zadružni okoliš. Pred leti smo že tudi predlagali, da se obe naselji in Ložnica konstituirajo kot posebna KS, vendar je to naletelo na gluha ušesa. Na skupščini so že potrdili meje KS, ki je nastala s severno obvoznico, za vse druge pa niso pripravljeni. Vse pa je sedaj prepuščeno upravnim organom, da dosedanje spremembe evidentirajo. Franci VIDMAR, predsednik skupščine KS Žalec je povedal, da so o tem že dvakrat razpravljali, sprejeli ustrezne sklepe in tudi zadolžitve. Iskal sem ustrezni zapisnik, vendar ga nisem dobil na vpogled. O tej problematiki zato imenovani ni podal nobene izjave, ker noče, da bi izzvenelo, da je to njegovo mnenje, ki bi pa lahko bilo drugačno kot je skupno stališče. Vidimo torej, da so prisotni problemi okrog imen in pripadnosti novih naselij, vendar jih nihče ne rešuje. Ko sem se mudil na Škafarjevem hribu, mi je padlo v oči, da je v prvi vrsti hiš imela prva ročno izpisano tablo Gotovlje, sosednja Ložnica in tretja zopet Gotovlje. Ta slika je zgovoren dokaz problema, ki ga bo treba čimprej rešiti. Verjetno bi kazalo, da izvršni svet SO izdela ustrezen predlog, med prebivalstvom se izvede referendum, skupščine KS pa to potrdijo na splošno zadovoljstvo. Vsekakor pa je tu treba upoštevati zainteresiranost prebivalstva brez kakršnega koli pritiska. Vemo, da so se drugod takšne razmejitve že izvedle, celo ko je šlo za republiške meje, zato ne bi smel biti problem, ko gre za krajevne meje med naselji. IJ To, kar vemo, je le drobna kapljica, česar ne znamo, je neskončno morje. .. -------------------------- N • Višji programi — VI. zahtevnostna stopnja — Višja upravna šola Ljubljana upravna dejavnost — Fakulteta za organizacijske vede Kranj (VI. in VII. zah. st.) proizvodna dejavnost kadrovska dejavnost organizacijska informatika — pripravljalni seminar za sprejemne izpite na višje in visoke šole (vpis v seminar do petka, 6. 4. 1990) PRIJAVE ZA VPIS na višje in visoke šole dobite na Delavski univerzi v Žalcu. če se tudi vi strinjate s to mislijo, je zdaj pravi čas, da razmislite o tem, ka ko bi razširili svoje znanje. Med tem, ko se na šolah počasi približuje konec šolskega leta, na DU Žalec že razmišljamo, kakšne možnosti za nadaljnje izobraževanje bi vam ponudili za jesen. Vabimo vas v naslednje izobraževalne oblike, za katere že zbiramo prijave: • NAD program obratni strojni tehnik — tehnolog — V. stopnja Pogoj: končana 3-letna poklicna šola Šolanje traja 2 leti. • kovinar-strojnik — IV. stopnja Pogoj: končana osnovna šola Šolanje traja 2 leti • industrijski oblikovalec — V. stopnja modni oblikovalec — V. stopnja Pogoj: končano izobraževanje na drugi poklicni ali srednji soli Šolanje traja 2—3 leta. Pred vpisom bo preizkusjikovne nadarjenosti. • upravno-administrativni tehnik — V. stopnja Pogoj: za vpis v 3. letnik — končana 2-letna administrativna sola (brez diferencialnih izpitov) administrator — IV. stopnja Pogoj: končana osnovna šola • Programi za usposabljanje za: — pomožna gostinska dela (za poklic pomožnega kuharja ali pomožnega natakarja) — II. stopnja Pogoj: končana osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov OŠ. Šolanje traja eno leto. — manj zahtevna skladiščna dela — II. stopnja Pogoji: enaki kot pod prejšnjo točko Šolanje traja eno leto. Hkrati vas obveščamo, da je še nekaj prostih mest v naši plesni šoli, in sicer v naslednjih tečajih: — družabni ples — začetni — družabni ples — nadaljevalni — jazz Prijave za vse oblike izobraževanja sprejemamo na Delavski univerzi Žalec po telefonu 711-417, od 7. do 16. ure. Dobrodošli pri nas! Po velikem novi načrti V občini praznuje svoj praznik krajevna skupnost Galicija, v spomin na 25. februar leta 1943, ko je bil v zaselku Zavrh ustanovljen prvi odbor OF. Osrednja slovesnost letošnjega praznovanja je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij s kulturnim programom. Slavnostna seja je bila v obnovljenem in dozidanem zadružnem domu v Galiciji, osrednji govor pa je imel predsédnik sveta KS Galicija Viktor Furman, ki je med drugim dejal: »Lani smo v naši krajevni skupnosti praznovali občinski praznik, zato lahko rečem, da smo tudi veliko naredili. Zgrajen je bil prizidek k zadružnemu domu in adaptacija zadružnega doma. S tem smo pridobili dvorano, ki je bila za našo krajevno skupnost prepotrebna. Zgradili smo pločnik v Veliki Pirešici, dokončali gradbena in obrtniška dela pri mrliški veži, podružnična šola v Veliki Pirešici je lani, ko smo praznovali 145-letnico dobila novo podobo. Gasilsko društvo Velika Pirešica je obnovilo dom in postalo bogatejše za orodno vozilo, zaselek Zavrh je dobil svoj mini gasilni dom ter dom Završa- delu nov, planinska sekcija je zaključila obnovitev planinskega doma na Šentjugertu, asfaltirali smo več kot 2 km cest in preplastili del glavne ceste Velika Pirešica—Galicija. Savinjski magazin je prenovil obe trgovini v Galiciji in Veliki Pirešici ter tako poskrbel za boljšo ponudbo. Izdali pa smo tudi monografijo o KS Galicija.« Kako pa bo letos? O tem je tov. Furman dejal: »Za letos načrtujemo prizidek k podružnični osnovni šoli v Veliki Pirešici, dokončati nameravamo cesto v Hramše, preplastiti še ostali del glavne ceste Velika Pirešica—Galicija in opraviti še več drugih manjših vzdrževalnih del« Ko je govoril o delu društev in organizacij, je poudaril: »Več naporov pa bo potrebno vložiti v oživljanje kulturnega in športnega življenja v naši krajevni skupnosti, zato bo nujno potrebno več aktivnosti širšega kroga vseh krajanov na tem področju ...« V kulturnem programu so nastopili folklorna skupina Anton Tane iz Marija gradca pri Laškem, učenci OŠ Galicija in Velika Pire-. šica in najmlajši iz vrtca. Tekst in foto: TONE TAVČAR ■* Preboldu S posveta v V naši občini obstaja še mnogo tovrstnih problemov, ki zahtevajo ustrezno ukrepanje. Korak bliže pa so nedvomno naredili na minulem posvetu v Preboldu, na katerem so sodelovali predstavniki Republiške skupnosti za ceste, občinske skupščine, projektanti, vzdrževalci cest Cestnega podjetja Celje in predstavniki KS in TT Prebold. Razpravljali so o ureditvi prometnih in cestnih povezav v letu 1990 ter o odpravi takoimenovanih črnih točk in cestnih zamaškov na cestah v občini Žalec. Skupna ugotovitev je bila, da je bilo na tem področju v zadnjem času storjenega že precej, vendar stanje še zdaleč ni zadovoljivo. Svetla točka tega je nedvomno odsek Levec—Dobrteša vas, kjer je ločen počasni promet z magistralne ceste, tako pa bi bilo nujno nadaljevati vse do Vranskega. Poleg tega pa je na magistralni cesti v Šempetru nujno potrebno posodobiti in urediti odcep za Podlog, dalje križišče za Polzelo v Doberteši vasi, kar pa je potrebno uskladiti z izgradnjo ko-lektorja in kanalizacije Šempeter—Polzela. Dokončno je potrebno urediti tudi križišče — odcep za Tabor in dokončati ter dokončno urediti priključek trga Vransko na magistralno cesto Celje—Ljubljana. V razgovoru so izpostavili še problematiko bencinske črpalke v Šempetru, ki je najstarejša na našem območju