218. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. septembra XVI. leto. 1883. I uhaja vsak dan >v izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogersk e dežele za voe leto 16 gld., sa pol leta ',8 gld., za četrt leta 4 gld.; n. jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po • 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkoat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat. i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „ Gledal ifika stolba". D p ravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vni administrativne stvari. Poročilo odseka za verifikacijo volitve veleposestva. Slavni zbor! V volilnem imeniku veleposestva je 114 vo-lilcev. Pri volitvi se je oddalo 100 glasov, deloma osobno, deloma s pooblastilom — §. 16. dež. vol. reda. — Dva volilca, katera bi volila s pooblastili in katera sta se tudi brez ugovora udeležila pri volitvi volilne komisije, je potem volilna komisija od bila in sicer oba z ugovorom, da ste bili dotični pooblastili baje ničevi. To je bila prva nepostavoost; kajti verifika-cijski odsek se je prepričal, da ste bili te dve pooblastili pravoveljavni, tedaj po krivici odbiti. Dotični pooblastili ste bili: 1. P d st.fv. 25. volilnega imenika pooblastilo Janeza Globočmka ddto. Mnihovice 27. maja 1883. Pooblaščenec vitez pl. Scbneid. Razvidi se iz volilnega zapisnika s 15. junija 1883. da je predsednik komisije to pooblastilo odbijal zato, ker je kraj Mnihovice neznan kraj zunaj Kranjske dežele, potem, ker podpis nt poverjen (beglaubigt) in ker se ne strinja s tem podpisom dotični legitimacijski list. Razun tega je pa v poročilu poprejšnjega deželnega odbora kot nov razlog navedeno, da v de-želnej deski ni samo gosp. Jane/ Globočnik, marveč tudi njegov brnt France kot (njegov) solastnik dotičnega posestva vknjižen. Vsi ti razlogi neso utrjeni v postavi. Kraj Mnihovice ni neznan, marveč poštna in telegrafna postaja na Češkem, in da je poštua postaja, se je razvidelo na pismenej kuverti, katera je priložena pooblastilu, ker je na njej več c. kr. poštnih mark prilepljenih, na katerib je c. kr. poštna štaropilja z besedo „Mnihovic" večkrat natisneua. Nevednost v avstrijskej geografiji tudi nikakor ne opravičuje, da bi se smela mesta, trgi ali vasi, ki su komu neznana, smatrati in ost umskimi Deželni volilni red s'cer ne določuje ničesar o zunanjej obliki pooblastil, tedaj se pa tu uporablja analogija po § 16. državnega volilnega reda, po katerem morajo pooblastila le tedaj poverjena biti, ako so spisana zunaj avstro-ogerske monarhije. Legitimacijski list se glasi jedino le na gospoda Janeza Globofinika. Konečno je tudi v rektifici ranem volilnem imeniku le Johann Globočuik kot volilec upisan, ne pa njegov brat, katerega osoba je v sod-nijskem oskrbništvu in kateri bi tedaj tudi ne smel po postavi volilno pooblastilo pravomočno podeliti. §10. dež. vol. reda. 2. Pod štev. G2. vol. imenika pooblastilo društva „osterr. alpine Montangesellschaft", Gradec. Pooblaščenec gospod veleposestnik Peter Majer. Razvidi se iz vol. zapisnika s 15. junija 188:i, da ga je volilna komisija per majora odbila zato, ker ste pod štampiljo „osterr. alpine Montangesell-sehaft" podpisani dve