in zato tudi močno dotrajana in potrebna popolne obnove, oziroma je potrebno zgraditi novo na drugi lokaciji. V prid temu pa govori tudi sedanji prometni režim, ker je brez prekrška kar težko dobiti gorivo, kar še posebej velja za traktorje in druge kmetijske stroje. Kot so ugotavljali na posvetu, pa je potrebno posebno skrb posvetiti vzdrževanju ter urejevanju cestno-železniških prehodov, ki jih je v naši občini kar 39. Največjo pozornost pa so na tem posvetu, ki je bil zato tudi v Preboldu, posvetili nadaljevanju posodobitve regionalne ceste Laktova vas—Trbovlje. Ker pa je križišče v Dolenji vasi glavni prometni zamašek na tej cestni povezavi, so se odločili za postopno reševanje tega problema. Tako bodo začeli graditi nov, širši most čez Boljsko v Dolenji vasi s pripadajočimi cestnimi priključki ter nadaljevali posodobitev iste ceste na odseku Kamnolom do odcepa v Marijo Reko. Tako bi končno asfaltirali še ta del ceste in spojili z asfaltom že asfaltirani del, ki vodi proti planinskemu domu. Načrtov in tudi konkretnih akcij ne manjka, ker pa denarja ni na pretek, bo potrebno z njim skrajno gospodarno ravnati in iztržiti čimveč. _ „ D. Naraglav nama ŽAUEC DISKONT NAME V ŽALCU IN LEVCU Ugodno: pivo v steklenici radenska v steklenici zaščitena vina 5,70 din 4,40 din 37,90 din Za nakup se priporočamo! Izgradnja garaž je stekla. Z lastnini delom pa je pot do njih cenejša. Akcija izgradnje garaž je stekla Ni še dolgo tega, ko smo v našem glasilu pisali o problematiki lesenih, na črno zgrajenih barak v blokovni soseski v Preboldu, ki so močno kazila okolje. Skupna prizadevanja krajevne skupnosti, inšpektorata za urbanizem in lastnikov barak so obrodila sadove in sedaj že rastejo nove, zidane garaže enakega izgleda. Stanovalci blokovne soseske so se medsebojno organizirali in tako bodo s svojim delom in iznajdljivostjo prišli do ustreznih in po predpisih zgrajenih garaž za svoje avtomobile. Zgledi vlečejo, to lahko trdimo v obeh primerih — takrat ko so ena za drugo rasle lesene barake, kakor sedaj, ko so vsi zainteresirani stopili v akcijo za izgradnjo zidanih garaž. Pa naj še kdo reče, da ljudje niso iznajdljivi in delavni. Le na prave strune je potrebno zabrenkati, mar ne? D. N. Talenti iz soseščine Rada drsam Pogovor s Polono Eberiinc, državno viceprvakinjo V________________________________________________J Polona je doma iz Petrovč. Je pridna učenka sedmega razreda osnovne šole in če bi jo vprašali, kaj najrajši dela, bi verjetno rekla, da drsa. Mi pa bi dodali, da drsa zelo dobro. V soboto in nedeljo na začetku meseca marca je Polona odšla v Zagreb, kjer je v Domu sportova potekal Memorial Stanka Bloudka, ki je hkrati štel za državno prvenstvo. Polona, članica celjskega drsalnega kluba, je oddrsala dva programa: originalnega in dolgega. Pri prvem ni naredila nobene napake, pri drugem pa je zgrmela na tla. Dvojni aksel ji ni bil naklonjen. Pa je kljub vsemu drsala dovolj dobro, da je na koncu zasedla drugo mesto v pionirski konkurenci. In tako smo v naši soseščini dobili državno viceprvakinjo v drsanju. Ko smo jo vprašali, koliko časa drsa, je povedala, da je začela pri sedmem letu starosti. Sedaj trenira povprečno dve in pol ure na dan. Da pa lahko dela, kar rada dela, mora imeti tudi dobre starše. In Polona jih ima. Vozijo jo na treninge, na tekmovanja. kupujejo drsalke. Za informacijo: tekmovalne drsalke lahko najbližje kupijo v Gradcu in stanejo cca 1500 nemških mark. Pri vsem jim pomaga tudi predsednik drsalnega kluba Faj-fer, ki z dobrimi organizacijskimi prijemi pripelje tudi kak dinar v klub, da otrokom ni treba vsega plačevati. Pa kaj bi nadaljevali, stanje je tako, kakrš- Polono smo vprašali, kaj bi rada postala. Rekla je, da bi rada čim dlje in čim bolje drsala. Ko pa bo končala, bi bila rada zobozdravnica. Pa vso srečo v bodoče, pe-trovška Katarina Witt. nega smo navajeni v našem športu. Denarja ni tam, kjer bi ga rabili. In to upravičeno. L. B. Zunanjost — odraz notranjosti S tem sloganom se je žalsko turistično društvo lotilo akcije za izgled hiš, vrtov in dvorišč. Vsako leto je namreč več tistih, ki se zavedajo, da rož nimajo le zase, marveč tudi za vse stalne iri naključne mimoidoče. Ti namreč po tem presojajo, v kakšni sredini, deželi in med kakšnimi ljudmi so. Rože so torej tista pika na i, ki zaokrožijo podobo o določeni sredini. Tudi letos želi komisija za ocenjeva- nje urejenosti okolja spodbuditi zasebne lastnike hiš, delovne organizacije. najemnike stanovanj in druge, da zunanjost svojega bivalnega okolja čimlepše urede in mu dajo lepšo, mi-kavnejšo podobo z rožami in cvetličnimi koriti Ljubitelji lepega okolja in cvetja se bodo pozivu gotovo odzvali, mi pa vabimo tudi vse ostale, da jim slede. V. Cerovšek Skrb za okolje V naši občini že nekaj let skrbimo za zdravo in čisto življenjsko okolje. Franci Radišek, ki je znan delavec na tem področju, nam je povedal naslednje: -Pomemben segment na področju varovanja čistega in zdravega okolja predstavlja varovanje podtalja in podtalnice ter površinskih vodotokov pred onesnaževanjem. V ta namen je bila že pred leti izdelana študija in investicijski program za zbiranje, odvajanje in čiščenje odplak za celoten občinski prostor. To je osnova za vse aktivnosti na tem področju do danes. Doslej smo zgradili prvo fazo čistilne naprave v Kasazah, več kot 11 km glavnih kanalizacijskih zbiralnikov. Od tega se ta čas zaključuje dograditev odseka od Žalca do Šempetra, ki je bil zaradi hi- droloških razmer še posebno zahteven, dolg pa je okoli 4 km. Sredstva za izgradnjo tega objekta se zbirajo ob ceni vode, težave pa nastanejo pri zbiranju sredstev iz čistega dohodka zaradi težavnega položaja gospodarstva. Zgrajeni objekti omogočajo gradnjo sekundarne kanalizacije. Ta pa se v okviru samoprispevkov v KS gradi oziroma je že zgrajena na področju Petrovč, Dobriše vasi. Novega Celja, dograjuje se v Žalcu, na Ložnici in v nekaterih drugih krajih v občini. V KS Griže pa je že pripravljena tehnična dokumentacija. Z glavnim kanalizacijskim zbiralnikom nameravamo letos nadaljevati od Šempetra preko Dober-teše vasi do Polzele. Seveda pa bo gradnja odvisna od tega, kako bodo pritekala sredstva. T. TAVČAR Gradnja glavnega kanalizacijskega zbiralnika na Rojah pri Šempetru. Občinski center klubov OZN Žalec je pred kratkim pripravil izborni kviz ekip osnovnih šol žalske občine. Vprašanja so zajemala področje ekologije, človekovih pravic, osnovne podatke o Združenih narodih in tekoče aktualnosti. Najbolje so se na kvizu odrezali tekmovalci OŠ z Vranskega, ki so si s tem zagotovili udeležbo na regijskem kvizu. -dn Kviz OZN Za boljšo prometno varnost Križišče pri zadružnem domu v Šempetru bodo končno lahko uredili in tako zagotovili večjo prometno varnost. Objekt, ki je dotrajal, so pred dnevi porušili. Krajevna skupnost bo najprej razširila križišče in cestni pas za Podlog, skupaj s turističnim društvom in KZ Savinjska dolina pa bodo polepšali okolico. jk Večja varnost in čimmanj