imeni, nejasni in nepoverjeni, in da tedaj baje ni gotovu, ali je podpis resnično le za posestnika Gradaškega oddan. V poročilu poprejšnjega dež. odbora pa je še dodan razlog, da je to druAtvo delniško društvo in da ni dokazauo, kdo da ima pravico podpisovati v imenu tega društva. Konečno je dostavljeno, da oui, ki je pooblastilo predložil, ni imel izvirne izkaznice, ampak le duplikat. Ti razlogi neso utrjeni v postavi, ker se obu dva podpisa zraven štampilje lahko bereta; da, smelo se izreče, da drugi podpis bere tudi lahko vsak, kateri ni vajen rokopisov točno brati. Imeni podpisanih se glasiti: C. A. v. Frey in P a l m e r. Ako bi se pa tudi v istini oba podpisa ne mogla brati, se ne sme prezreti, da je vol. komisija po § 4G. dež. vol. reda še obilo časa imela, pri tukajšnjej trgovinskej komori se podučiti, kolikor bi se jej bilo treba zdelo. Konečni stavek v poročilu poprejšnjega deželnega odbora, do. izkaznicu ni bila original, ampak duplikat, je pomota pojmov, ker pri dotičnih izkaznicah pojem „diplikat" ni v protislovji originalu, marveč pomeni le drugi original, kar se tudi razvidi iz zunanje, v drugej vsebini popolnem od črke do črke kongruentne oblike; tedaj se razločita sim-plum in duplikat jedino le v tem, da ima dotična izkaznica ime „duplikat" napisano. To je bila druga in tretja nepostavnost. Pa tudi brez ozira na te nepostavnosti se nahajajo še sledeče druge: Pod št. '24. se ni odbilo pooblastilo g. Karola Germa ml., akoravno ni bil on v volilnem imeniku, marveč le njegov oče Karol Germ. Dokaz temu je to, da je kompetentna oblastni ja pri sestavljanji volilnega imenika imela deželno desko za podlago in da je po izkazu dotičnega ekstrakta dež. deske s 14. junija 1883 bil do tistega dne, tedaj tudi za Časa sestavljanja volilnega imenika, in sicer od Časa 18. nov. 18G8. pod štev. G332 vsled prepodajnega pisma s IG. nov. 18G7. kot lastnik uknjižen Germ Karol, kateri je po izkazu priloženega zapuščinskega prisojiInega pisma s 27. apr. 1880 št. 4G7 umrl dne 3. dec. 1878. V tem slučaji se je tedaj volilni imenik izdelal na podlagi deželne deske. Ravno vsled tega pa, ker je umrli Karol Germ bil še pri volitvi v deželni deski upisan, ni moglo biti znano, kdo da bode njegov naslednik v tem posestvu in posebno ne, da je tudi njegov sin istega imena, tedaj tudi ni bilo mogoče reklamovati zaradi imena, razun, da bi bil jedini g. Karol Germ ml., kateremu je moral biti ves položaj znan, za-svojo osobo re-klamoval. A to je on zamudil. Ako bi pa on tudi o pravem času reklamoval, je po doslednosti gotovo, da bi ga bila volilna komisija odbila, ker bi potem LISTEK. Prva ljubezen. (Povest J. C. Turgenjova, posl. Tvan P.) VII. (Dalje) Sedel sem na stol in dolgo sem sedel, kakor bi bil začaran. To, kar sem čutil, bilo je tako novo in tako sladko . . . Mirno sem sedel, uič se nesem ozrl okrog, nič se nesem ganil, počasi sem dihal, samo sem ter tja sem se tiho nasmejal ali pa otrpnil pri misli, da sem zaljubljen, da je to one, da je to ljubezen. Zinajidin obraz plaval je pred menoj v temi, plaval je, a ni odplaval, njena ustna so se čudno smejala, oči gledale so malo po strani radovedno, zamišljeno in rahločutno . . . kakor ono trenutje, ko sva se ločila