nesreč V Sloveniji je bil pripravljen program aktivnosti za zmanjšanje prometnih nesreč in nezgod v cestnem prometu. Ta je bil izredno široko zasnovan, saj zajema vsa področja, ki posredno vplivajo na varnost v cestnem prometu. Z vso resnostjo se je svet za preventivo v cestnem prometu v občini Žalec lotil izvedbe sprejetega programa. Akcija bo trajala vse do leta 1992. Zaradi skromnih finančnih sredstev se je svet lotil pospeševanja programa, ki je bil objektiven. Sprejet je bil odlok o ureditvi prometa v vseh naseljih občine. Obnovljene so bile označbe na prometnih površinah, tudi prehodi za pešce, ki morajo biti po veljavni zakonodaji ponoči osvetljeni. Odpravljena je bila čma točka pri gostišču Štorman z razširitvijo ceste. Izvedene pa so bile tudi prometno-preventivne akcije kot so: varno na poti v šolo, pešec in kolesar v prometu, teden kolesarjenja, brezhibno vozilo je varno vozilo, varnostna razdalja, varnostni pas, varčuj z gorivom, alkohol kot povzročitelj velikega števila prometnih nesreč. Izvedena so bila tudi prometno-preventivna predavanja, nabavljeni so bili učni pripomočki za WZ in osnovne šole, rumene rutice, značke, priznanja in nagrade za najboljše tekmovalce na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu. Opažajo pa vse slabšo povezanost med svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in komisijami za prometno varnost v krajevnih skupnostih, saj so posvetovanja z njihove strani vedno slabše obiskana. Za prometno varnost pa so v KS zadolženi tudi komiteji za SLO in DSZ Kljub trudu v akciji minus 10 % pa je bilo v naši občini v letu 1989 15 smrtnih žrtev prometa več kot v preteklem letu, pa tudi 12 prometnih nezgod več. Zato skušajmo v letošnjem letu vsi kar največ prispevati za zmanjšanje števila žrtev na naših cestah. J. Koštomaj Telesna kultura na prepihu volilnih bojev Pred dnevi je zasedala skupščina zveze telesnokuiturnih organizacij naše občine, ki je poleg raznovrstnih poročil želela odgovoriti tudi na vrsto vprašanj, ki se porajajo v času sedanjih družbenih sprememb. Skupno stališče vseh udeležencev skupščine pa je jasno kot beli dan, kar pomeni, da v telesnokuHurni organizaciji ni prostora ža strankarske interese, ampak zgolj in izključno za šport in športno aktivnost. Dejstvo je, da sta šport in rekreacija v naši občini, pa tudi sicer, pomemben dejavnik, ki daje vsem starostnim generacijam občanov sprostilno in krepilno aktivnost. Z njegovo prisotnostjo v vseh porah družbenega življenja smo lahko zadovoljni, o rezultatih pa govorijo najrazličnejši dosežki, vključno s pomembnimi in večkratimi dobrimi uvrstitvami v akciji Partizana Slovenije Izbiramo najboljšo KS na področju športne rekreacije, kjer je bil zlasti Prebold kar petkrat najboljši v Sloveniji. Tudi v bodoče, ne glede na spremembo političnega sistema, velja obdržati vse tisto, kar je bilo dobro, in dodati še novo vsebino, ki naj bi izha- jala iz spremenjenega načina upravljanja družbenih dejavnosti. Pomembni sta kvantiteta in kvaliteta, le-ta pa bo dosegljiva z nadaljnim aktivnim in resnim delom. Telesna kultura pa je ob vseh svojih rezultatih bila in je še porinjena na stranski tir, ko se postavlja vprašanje financiranja. Tudi sedanji način financiranja, ki poteka iz občinskega proračuna, ni in ne more biti zadovoljiv. Prav iz tega razloga so se na skupščini zavzeli za prenos vseh sredstev za telesno kulturo na ZTKO, ki je strokovno, in tudi sicer, na osnovi programov svojih članic in njihove izvedbe lojalna in enakopravna do članstva pri razdeljevanju teh družbenih sredstev. Če so na seji kar precej besed namenili tudi pluralizmu in opredelitvi proti strankarstvu v njihovi organizaciji, pa so hkrati tudi poudariti, da bo prihodnost športa in rekreacije v precejšni meri odvisna tudi od ljudi v parlamentu. To pa z drugo besedo pomeni, da bodo športniki, hočeš nočeš, volili posameznike in ne njihove stranke, torej tiste, ki so že sedaj naklonjeni tej družbenr dejavnosti. D. Naraglav II. Manibu cup-Shito-Ryu karate-Do V februarju je OŠ Miroslav Širca, karate sekcija iz Petrovč, organizirala sedaj že tradicionalni MANIBU cup. Tekmovanje je posvečeno ustanovitelju SHITO-RYU karateja, enega izmed štirih glavnih karate stilov na svetu. Tekmovanje je potekalo najprej v katah za pionirje, članice in člane, nato pa v borbah v dveh kategorijah, in sicer do 75 kg in nad 75 kg. Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno, saj so bili borci dobro pripravljeni in so prikazali visok nivo športnih borb. Hkrati pa je tekmovanje služilo za izbiro reprezentance, ki se bo pod vodstvom selektorja Antona Maruše udeležilo EURO-CUP-a KOFU KAN v Nottinghamu v Angliji 21. aprila letos. Rezultati kate: pionirji: 1. Slavko Vinčič (MB), 2. Jure Dubravica (MB), 3. Primož Ferlinc (MB): ženske: 1. Vera Bele (MB). 2. Katja Jurjo-vec (Petrovče); moški: 1. Dejan Jug (MB), 2. Mitja Stisovič (Petrovče), 3. Robi Gril (MB); Rezultati borbe do 75 kg: 1. Robi Gril (MB), 2. Mitja Stisovič (Petrovče), 3. do 4. mesto Tomaž Žigon (MB) in Dejan Jug (MB). Borbe nad 75 kg.: 1. Matjaž Fajs (LJ), 2. Andrej Poredoš (MB) in 3. Rihard Žibrat (Ljutomer). AM Nogometaši Partizana Hmezad Žalec, ki se pripravljajo na tekmovanje v slovenski nogometni ligi, pridno trenirajo in igrajo prijateljske tekme. Minulo soboto so odigrali srečanje proti ekipi Sittarsdorf iz Avstrije neodločeno 1:1 (1 dl). Na sliki: Ekipa Partizana Hmezad. T. TAVČAR Božo Andoljšek odstopil Po rednih pripravah za spomladanski del prvenstva v republiški nogometni ligi je prišlo do večjih sprememb v vodstvu NK Partizan Hmezad Žalec. Odstopil je Božo Andoljšek, ki ga je zamenjal Ivo Matek. V bodoče bo tehnični vodja Bogdan Novak (prej Franci Šarlah), blagajnik bo Ljubo Lampret in gospodar Slavko Vancer. Člansko ekipo bo vodil Vlado Glinšek s pomočnikoma Cirilom Naprudnikom in Ivom Devičem. Mladince bo treniral Marjan Jelen, pionirje Viki Urankar, kadete pa Vito Samardžič. Nogometaši Partizana Hmezad ne morejo biti zadovoljni z dosežki v pripravljalnem obdobju, torej pred startom spomladanskega dela prvenstva v republiški ligi, ki se bo začelo 25. marca. Dvakrat Strelstvo Regijsko prvenstvo — vse kategorije Na strelišču Ingrada v Celju je potekalo regijsko prvenstvo z zračno puško za vse kategorije- Hkrati so strelci izpolnjevali norme za nastop na republiškem prvenstvu. Ekipa Juteks Žalec je nastopila v vseh kategorijah in zasedla naslednja mesta: 2. člani ekipno, 2. Melanšek — člani posamezno, 1. Povše Šempeter — članice posamezno; 1. SD Juteks Žalec — mladinci ekipno, 2. Vidmajer Žalec, mladinci posamezno; 2. SD Juteks Žalec, pionirji ekipno, 2, Pukmajster Žalec, pionirji posamezno; 1. Bukovnik — Žalec, pionirke posamezno, 2. Derstvenšek Žalec in 3. Šoster Žalec. Finale rep. dopisne lige-pionirji V Trbovljah se je končalo finale dop. rep. lige za pionirje. SD Juteks Žalec so zastopali: Aleš Klovar, Simon Vošnjak in Kristjan Pukmajster. Ekipa je s 504 krogi zasedla tretje mesto. Zelo dober rezultat je dosegel Aleš Klovar, in sicer 187 krogov, s čimer je osvojil finale. Občinsko prvenstvo ŠŠD Na strelišču z zračno puško v Žalcu je potekalo občinsko prvenstvo šolskih športnih_društev, katerega so se udeležile šole iz Petrovč, Prebolda, Šempetra, Griž in Žalca. Najuspešnejši so bili mladi strelci OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca, med njimi je Kristjan Pukmajster nastreljal 172 krogov, kar je najboljši rezultat tekmovanja. Rezultati: 1. OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec (511), 2. OŠ Šempeter (458), 3. OŠ Griže (431), 4. OŠ Petrovče (362), 5. OŠ Prebold (314). Posamezno: 1. Kristjan Pukmajster (172), 2. Simon Seibert (170), 3. Matej Krašivec (169), vsi Žalec. Pionirke: 1. OŠ Žalec (496), 2. OŠ Petrovče (302) in 3. OŠ Griže (273). Posamezno: 1. Mateja Derstvenšek (167), 2. Klara Bukovnik (166) in 3. Petra Šoster (163), vse OŠ Žalec. Krško — pokal zasavske regije Konec februarja je bilo v Krškem 2. kolo zasavske regije za pionirje. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Juteks Žalec v sestavi Aleš Klovar (174 krogov), Kristjan Pukmajster (172 kr.), Simon Vošnjak (169 kr ), skupaj 515 krogov, s katerimi so osvojili prvo mesto ter tako premagali vrstnike iz Trbovelj, M. Sobote, domačega Leskovca, Hrastnika, Cerknice, Ljubljane ... Občinska zlata puščica >90 Na strelišču v Šempetru je potekalo občinsko tekmovanje za zlato puščico. Udeležilo se ga je 30 strelcev, med katerimi jih je deset izpolnilo normo za nastop na regijski Zlati puščici. Najuspešnejši strelec je bil Mladen Melanšek s 556 kr., s katerimi si je zasluženo priboril naslov oz. strelsko odlikovanje. Rezultati: 1. Mladen Melanšek-Juteks Žalec (556), 2. Ošep-Šempeter (549), 3. Smrkolj-Juteks Žalec (548)... Družinska pionirska zlata puščica SD Juteks Žalec je pripravila družinsko zlato puščico za pionirje, ki jo je zasluženo osvojil Aleš Klovar z nastreljanimi 345 krogi. Drugo mesto je osvojil Simon Vošnjak s 345 krogi in tretje mesto Kristjan Pukmajster s 342 krogi. J P so igrali neodločeno 2:2 in 0:0 s povprečno ekipo Kisovca iz Zagorja ter izgubili z velenjskim Rudarjem 2:0, s štorskim Kovinarjem 3:0 in Partizanom iz Sl. Gradca 5:3. Z Ero iz Šmartnega ob Paki sta bi]a rezultata 1:1 in 3:1 za goste. Če bodo tudi prvenstvo nadaljevali s takšnimi dosežki, ne bodo ostali v republiški ligi, pri vsem tem pa imajo še probleme z igralci. Najboljši igralec Druško-vič je zaradi nešportnega obnašanja kaznovan s prepovedjo igranja na sedmih tekmah, medtem ko bo povratnik Hodžar lahko igral šele po 18. kolu, ker je v prvem kolu nastopal za celjski Ingrad Kladivar. Žalski nogometaši bodo startali v spomladanskem delu v gosteh proti Medvodam. +g Šah Vzorno delo z mladimi Občnega zbora ŠK Savinjčan se je udeležilo več kot 50 šahistov. Pregledali so delo minulega obdobja in ugotovili, da so naredili pomemben korak pri vzgoji mladih, zlasti pionirjev in mladincev, za katere vzorno skrbi Jože Peternel, ki so ga izvolili tudi za novega predsednika kluba. Poudarili so, da pogrešajo glasilo šahovske zveze Slovenije, ki bi jim bilo v veliko pomoč pri delu. Klub je v minulem obdobju izvedel več dobro udeležnih turnirjev, v prihodnje pa si želijo tesnejšega sodelovanja s klubi v celjski regiji in Savinjski dolini. Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju je med 19 šahisti zmagal Branko Setnikar pred Martinom Štormanom in Stanetom Skokom. Slaba udeležba v Grižah V Grižah je ZTKO Žalec pripravil občinske delavske igre v ekipnem hitropoteznem šahu. To je vsakoletno množično tekmovanje v šahu, žal pa se ga je letos udeležilo le deset od 24 prijavljenih ekip. V prvi skupini so zmagali Obrtniki Zaiec (13,5) pred KIL Uboje (12) in Aerom Šempeter (5,5), Juteks Žalec in TT Prebold pa si delita 4.—5. mesto s 4,5 točkami. V drugi skupini je zmagala DU Žalec (12,5) pred SIPOM iz Šempetra (12) in Gradnjo Žalec (6,5) ter SO Žalec (6) in PM Žalec s tremi točkami. Prve tri ekipe so se uvrstile v finale, ki bo konec meseca v Libojah. J. G. Regijsko tekmovanje v šahu Na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur v Žalcu je bilo v organizaciji Občinske zveze društev prijateljev mladine Žalec regijsko ekipno tekmovanje pionirjev v šahu. Nastopile so občinske reprezentance Celja, T. Velenja, Žalca, Mozirja, Šentjurja, Šmarja in Slovenskih Konjic. Vrstni red mlajših pionirk: 1. Šentjur, 2. Celje, 3. Žalec: starejše pionirke: 1. T. Velenje, 2. Ce-ije, 3. Šmarje; mlajši pionirji: 1. T. Velenje, 2. Šmarje, 3, Žalec in starejši pionirji: 1. Šmarje, 2. Šentjur, 3. Celje itd. Na sliki: Med tekmovanjem mlajših pionirk. T. TAVČAR (p)lmezail AGRINA HRANILNO KREDITNA Mii*»» Potrjuje vaše zaupanje z ugodnimi obrestnimi merami: • vloge na vpogled 20% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom • vezava nad tri mesece 23% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom • vezava nad šest mesecev 25% letna obrestna mera, z mesečnim pripisom VARČEVALCI, DOBRI GOSPODARJI - vabljeni v BLAGOVNICO AGRINO m MODNA KONFEKCIJA PREBOLD Vabi k sodelovanju v naši sredir vijanje prostih dei in nalog KONFEKCIONAR — ŠIVILJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje pogoje: — IV. stopnja strokovne izobrazbe za konfekcionarje (oz poklicna šola za šivilje oz. krojačice) — eno teto delovnih izkušenj Nagrajevanje je po učinku z možnostjo dobrega zaslužka Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s pokam delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (o strokov™ izobrazbi) je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov: MIK modna konfekcija PREBOLD. Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestik v 15 dneh po končani izbiri. Turizem je način življenja, pa tudi način življenja je lahko turizem. Zato v agenciji Dober dan delamo marsšcaj in tudi veHco posebnega. Pri nas vas čaka vrsta programov, splošnih in posebnih, po domovini in tujini, za posameznike in skupine, za mlade vseh starosti in starejše vseh mladosti.,, Ponujamo vam nekaj predlogov: 1. MAJ — v Dubrovniku z letalom, 5 dni, 1 960,00 dri — Poreč, prvomajski paket, 800,00 d&n — Grčija, z avtobusom, 6 dni, 2.030,00 dri — Medjugorje, z avtobusom, 3 dni, 790,00 dri LETOVANJE: UGODNO — MAKARSKA, tedenski paket že za 1.180.00 dri obročno odplačevanje, 4 obroki, garantirana cena APARTMAJI RAŽANAC (5 oseb), desetdnevni najem. 4 440,00 din, do 15. 6. in od 15. 9. dalje (izven sezone) 40% po pust, obročno odplačevanje, 5 obrokov, garantirana cena GLASBENI SPEKTAKEL: PRINCE v Munchnu, 14. junij, avtobus, 350,00 din. VESELA KARAVANA, 20. in 21. april v Poreč, 560,00 dri pisana družba — ansambel Mira KBnca, M PO Žalec, citrar Kart Gradišnik, humorist Ferdo Medved, čarovn* Jani Jošovc. ljudski muzikantje in seveda vi! TURISTIČNA AGENCIJA DOBER DAN, ŠEMPETER tel.: 063/701-305. fax 701-285, odprto od 8. do 1Z iri od 13. do 17. ure. TRADICIJA TREH ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC • predelava starega zlata • izdelava po naročilu • graviranje • odkup starega zlata Prodaja na obroke! AVTO RALLY trgovina z avto deli Žalec, Šlandrov trg 1 novo! V Vrbju pri Žalcu nudimo • avto-servisne usluge • montažo in centriranje avtogum Delovni čas: od 8. do 17. ure Telefon: 063/714-104 Meskp, Soseska V. Žalec tel.: 711-225 KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI Na razpolago imamo vse vrste svežega mesa. Odlične domače piščance po posebno ugodni ceni. Vedno svežo teletino in kakovosten holandski sir. Odprto: vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Velikonočna ponudba dimljenega mesa! Iz mesnice in delikatese MEŠKO boste zagotovo odšli zadovoljni. Se priporočamo! SERVIS gospodinjskih aparatov DUŠAN ZAJC, Šempeter 152 gorenje — elma — iskra — tiki — mikron — popravilo vseh gospodinjskih aparatov — popravilo in čiščenje BOJLERJEV s 3 mes. garancijo Sprejem strank: od 10. do 16. ure TELEFON :063/ 701-038 HITRO — KVALITETNO — KONKURENČNO — GARANCIJA r nama FOTO TONICA Žalec Šlandrov trg Čevljarju oz. izdelovalcu ključev oddamo v najem 7 m3 delovne površine v II. etaži veleblagovnice NAMA Žalec. Informacije: vodja veleblagovnice Telefon: 711-231, inf. 14 ROMANA SALOBIR OPTIKA ROMANA SALOBIR Žalec Šlandrov trg 23 • velika izbira uvoženih in domačih dioptrijskih stekel in okvirjev, fotostekel, sončnih očal • vsak ponedeljek okulist Delovni čas: od 9. do 17. ure telefon: 063/713-250 foto atelje za barvno in čmobelo fotografijo Fotografije za dokumente v barvni in črno-beli tehniki v treh dneh ali ekspresno v 10 minutah! Telefon: 063/712-252 Se priporočamo! Savinjski magazin Žatee Cenjeni potrošniki! Imate karkoli, kar bi radi prodali, pa ne veste kako? Nič lažjega. Prinesite to v komisijsko prodajalno SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC - BLAGOVNICO POLZELA, v II. etažo, ki posluje od 16. marca dalje. V okviru komisijske prodajalne bo poslovala tudi videoteka. Obiščite nas! KOMISIJSKA PRODAJALNA V BLAGOVNICI POLZELA VAS PRIČAKUJE! HMEZAD AGRINA ČLANOM STANOVANJSKIH ZADRUG nudimo možnost nakupa v TREH OBROKIH pri nakupu v vrednosti nad 3.000,00 din. Ugodnost velja za vse izdelke, ki jih potrebujete pri gradnji in obnovi vašega doma, razen izdelkov črne in barvne metalurgije 1 fvi :-(u O- ■t.s. -•-A c- Sc SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Občinski inšpektorat Obvestilo! Lastnike in rejce psov obveščamo, da bo Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Veterinarska postaja Žalec po navedenem razporedu opravila obvezno cepljenje psov proti steklini. Z odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1990 (Uradni list SRS, št, 2/90) je določeno, da mora biti vakcinacija psov proti steklini opravljena do 15. aprila 1990. Vakcinacija mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko pes dopolni starost štirih mesecev. Pristojbina za registracijo psa v znesku 150,00 dinarjev se poravna ob cepljenju. RAZPORED CEPLJENJA PSOV proti steklini v letu 1990 Datum Kraj ' Mesto cepljenja Čas 3. april 90 VRANSKO pri veterinarski amb. 8.00 (torek) BRODE pri Rovan 9.15 ČEPLJE pri Kladnik .9,45 PREKOPA pri gasilnem domu 10.00 GOMILSKO pri KZ Gomilsko 11.00 GRAJSKA VAS pri gasilnem domu 11.30 4. april 90 TEŠOVA pri Čvan 8.30 (sreda) PRAPREČE pri Pistotnik 9.00 BRCE pri Homšak 9.30 LOČICA (Vransko) pri Drolc Ivanki 10.00 ZAHOMCE pri Ukman 11.00 LIMOVCE pri Ferme Mihu 12.00 GOTOVUE pri zadr. domu 8.00 GOTOVLJE-JEDERT pri Nahtigal 8.45 GOTOVLJE-ZALOG pri Zupanc 9.00 ZALOG pri trato postaji 9.15 PODLOG pri križišču 9.30 ZG. GRUŠOVLJE pri Serdoner 10.15 SP. GRUŠOVLJE pri Hramec 10.45 ROJE pri zbir. mleka 11.00 GRIŽE pri zbir. mleka 11.30 5. april 90 KAPLA pri Kokole 8.00 (četrtek) TABOR pri KZ Tabor 9.00 LOKE pri Jelen 10.00 PRELSKA pri kapeli 8.00 VINSKA GORA pri zadr. domu 8.30 PIREŠICA pri Drev 9.00 JANŠKOVO SELO pri cerkvi 10.00 ČRNOVA pri Bred 10.30 STEBEVNIK pri uti 10.45 PODKRAJ pri Kutičan 11.00 PONIKVA pri zadr. domu 11.30 STUDENCE pri kapeli 12.15 6. april 90 ŠENTRUPERT pri Dvoržak 8.00 (petek) TOPOVLJE pri Završnik 9.00 KAMENČE pri Orheovec 9.30 BRASLOVČE pri veterinarski amb. 10.00 HRAMŠE pri Pušnik 8.00 VEL. PIREŠICA pri Fervega 8.30 PERNOVO-GORCA pri vodovodu 9.00 PERNOVO pri gasilnem domu 9.30 GALICIJA pri zadr. domu 10.00 ZAVRH pri obiralnem stroju 10.45 MALA PIREŠICA pri zbir. mleka 11.15 ARJA VAS pri zbir. mleka 11.30 DREŠINJA VAS pri Drev 12.00 LEVEC pri Strenčan 12.30 7. april 90 LOŽNICA pri gasilnem domu 8.00 (sobota) VRBJE pri gasilnem domu 8.30 ŠEMPETER pri zadr. domu 9.00 ŽALEC pri veterinarski amb. 10.00 9. april 90 PODVIN pri Malik 8.30 (ponedeljek) POLZELA (p. plina) pri Vaši Antonu 9.00 BREG pri Okorn 10.30 LOČICA pri Smrečnik 11.30 LOČICA-GMAJNA pri Srebočan 12.00 RUŠE pri Kramar 10.00 KALE v vasi 10.30 GORNJA VAS pri Stenovec 11.00 MARIJA REKA pri Vrban 12.00 MARIJA REKA pri Čeret 12.45 KAPLJA VAS pri Svet 14.30 LATKOVA VAS pri gasilnem domu 15.00 PREBOLD pri Cmak 16.00 GORNJA VAS pri Ergot 16.45 10. april 90 MALE BRASLOVČE pri sušilnici 8.00 (torek) LETUŠ pri Rovšnik 9.00 DOBROVLJE pri Domu borcev 10.00 PETROVČE pri zadr. domu 15.00 KASAZE pri Arčan 16.00 LIBOJE pri Škoberne 16.30 UBOJE-ZAGREBEN pri Švare 17.30 11. april 90 DOBRIČ pri gost. Zabukovnik 9.00 (sreda) ANDRAŽ pri Vaši 9.30 ANDRAŽ (Podsevčnik) pri Satler 10.00 ZALOŽE pri Likeb 10.30 ZALOŽE pri Čede 11.00 11. april 90 ZABUKOVICA pri gasilnem domu 8.00 ZABUKOVICA pri Minervi 9.00 PONGRAC pri Žgank 10.00 PONGRAC pri Matijeve 10.30 SP. GRIŽE pod Naprudnikovim ki. 11.00 ZAHOM pri Poteko 11.30 ZAHOM pri Pintar 12.00 MATKE pri Gasilcu 12.15 ŠEŠČE pri zadr. domu 13.00 STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE Žalec, Vrečarjeva <3 Tel.: 712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega po konkurenčnih cenah nudimo: — široko izbiro krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — deklaracijo sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih hiš — ureditev kompletne dokumentacije Na uslugo smo vam ob vsakem času! Zahvaljujemo se za zaupanje. Iz miličnikove beležnice Prometne nezgode Marjan Jerot iz Ljubljane je dne 3. februarja ob 19.30 vozil pod vplivom alkohola po magistralni cesti iz Šempetra proti Žalcu in izven naselja zapeljal v levo ter trčil v osebni avto Cvetke Vrhovski. Pri nezgodi sta bila voznica in njen sopotnik lažje poškodovana. Hujša prometna nezgoda se je pripetila dne 12. februarja ob 22.50 na Polzeli, kjer-je voznik oseb. avtomobila CE 195-781 Franjo Bršek v bližini gasilskega doma zapeljal v levo in pri tem zadel kolesarja Ivana Zdolška, ki se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico. Dne 18. februarja ob 18. uri se je na magistralni cesti v Šempetru pripetila nezgoda, ki jo je povzročil voznik os. avtomobila CE 272-779 Iztok Dolinšek iz Celja. Vozil je iz Latkove vasi in v naselju Šempeter pri prehodu za pešce ni zaustavil, čeprav je cesto v tem trenutku prečkal Ivan Terglav, ki je ob sebi potiskal kolo s sinom Matjažem, Pri trčenju je otrok padel s kolesa in se huje poškodoval, tako da so mu pomoč nudili v celjski bolnišnici. Dne 23. februarja ob 18.40 je v prometni nezgodi sredi Šlandrovega trga v Žalcu izgubil življenje Milan Krašovic iz Žalca, ki je prečkal vozišče s kolesom v trenutku, ko je po prednostni cesti pripeljal voznik os. avtomobila LJ 597-919 Mirko Ledinski. Posledice trčenja so bile tako hude, da je Milan Krašovic čez nekaj dni-v bolnišnici poškodbam podlegel. Kazniva dejanja Dne 20. februarja je ob 19.30 prišlo do prepira v gostišču Pirnat v Letušu. Med prepirom je osumljeni A. P. iz Celja razbil pivovsko steklenico in z njo grozil Janiju Pirnatu. Svoje početje bo moral pojasniti na sodišču v Celju. Osumljeni Z. V. iz Liboj je dne 19. februarja prišel v trgovino v Zabukovici in vzel usnjeno moško denarnico, ne da bi jo plačal. Trgovina je s tem oškodovana za nekaj več kot 170 dinarjev. Dne 2. marca je isti osumljenec iz industrijske prodajalne KIL v Libojah odnesel na enak način servis za kavo. Za obe dejanji se bo zagovarjal na sodišču. Dne 4. marca so v večernih urah miličniki PM Žalec iz zasede v bližini izstopne postaje v Arji vasi, kjer so se vrstili vlomi v parkirane tovorne avtomobile, pri dejanju zasačili Milana B. in Stanka Š., oba iz Šmarja, ko je eden od njiju vlomil v kabino tovornega avtomobila, drugi pa se je s poltovornim avtomobilom vrnil ponj. Milana B. so izročili preiskovalnemu sodniku v Celju, ki je zanj odredil pripor. Miličniki pa raziskujejo še ostale podobne vlome, ki so bili storjeni na tem kraju. ZARADI SUŠE NE KURITE NA PLANEM! V zadnjem času je bilo zaradi izredno sušnega obdobja in pogostega močnega vetra veliko požarov tudi na našem območju. Povzročili so jih posamezniki, ki so kurili travo blizu gozdnih površin. V vseh primerih je bilo posredovanje gasilcev k sreči uspešno, zato tudi škoda ni tako velika, čeprav so proti tistim, ki so požare zanetili, napisali tudi ustrezne prijave. • Dne 24. aprila sta v Zahomcah Vinko Šmid iz Celja in Albert Šmid iz Za-homc zažigala travo. Močan veter je ogenj razširil proti gozdu in stanovanjskim hišam. S pomočjo gasilcev so ogenj lokalizirali. • Dne 22. februarja je skupina delavcev opravljala zemeljska dela ob cesti Prebold—Trbovlje. Med delom je Salko Fazlič iz Sanskega mosta odvrgel cigaretni ogorek, ki je zanetil požar, v katerem je zgorelo približno 50 arov suhe trave. Požar so gasilci in domačini lokalizirali, da se ni razširil v gozd. • Dne 24. februarja je Alojz Gačnik iz Braslovč zažigal travo ob svojemu vikendu v Podvinu, in sicer kljub opozorilom sosedov in močnemu vetru, ki je požar razširil. Pri gašenju je sodelovalo 85 gasilcev s 15 vozili in okoli 50 krajanov, saj je ogenj ogrožal stanovanjsko poslopje pa tudi gozd proti Vimperku. • Dne 3. marca sta pri stanovanjski hiši 65 v Matkah začela zažigati travo Boris Senčar in Stanislav Pristovšek. Močan veter je ogenj razširil na področje Mrzlice, kjer je zajel 8 ha nižje podrasti. Požar je pogasilo 125 gasilcev z 18 vozili. • Dne 5. marca je Anton Cestnik iz Miklavža pri Taboru pričel požigati smrekove veje na delu travnika v Marija Reki. Močan veter je ogenj razširil na suho travo ter na podrast in grmičevje, tako da so morali posredovati gasilci. • Dne 10. marca je Milan Pečnik iz Gotovelj 197 zažigal travo nad svojo stanovanjsko hišo. Zaradi močnega vetra se je požar razširil v gozd proti Ponikvi. 43 gasilcev z osmimi vozili je uspelo požar lokalizirati in pogasiti. • Dne 11. marca je zažigal travo in grmičevje v Vologi Franc Slapnik. Ogenj se je z njegovega travnika razširil v bližnji gozd, kjer sta zgorela podrast in grmičevje na površini več hektarov. Na pomoč je priskočilo 158 gasilcev s tridesetimi vozili. Poleg omenjenih je bila v Savinjski dolini še cela vrsta manjših ali večjih požarov, zato še enkrat opozarjamo, naj ljudje ne sežigajo suhe trave ali odpadkov na planem, še posebno ne ob vetrovnem vremenu. Starejša občanka, ki je izgubila moževo moško uro, njen dragocen spomin, naj se zglasi ponjo na PM Žalec. Vse pogrebne storitve, vključno s kremacijo in ureditvijo dokumentacije opravlja za vas NON-STOP IVAN STEBLOVNIK, Parižlje 11/c Telefon: 721-667, 721-395 Prvega septembra 1989 smo izgubili dragega sina, učenca in prijatelja Boštjana Kolarja Prvi dan pouka smo ga v spremstvu svojcev, sošolcev, prijateljev ter učiteljev položili v prerani grob. Ob njegovem rojstnem dnevu obljubljamo, da ga ne bomo pozabili. Svojci, učenci in delavci Oš Nade Cilenšek, Griže ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta Nikolaja Jelena iz Tabora se iskreno zahvaljujemo vsem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, prispevke za maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pevskemu zboru, zastavonošem in g. dekanu za opravljen obred in besede slovesa. Hči Ivica in sin Milko z družinama Dežurstvo na vodovodu Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec: od 26. 3. do 2. 4. 1990 Bogdan Pantner, Polzela 209 od 2. 4. do 9. 4. 1990 Jakob Olip, Pongrac 21, Griže od 9. 4. do 16. 4. 1990 Tone Jager, Prebold 62/a, tel.: 723-097 od 16. 4. do 23. 4. 1990 Marko Dolinar, Griže 35, tel.: 712-844 od 23. 4. do 30. 4. 1990 Vlado Super, Vel. Pirešica 5/e Opomba: dežurni se nahaja v DO Komunala od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO v Žalcu. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, mame in babice Agice Razgoršek iz Ločice pri Polzeli (1930-1990) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in prispevke za svete maše. Posebna hvala dr. Cukjatiju, g. župniku, govorniku in pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Andrej in sin Branko z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica in starega očeta Stanislava Polaka iz Griž 62 (1915—1990) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, društvu upokojencev Griže, ZB Žalec, društvu invalidov Žalec, DPD Svoboda Griže, najinim sodelavcem za darovane vence in cvetje ter denarno pomoč. Hvala godbi na pihala Zabukovica, moškemu pevskemu zboru, KS Griže, govornikoma tov. Grobelniku in Novaku za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoče: žena Julčka ter hčerki Rozika in Ida z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in Drata Ivana Šuperja s Ponikve 53 pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, prispevke za maše in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govornikom, g. župniku za opravljen obred, pevcem ter dr. Pavlu Grošlju za večletno zdravljenje. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti drage mame Ivane Šmid-Dolinškove mame iz Zahomc 5 pri Vranskem (1917-1990) se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste ji bili zadnje dni življenja v pomoč in v tolažbo, vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za prispevke namesto cvetja na grobu. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata Jakoba Poholeta iz Vel. Pirešice 5 f se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter za maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se njegovemu kolektivu Zarje za pomoč in besede slovesa, vodstvu krajevne skupnosti za venec in izrečeno sožalje. Posebna zahvala patronažnemu in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Žalec, bolnišnici Celje in Ljubljana za lajšanje bolečin ob težki in kruti bolezni. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen obred, godbi iz Liboj in tov. Ašenbergerju za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala, še posebej sosedom in tov. Sadovniku. Žalujoči: žena Angela, sin Miran in sin Branko z družino Poslovno stanovanjski objekt v Žalcu J “itirvicztthaUfL, Novih le 35 stanovanj Letos bomo v občini dobili novih le 35 stanovanj in to v Soseski V v Žalcu. Po besedah Zlatka Prislana, tehničnega vodje pri občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora za področje stanovanjske izgradnje, je na voljo še devet stanovanj, ostala so prodana. Poleg tega v občini zaključujejo z obnovo starih stanovanj v Arji vasi, letos pa bodo pričeli z obnovo starih stanovanj v graščini Založe pri Polzeli. T. T. NOVA ŠIVALNICA. V Tovarni nogavic na Polzeli celjski Ingrad gradi objekt, v katerem bo nova šivalnica. Na površini 2500 kvadratnih metrov bodo na novih strojih, ki jih bodo deloma uvozili V vrednosti 2 milijona DEM, nekaj pa jih bodo prestavili iz sedanjih delovnih prostorov, delale šivilje pod mnogo boljšimi pogoji. Nova šivalnica bo omogočila večjo proizvodnjo, ki bo namenjena predvsem izvozu, nekaj pa bo tudi za domači trg. Po besedah direktorja Tovarne nogavic, Alojza Došlerja, dela tečejo po načrtu, tako da se bodo že junija preselili v nove prostore. Kljub težki gospodarski situaciji v Sloveniji in Jugoslaviji so se v Polzeli za tako veliko naložbo odločili zato, ker smatrajo, da jih le modernizacija in stopanje v korak z evropsko tehnologijo lahko obdrži na površju. Na sliki: Del nove šivalnice je sredi tega meseca dobil streho. T. TAVČAR BVEZNICE DOBRO V PRODAJO. Na svečani predstavitvi vrednostnih apirjev je bilo izrečenih precej vzpodbudnih misli in priznanj J utekli, ki se je prvi v občini odločil za ta način zagotavljanja sredstev za itrejši gospodarski razvoj. V finančni službi smo zvedeli, da so vred-ostni papirji še na voljo, večino pa so jih že prodali. Med prvimi sta dkupila vrednostne papirje direktor in namestnik A banke Ljubljana ■a posnetku). Jk Na uho ZSMS-liberalna stranka je na predvolilni govor povabila direktorje, zdravnike, ravnatelje osnovnih šol, zasebnike in svoje kandidate za družbenopolitični zbor. Tema razgovora je bilo podjetništvo, gosta pogovora pa dr. Oblak (Hamurabi) in Kopač. Razgovor je bil zanimiv, očitno pa ni zanimal direktorjev, saj jih med prisotnimi ni bilo. Izgleda, da se nekateri direktorji raje ukvarjajo s praktičnimi vprašanji zasebnega podjetništva kot s teoretičnimi in političnimi. Občinska sindikalna organizacija je na konferenci sprejela sklep, da mora republiški izvršni svet takoj sprejeti moratorij odpuščanja delavcev, medtem ko sam nemo spremlja odpuščanje delavcev v svoji osnovni organizaciji. Po tem bi lahko sklepali, da je moratorij namenjen le republiški ravni. V eni izmed vaških sredin upajo, da bo na spomladanskih volitvah zmagala kmečka zveza, saj ugotavljajo, da dosedanja »dolarska« pomoč pri ureditvi pokopališkega reda ni pomagala. Upajo, da bo imela kmečka stranka pri tem več sreče. Žalski hortikulturniki pa res nimajo sreče. Ko so po dolgih letih dobili boj z lesno gobo, jim sedaj grozi druga, še hujša nevarnost, s katero se ne gre šaliti; je namreč v odvetniški podobi. GEOTERMALNA VODA TUDI V REPUBLIŠKEM PROGRAMU Na zborih krajanov v krajevni skupnosti Žalec je bila sprejeta pobuda, da se v osnutek programa za naslednji samoprispevek kot prednostna naloga vključi izkoriščanje geotermalne vode. Občinski izvršni svet je pred dnevi dobil obvestilo, da je vrtina že zajeta v letošnjem republiškem programu, v katerem je predvidenih 2,800.000 din, v občini pa bo treba zagotoviti 1,800.000 din. jk Kozerija Zemlja . . . Urankarjevi so imeli lepo posestvo na hribu. V hlevu so držali štiri krepke vole, s katerimi so opravili vsa težja deta na polju in v gozdu, poleg tega pa še osem krav in čredo ovac, da je bito vedno dovolj domače volne pri hiši. Od pomladi do pozne jeseni jih je preganjalo delo na zemlji, pozimi pa so ženske vzete v roke kolovrate in predle volneno prejo. Urankar je vsako jesen ati zimo prodat par volov in kravo, drva ter precej lesa, ker je bilo pri hiši dosti hoste. Ob dobrih letinah je bil vedno pri Urankarjevih denar, ki so ga katerikrat posojali tudi sosedom. Leta so tekla in stara Urankarjeva sta postala bolehna. Grunt je prevzet mlajši Jurij Urankar, pred tem pa se je starejša hči Liza poročita v sosednjo vas, drugi sin pa je postal profesor in je poučeval v bližnjem mestu. Mladi Urankar je bit zasvojen s pijačo, namesto da bi obdelovat zemljo, je popival po gostilnah; skratka, grunt je pešal in propadat. Ni bil več podoben imovitemu gruntu, kakršen je bii za starega Urankarja. Mladi Urankar se je sicer oženil in k hiši je prišla delovna ženska, vendar ženska roka ni uspela gospodarstva speljati na pravi tir. Rojevali so se tudi otroci in slednjič so jih začeta pestiti sušna leta, ko jim je zemlja dajala komaj za preživetje. l/se bi še šlo, če bi se mladi Urankar ovedel in pustil gostilne ter se oprijel zemlje. Pa se ni. Mlada Urankarica je garata za dva, na trg nosila jajca in piščance, večkrat pa tudi sir in smetano ter tako prigospodarila nekaj denarja za preživljanje. Vse drugo je pognat po grlu mladi gospodar. Neko jesen so zagospodarili tako daleč, da je Urankar sosedu prodal travnik nad domačijo. Tako je bila živina ob krmo, dve teti zatem so odprodali det gozda in tako je grunt nazadovat. iz nekdanjega močnega grunta je nastala koča-rija. Stara Urankarica je legla v posteljo, iz katere so jo odnesti v krsti. Nekaj zemlje sta od posestva vzela prva dva otroka, hči Liza in profesor. Ko so otroci zrasli, so se raztepli po svetu in tako sta Urankarjeva ostala sama s svojimi tegobami. Urankarica je ob sobotah še odhajata na trg in tako krpata njuno neurejeno življenje, Urankar pa je še naprej popivai, medtem ko je še naprej razprodajal zemljo in slednjič umrl. Urankarica je zajokata in se zaklela, da bo prodano zemljo pridobila nazaj. Vstajala je òb zori, legala pozno k počitku, pritrgovala od ust in pa-počil je dan, ko je imela prihrankov dovolj, da je šla k sosedu in mu rekla: »Sosed, mož ti je prpdai travnik, jaz pa bi ga rada nazaj, da bo živina imela mrvo!