ž njo. Nazadnje sem ustal in šel po prstih k svojej postelji in previdno, ne da bi se slekel, položil sem glavo na vzglavje, kakor bi se bil bal z vsakim močnim gibanjem motiti to, kar me je napolnjevalo. Legel sem, a očij nesem zatisnil. Kmalu sem zapazil, da je v mojo sobo prihajala vedno skozi okno neka svitloba. Privzdignil sem glavo in pogledal sem v okno. Povprečni lesovi so se lepo ločili od tajiustveno in motno razsvetljenih stekel. Nevihta je — mislil sem, in res bila je nevihta, samo da je bila daleč in se ni slišal grom; ne prestano švigali so dolgi košati bliski; trepetali in ježili so se kakor krila umirajoče ptice. Ustal sem, šel sem k oknu in stal sem tam do jutra . . . . Bliskanje ni prenehalo niti za jeden trenutek. Gledal sem na nemo peščeno planjavo, na temni Ne-skučni vrt, na rumenkasta zidovja v daljavi, ki so kar zatrepetala pri vsakem še tako majhnem vzplam-tenji . . . Gledal sem in nesem mogel odtrgati se od tega prizora; ti nemi, neprestani bliski spominjali so me na ona nema in tajna gibanja, ki so razbur-jevala mojo dušo. Jutro je napočilo, kakor škrla tasta pega prikazala se je jutranja zarja. S približanjem solnca pobledeli in zmanjšali so se bliski in nazadnje so popolnem zginili, pregnala jih je stre-zujoča in mirna svetloba novega dne . . . Tudi v meni minuli so bliski. Čutil sem veliko trudnost in tihoto ... a njena podoba plavala je vedno v duhu pred menoj; samo da se mi je zdaj zdela mirnejša; kakor se labud, ko vzleti, loči od močvirnih trav, tako se je onu zdaj odločila od drugih nemičnih podob; ko Bem zaspal, poslovil sem se z zaupljivim obožanjem od nje . . • O krotku čuvstva, mehki glas, dobrota in uteha ginjene duše, skrivna radost prve ljubezni — o kje ste vi? VIII. Drugo jutro, ko sem prišel k zajutreku, kregala me je mati, vender menj, kakor sem mislil; rekla mi je povedati, kaj sem preživel sinočni večer. Povedal sem jej v kratkih besedah, opustil sem mnogo podrobnosti j in prizadeval sem se, dati vsemu kolikor ae da nedolžen obraz. — Vender neso ljudje comme il faut, opomnila je mati, tebi se ni treba družiti ž njimi, rajši delaj in pripravljaj se za skušnjo. Ker sem vedel, da so materine skrbi za moje učenje omejene na te besede, zdelo se mi ni treba odgovarjati jej; po zajutreku prijel me je oče za roko in Šla sva skupaj na vrt ter mi je rekel povedati, kaj sem videl pri kneginji. Čuden upliv imel je na me moj oče — čudne bile so najine mejaebojne razmere On se skoraj nič ni brigal za mojo odgo'jo, ceJo redkokedaj govoril poizvedela vsebino gori navedenega prisojilnega piBma, po katerem je dotično posestvo v deželni deski bilo prisoj eno ne samo gosp. Karolu Germu, ampak tudi mladoletnemu Gustavu Germu v solast in ker je poprejšnji deželni odbor pri istem pravnem položaji bil odrekoval volilno pravico Janezu Globočniku, opiraje se na to, da ima tudi on so-poBestnika brata, kateri je, kakor že omenjeno pod kurateljo. Da j j: pa konečno izkaznica došla g. Karolu Germu ml. v roke, je lahko razumljivo, ker stari g. Germ več ne živi in ker je tedaj po euotnej adresi morala dotičua pošiljatev dospeti v roke onega, kateri se zove Karol Germ. Tedaj je verifikacijski odsek tega mnenja, da je glasovanje gosp. Karola Germa po njegovem pooblaščencu Ludvigu Ursiui grofu Blagaji ničevo. Pod št. 50 v volilnem imeniku so upisani: Lichtenberg VVilhelmine Grafin, Kari und Albert Grafen — Hallersteiu. Nikdo ni reklamoval zoper ta upis, tudi pred začetkom volitve ni nikdo ugovarjal v smislu §. 40. dež. vol. reda, da bi ne volil Albert grof Lichten-berg. Volil je pod to A te v. Karol grof Lichtenberg zase in s pooblastilom ddto. fiallerstein 13. junija 1883 tudi v imenu domnevnih pooblastnikov, katerih podpisi se glase: „Griifin Wdheluiiue Lichtenberg Benior" in spodaj „Grafin \Vilhelm.ne Lichteuberg juuior". Podpisa Alberta grofa Lichtenberga ni; tedaj ni bil Karol grof Lichtenberg pooblaščen za Alberta grofa Lichtenberga, torej pooblastilo ni bilo polnomočno. Razen tega se pa razvidi, da je volilna komisija priznala jedno Vilheluiino grofinjo Lieutenberg-ovo (ali starejšo ali mlajšo, tega se ne more razvi-deti) kot soposestnico zraven druge Vilbeimine gro-fiuje Lichtenbergove. Ker pa je samo jedna upisaua v volilni imeuik, je pooblastilo glede druge grofinje gotovo ne/.adostno, ako je ta solastnica, ker ni tudi zapisanu v volilnem imeniku. Dostavlja se še, da dotična izkaznica se tudi glasi na tri imena: Vilbelmiua, Karol in Albert. ^Verifikacijski odsek je torej tegu mnenja, da je glasovanje Vilh^lmine grofinje Lichtenbergove star. in inl. in Karola grofa Lichtenberga ničevo. kot lastnik upisana izrekoma: „Sparkasse Wien" Poganic. To je drugo samostojno društvo poleg „Pfandbriefanstalt", katera je tudi po polnem samostojen zavod. Da je to istina, razvidi se pri deželnej deski, v katerej je lastninska pravica na Poganice izrekoma za „Pfandbriefanstalt der I. osterr. Sparkasse in Wienu upisana. To društvo bi bilo tedaj pravico imelo rekla-movati svoje upisanje tudi v volilni imenik, kar se pa ni zgodilo in tedaj so postavni nasledki že gotovi, da v volilnem imeniku ne zapisauo društvo tudi ne sme voliti. To društvo tudi nikakor ni oddelek Dunajske hranilnice, ker noben oddelek ni samostojen in ker je to društvo, kakor se razvidi iz notarijalnega dostavka na dotičnem pooblastilu, registre vano tudi ravno z imenom „Pfandbriefanstalt der I. osterr. Sparkasse in Wienu v registru za firme. Razen teh napak se mora konečno omeniti, da je dotično pooblastilo, kakor tudi vsa druga volilna pooblastila, omejeno le za določeni čas in da je to pooblastilo izrekoma podano dutičuemu g. pooblaščencu le za mesec maj t. i, ker se to razvidi iz dneva spisa s 23. maja, iz dneva notarijalnega pover-jenja z 29. maja in iz vsebine konteksta, v katerej je izrečeno „bei der auf den — d. M.u. Tudi vladni komisar je v dotičnem volilnem protokolu odločno izrekel, da on ne prizua identitete pooblastnika z lastnikom, kateri je v volilnem imeniku posestva Poganice upisan. — „Dass er die Identitiit der Vollniachtgeberin mit der in der VVahlerliste eingetrageneu Besitztrin des Gutes Po-ganitz nicht anerkennen k o ti ne1'. Tedaj je vennkacijski odsek tega mnenja, da je glasovanje pooblaščencev društva „Pfandbrief-austalt der L osterr. Sparkasse in Wienu ničevo. Z uz roin na to razpravo je venfikae.ij.ski odsek tega mnenja: 1. Ako bi bila glasovala g. Janez Globočnik in društvo „alpine Montangesellschaft" po svojih dr. Gustav Mauer •••••••••• . 