« Sosed jo je gledal, travnika mu je bilo žal, a je kljub temu pristal, da ji proda travnik nazaj. Za travnikom je prišla na vrsto hosta. Po nekaj letih trdega dela je Urankarici uspelo dobiti največ zemlje nazaj. Grunt je znova zaživel, žal pa je Urankarico prehitela starost. Ker se njeni otroci niso hoteli vrniti domov na grunt, ga je dala v tuje roke. Mladi gospodar, ki je prišel, je Urankarici uredil kot za stara teta in jo nasploh vzdržuje. Čeprav grunt ni več njen, je Urankarica vesela vsakega napredka; večkrat sedi pred »svojo« hišo na soncu in pestuje gospodarjeve otroke. Zadovoljna je, da grunt ni propadel, kot se je baia, in da je zemlja, tako kot za starega Urankarja, zopet lepo obdelana. Lojze Trstenjak Hmelj obče, hmelj osebno Piše: Mare Cestnik L Če sem kdaj že razsipal žolč, jezo in očitke, včasih upravičeno in drugič z nekaj preveč mladeniške bojevitosti, ko ne morem mimo tega, da sem tu doma. In kakor je lahko klatežu, s kakršnim me po moji krivdi in v moje Veselje označujejo, dom povsod, kjer so mu všeč okolje m ljudje, kjer se čuti varnega in dobrodošlega, od koder lahko črpa navdih za samo njemu lasten življenjski način, ko se koreninam ne more odpovedati. In kaj je lahko v tej drugačni dolini drugačnega, če ne hmelj: ta nenavadna pivovska zelika, surova neužitna, celo strupena, a v žlahtni prastari pijači nepogrešljiva, kot je juhi nepogrešljiva sol. Ta dolina je drugačna pozimi, ko se iz povrhnjice snega dvigajo okostja žičnic, pomladi, ko jih obarva sintetično vrvičevje in prekrižarijo modre halje sezonskih delavcev, poleti, ko sončno zazelenijo v vse bolj temačnih vrstah, zgodaj jeseni, ko brenčijo obiralni stroji in so ceste polne kopasto naloženih prikolic, spet na zimo, ko se ponekod zasuklja dim kurišč in ko posamezne češulje, ki so ostale na žičevju, porjavijo in razpadejo. Ta dolina ima svoj značaj; in če tu odpišem ljudi, ki so kot povsod drugod dobri in slabi (po splošnem mnenju se štejejo med prve hribovci in med druge polan-ci), me je kot otroka, fanta in odraslega moškega klesal tudi ta majhen košček domačega sveta. Torej hmelj. Če začnem na začetku, sem ga najprej sovražil — če ga sovražil nisem, ga zagotovo nisem imel rad. Gor rasteI (ne pretirano visoko!) sem v časih, ko so stala hmeljišča tudi še više v hribih, ko je gojila hmelj skorajda slehr-na kmetija in so bile zanj prihranjene najlepše njive. Ponekod so ga zvijali še na hmeljevke, redke tudi niso bile lesene žičnice. Spomin se mi ustavlja na pomladih in poletjih, prepolnih opravil in skrbi, strahu pred močnimi vetrovi in točo, vsakodnevnih poti v nasade. Moral sem biti zraven, ko so me nerodne ročice začele vsaj malo ubogati: za materjo, ki je napeljevala žico in kasneje najlonsko vrvico, sem prenašal eno ali drugo, zvijat na napravo, ki je potegnila vrvico na »laufarje«, zabijat količke in odrezavaI odvečne poganjke. Vročina, prah, muhe, prisiljena drža, tudi zato sem raje uhaja! med knjige na razkošno podstrešje stare kmečke hiše. Potem sem pohajal za očetom, ki je prenašal hrbtno škropilnico in škropil, vonj strupa mi je bil prijeten, z otroškim veseljem sem prelival vodo ter s travnimi bitkami bezal v kapljice. Hmelj sem začet občudovati takrat, ko so iz temnozelenih vrvi pognati prvi cvetovi. Dvakrat, se spomnim, nam je žičnico podrl viharni veter. Na kup je navrela cela vas, krogi samih močnih moz so preudarjali, kako bi se dalo najbolje in najlaže storiti, da bi se rešil že zoreči hmelj. Prekopavali so sidra in horukali ob dolgih vrveh, s katerimi so postavljali pokonci težke kostanjeve drogove. Gledal sem od daleč, z otroško samoljubnostjo sem uživat družbo in to, da se dogaja nekaj, kar ni vsakdanje, četudi je bita to nesreča. Pri matici ali južini me je kdo starejših vzet na kolena, mi popihal juho ter me hojcal, da se mi je kolcalo od zadovoljstva ati sramu, če sem mora/ izgovoriti tiste tri mojemu pogrkavanju namenjene besede: riba, raca, rak! Včasih sem zato z besnim jokom stekel k staremu atu v »hišco«, kjer je rezal tobak ter brkljal po kakšni stari knjigi. ______ Najlepši čas na kmetih pa je seveda takrat, ko se pobirajo plodovi. Tega je na okroglo šele petnajst let, toda zdi se mi, da se je dogajalo že davno tega, tako davno, da bi lahko na tem mestu vrinit tisti pravljični: »Nekoč je bito .. .«. Komajda smo vedeti za obiralne stroje, v lopi je oce teden prej popravit razmajane križe, ob sušilnici je stala velika skladovnica drv, mama ali teta je pošila jutaste koše, postlali so postelje po vseh kamrah ter prinesli na mrvo kup kocev. Prav veliko hmelja nismo imeti, toda v dveh žičnicah nas je kakšnih petnajst obiralcev vseeno obiralo štirinajst dni. Tujih ljudi nismo novačili, prišli so sorodniki in sosedje, ki hmelja niso imeli. Bit je to vesel čas, mnogo manj obremenjen tudi po izkušnjah starejših, nekako prožnejši, bogatejši na duhu, ne tako vročično izkoriščan ter poln samih majhnih in dragocenih veselj. Ne, zato se še ni lenarilo: sredi avgusta smo vstajali ob zori tudi otroci ter s_starejšimi prebili dan v hmeljišču do mraka. Že petletni smo z drobnimi nežnimi prstki odšcipavali rumenozelene kobutjice ter jih ljubosumno polagati v košarice, ki nam jih je po velikosti spletel stari oče. Prvo leto sem nabral enega in četrt,, drugo pet, tretje že dvajset škafov. Oče je delil »balete«, pravokotne koščke papirja s številkami od ene četrtine do dvajset, nalepljene na tanek raznobarvni karton, pošteno in brez pro-tekcij, čeprav je rad spregledal kakšen prenizek vrh ali gladino nabranega hmelja, ki ni segala do merne črte. Vsak je iz sence prinesel svojo vrečo ali več njih, postavili smo se v vrsto in smeje se primerjali med sabo. Kateri od moških je potem pomagal očetu naložiti koše na voz. Drug, še lepši čas v hmeljišču, zagotovo najteže pričakovan, je bii čas obrokov. Vedno smo jedli ob njivi, pod visoko košato hruško, sredi med svitki obranih vrvi, ob dežju v stari opuščeni oglarnici po kotih na toplem listju. Zjutraj bela kava in kruh, za prvo malico med, marmelado in maslo, za južino vedno kaj močnega, obloženo s krompirjem, fižolom ali svežim paradižnikom, popoldne ob kruhu kakšna konkretnejša solata in košara rumenih hrušk mlakaric ali bunk, za večerjo ob veliki kuhinjski mizi skleda kislega mleka in mlad krompir. Ja, še zdaj se mi ob vsem mesenem razkošju pocedijo siine po tistih okusnih malicah, kijih je bilo eno samo zdravje in čista narava. Ob jedi so se kresale šale, preproste, domače, spodobne domislice, ki so s posrečeno govorico in drugimi temperamentom prihajale največ s trboveljske strani, kjer živijo štiri petine mojega rodu. Spat se je odhajalo zgodaj in v temo, ker se je varčevalo z elektriko, dlje je bedel edinole oče, ki je moral stra-žariti pri ognju in na sušilnici, včasih tudi stari ata, ki je gledal na to, da bi se na skupnih ležiščih ne govorilo, kaj šele počelo kaj prepovedanega. Še preden je naš Črni vrh ordečila zarja vzhoda, najprej razkritega nad Dolino, je po plankah že zaropotal držaj kakšnega orodja in na vrata izb materina roka, ki je prej že zakurila v štedilniku. Rosa je vedno neprijetno zazebla v gote prste, ob potegih za vrvi je po žičnici suho zapokalo. Pa so morate zaspane glave že kmalu iskati senco. Na koncu nas je oče po likofu pošteno izplačal, brez razlike nas domače in prišleke. Sredi septembra je prišlo na vrsto basanje posušenega hmelja in ugibanje, kakšna bo tisto leto cena zanj.