48 . 52 dr. Josip vitez Savinschegg . . . 51 Karol Deschmann . . . . . . 46 dr. Julij pl. Wurzbach . . . . 50 dr. Robert pl. Schrev. . . . . 46 Karol grof Lantbieri . . . . . 48 Henrik baron Lazarini . . . . 48 Josip Seunig...... Peter Urh....... Murko Černič...... . 48 2. Ako se pa ne ozira na dva gori navedena neoddana glasova g. Janeza Globočnika in „osterr. alpine Montangesellschaft" in odštevši gori navedene štiri ničeve glasove, je postavno oddanih ne 100, marveč le 96 glasov in je nadpolovična večina 49, ter so dobili glasov: Oton baron Apfaltrern .... 50 Ljudevit grof Blagav.....50 Karol Luckmann......50 Ljudevit vitez Gutmannsthal . . 50 Beno baron Taufferer .... 50 Josip baron Schwegel .... 50 Alfonz baron Zois......50 Gustav grof Thurn.....50 dr. Josip vitez Savinschegg... 49 dr. Gustav Mauer......48 dr. Julij pl. Wurzbach .... 48 Karol Deschmann......46 dr. Robert pl. Schrev.....46 Karol grof Lanthieri.....46 Henrik baron Lazarini .... 46 Josip Seunig.......46 Janez Urbančič......46 Peter Urh........46 Marko Černič.......46 dr. Karol Ahazhizh.....46 Torej so dobili pri prvej volitvi gori navedeni gospodje: Oton baron Apfaltrern, Ljudevit grof Blagav, pooblaščencih, od katerih se mora dosledno misliti, j Karol Luckmann, Ljudevit vitez Gutmannsthal, Beno da bi ravno tako, kakor Hta za-se, tudi za svoje j baron Taufferer, Josip baron Schvvegel, Alfonz baron pooblastnike glasovala, — in ako se odbijejo ničevi j Zois, Gustav grof Thurn in dr. Josip vitez Savin-štirje glasovi: Karola Germa mlajSega, Karola grofa schegg nadpolovično večino in so izvoljeni. Lichtenberga, Vilhelmine grofinje Lichtenbergove sta- Kei se dulje iz tega razvidi, da gospod Karol jrejše in mlajše, Josipa Maver-ju in Dunajskega za- groi Lichtenberg ni imel pravice za-se voliti, torej po §, 16. dež. volilnega reda tudi še za koga dru-zega ni mogel voliti kot pooblaščenec. Ker je pa on pod št. 57 voliluega imenika glasoval tudi še Kot pooblaščenec gospoda Josipa Mayer-ja, je tudi ta glas ničev. Pod št. 89 volilnega imenika. Pooblastilo društva „Pfandbriefanstalt der 1. osterr. Sparkasse" kot kstuika Poganic na Dolenjskem je neveljavno, ker v volilnem imeniku se ne nahaja to društvo kot lastnik, ampak v imeniku je voda „Pfandbriefanstalt der I. osterr. Sparkasse", — bi bilo postavno oddanih ne 100, ampak 98 glasov in bila bi nadpolovična večina 50 ter bi bili glasov dobili: Oton baron Apfaltrern .... 50 Ljudevit grof lilagav.....50 Karol Luckmanu......50 Ljudevit vitez Gutmannsthal . . 50 Beno baron Taufferer .... 50 Josip baron Schvvegel .... 50 Alfonz barou Zois......50 je z menoj; pa nikoli mi ni rekel žul besede, čislal je mojo svobodo — bil je celo, če se smein tako izraziti, uljuđen z menoj . . . samo tega ni dopustil, da bi se mu preveč bližal. Ljubil sem ga, nikoli se ga nesem mogel nagledati; zdelo se mi je, da je bd uzor pravega moža — kako rad bi se bil navezal nanj, ko bi vedno ne bil čutil njegove od-ganjujoče roke! Zato je pa, kadar je hotel, vzbudil v meni neomejeno zaupanje v njega. Odprl sem mu svoje srce — govoril sem ž njim kakor s pametnim tovarišem, kakor s prizanesljivim odgojiteljem . . . putena me je pa zopet hitro zapustil, — njegova roka porinila me je ^opet proč, prijazno in rahlo, — pa veuder porinila me je. Včasih polastila se ga je nenavadna veselost, takrat je akakal in podil se z menoj kakor deček ((m je jako ljubil vsako telesno gibanje); jedenkrat — pa samo jedenkrat! — božal me je tako ljubo, da ■•■ni se moral jokati ... Pa njegova veselost in rahločutnost zginili sti brez sledu — in to, kar se je godilo mej nami, ni mi dajalo nikakih nad na bodočnost; — vse videl sem kakor v sanjah. Ko sem včasih ogledoval njegov umen, lep in živ obruz, trepetalo je vse moje bitje in sililo me k njemu . . . on je tako rekoč čutil, kaj se godi v meni, kajti mimogrede pogladil me je po lici — in odšel je, ali se pa kaj lotil, ali pa je postal hladen, kakor je samo on umel hladen postati. Njegove nagnjenosti k meni pa jaz nikdar nesem vzbudil s svojimi nemimi ali glasnimi prošnjami, prišla je vselej nepričakovano. Ko Bem pozneje premišljeval očetov značaj, prišel sem do sklepa, da mu ni bilo nič ležeče na meni in na rodovniškem življenji: ljubil je nekaj drugega, in tega veselil se je v polnej meri. nSam vzemi, kar moreš, pa drugim se ne daj v roke; bodi sam svoj — to je vsa umetnost življenja", rekel mi |e jedenkrat. Nek drug dan sem se pa ž njim kakor demokrat pogovarjal o svobodi (ta dan bil je, kakor sem jaz rekel, „doberu, in takrat mogel si govoriti ž njim.) — Svoboda! ponovil je, ali veš, kaj more dati človeku svobodo? — Kaj? — Volja, naša lastna volja daje nam moč, ki je boljša od svobode. Ako boš znal hoteti — svoboden bodeš, zapovedoval hodeš. Moj oče je pred vsem, in najbolj hotel živeti — in živel je . . . Morda je Čutil, da se ne bo dolgo ve selil umetnosti življenja; umrl je dva in stirdeset let Star. I (D»U> prih.) Druga volitev se je vršila tedaj na nepravilne] podlagi in je torej neveljavna. Verifikacijski odsek stavi na podlagi tega postavnega položaja sledeče predloge: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Volitev gg. dr. Gustava Mauer-ja, Karola Deschmann-a in dr. Roberta pl. Schrey-a je neveljavna. 2. Volitev gg. Otona barona Apfaltrerna, Ljudevita grofa Blagava, Karolu Luckmanna, Ljudevita viteza Gutmanusthala, Bena barona Taufferer j a, Josipa barona Schwegela, Alfonza barona Zoisa, Gustava grofa Thurna in dr. Josipa viteza Savinschegga za poslance velicega posestva se potrjuje. 3. Gospoda Gustav grof Thurn in dr. Josip vitez Savinschegg se pozoveta v deželni zbor kot poslanca veleposestva. 4. Slavna c. kr. vlada se prosi, da naj razpiše novo volitev za jeduega poslanca veleposestva. V Ljubljani, dne 19. septembra 1883. Luka Svetec, Dr. Fran Papež, prvomostnik. poročevalec. Politični razgled. Notranje °/0 marčna renta. . Akcijo narodne bank'i 1 O: ('.on . . ..... , Srebro ........ Napol. . ......... 0, kr. cekini . , . ... . Nemško marku ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/u a v str. zlat:* renta, davka prosta. . „ papirna renta 50/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava rog. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zeuilj. obe. avutr. 4*/i0/o x,Ht' Ztt8t- hsti . 1'rior. ohlig. Elizahctino zapad, železnice Pri*»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov« srečke .... 10 „ Akrije anglo-avstr. banko . . 120 „ Tiainui\\-ay-društ. vel j. 170 gld. a. V. ■ ■ I • I 1 I I I I I t t r 1 \ - I I I I i , M . '.'II. 1 IW j s •• ^ - y " v.....u: •* v.v..-.—:i-----s •■• >—s *.•: v- -.^r w "v.s Prva Dunajska družba za zavarovanje zrcalov in \ steklenih šip na Dunaji. t Usojam se si. občinstvu naznaniti, da sem prevzel glavni zaatop „prve T Dunajske družbe za zavarovanje zrcalov in steklenih šip na Dunaji" za Kranj- [e nko in so priporočam si. občinstvu za zavarovanje zrcalov in triiuieu.it v V privatnih stanovanjih, hotelih, dvoranah za koncerte in plese, j| Zavarovati se dadč tudi okna stanovanj, v katera so oddane salonske ali zrcalne ^ šipe, okna restavracij in kuvaren, steklene firme 6 napisi, steklene Jj strehe in tudi steklene šipo cele hiše. Premije rsčunijo so najceneje. j Za mnogobrojno ».avarovanje se priporoča g lVrt'tti'in K.aj%cl, trgovec 8 steklom in glavni zastopnik ,,prve Dunajsko družbe (611—2) za zavarovanje zrcalov in tUeklriiili šip na Dunaji*'. 78 gld. 35 kr. 78 70 ft 100 25 & 92 95 834 — rt a 80 119 B 90 n 9 n rt 507. n n i> n 68 rt 58 n 60 n 120 IZ — 71 167 n 75 n 10O n 50 n 119 n 50 n 87 n 40 n 86 » 15 n 104 it — ry 114 rt 50 T) 118 Tt 50 rt 103 n 10 n LOG n — n 168 n 50 n 20 — tt 109 n — rt 230 n 80 /t f1 O 0 P 2 I S-se * 2 1 1*1 « H * te J? i •• o H £. c T3 rt) B -t R1 N 3. B' 2. 3^ B S I 5" rt> g <^ s ca S S' m C, n I? O. o N SO 3 1 ta najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piče, I kM Izkuian llek proti trajnom kailju plućevine I Uludo« bolesti grkljaaa I proti mšhurnlm katara, "J priVavS" " (PASTI LLEN) «k*d Hinke Mattonija Slika pesnika S. Gregorčiča, kbkerSna je bila v zadnjej številki „Škrata", dobiva se na fin in močen papir tiskana v ..Narod nej tiskarni44. — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. •5 «► olt»:u; Lekar C. itnulj, Kremsier, Moravsko. Jedna Bklcnica z navodilom, kako sc rabi, stane .ti k»: Pr.\-ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prelirnovem trgu. V Novem mestu: k-ktuna Dom. Uizzoli; 'ekarna Josip Herginann. V Postojni: Anton L o ban. V Gorici: lokataa A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Ouglielmo. V Celji: lekar J, K n iFeraohmied. V Kr« n j: lek..r Drag. Savnik, V Kamnika: )ek:ir Josip Močnik. V Radovljici: 'ekar A. Roblek. V Sožani: lekar Pb. Uitschel. V (\nomlji: bkar Ivan Blaže k. V Škof jej Loki: 'ekar Kaiol Fabiani WfT" SVailtOPv"! Ke, *e V BttduJoin času ii»8 fz-ilelck posuemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje sanio v zgoraj navedenih salogah iu pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kj»p-11»<• o za želodec morajo imeti v sklenico vtisnone besede: Echte Mariazeller Ma^entropten — Brady & Dosral — Apotboker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitki", na katerem je podoba Marijincelisko matere božjo, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno var.lveno riianreuje in zavoj mora biti zapečaten B našim varutvenim tiiaiu«-■ i f t Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—107) I Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar ime. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne\