I Leto XIV. [štev. 169	TELEFON UREDNIŠTVA- 25-67 U ° R A V E: 25—67 In 38—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA; 46-91	Maribor, ponedeljek 29. ‘ulija 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman v anravl ali no nošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tulina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN- 11.409	Cena I din 1.— j
Napad na Anglijo še fa teden!
Iz raznih virov napovedujejo o pripravah za odločilni spopad med Nemci, Italijani in Angleži - Angleži imajo vojni načrt štirih razdobij, od defenzive pri sedanjem napadu do ofenzive z izkrcanjem na kontinentu
BASEL, 29. julija. ZPV. Po vesteh iz Berlina je v Nemčiji sedaj zmagalo prepričanje, da se more spor med državama osi in Veliko Britanijo rešiti samo z orožjem na bojiščih. Vsi znaki kažejo, da se bo zaradi tega pričel že tekom tega tedna dolgo napovedovani napad na Anglijo, obenem z njim pa tudi italijanski napad na angleške posesti v Afriki. Uvod v napad na Anglijo bo tvorila ogromna letalska akcija, ki bo zavzela tak obseg, kakršnega zgodovina letalskih napadov in spopadov doslej še ni poznala. Ta napad bo veljal zlasti tudi angleški mornarici. Prav tako bodo izvršili tudi italijanski letalski oddelki koncentrični napad na angleško sredozemsko brodovje in na pomorska oporišča.
Nemški ukrepi v Franciji
BASEL, 29. julija, ZPV. Švicarski listi poročajo iz Francije, da so nemška okupacijska oblastva včeraj zjutraj izdala ukaz za ustavitev celokupnega civilnega železniškega in cestnega prometa v zasedeni in nezasedeni Franciji. Do kdaj bo promet ustavljen, ni znano. Ustavljeno je s tem tudi vprašanje beguncev v domače kraje v zasedeni Franciji. Iz tega nemškega ukrepa sklepajo v Franciji, da Izvršujejo Nemci zadnje priprave za napovedani napad na Anglijo. Italijanski listi pa ta napad odkrito napovedujejo in pravijo, da se bo začela obenem z napadom na Anglijo tudi italijanska ofen-
ziva proti Egiptu, Sudanu, Somaliji in Keniji.
LONDON, 29. julija. Reuter. V zvezi s povečano letalsko aktivnostjo nad Anglijo, je nemška okupacijska oblast včeraj prepovedala vsak osebni promet med zasedeno in nezasedeno Francijo. Zasedena Francija je bila razdeljena na 5 strateških področij, kjer je ves promet stavljen pod najstrožjo kontrolo, oziroma sploh ustavljen. Razen tega je bilo poslanih na ozemlje nezasedene Francije nad sto tisoč vojnih ujetnikov, verjetno zaradi pomanjkanja prehranjevalnih možnosti v zasedenem delu Francije.
Štirje angleški načrti
LONDON, 29. julija. Reuter. Včeraj je inspiciral obrambene naprave v južni An-gliji vojni minister Eden. V poučenih krogih so prepričani, da bo Nemčija takoj po ureditvi perečih vprašanj na jugovzhodu Evrope, prešla v napad na An-
glijo. S pravkar zaključenimi razgovori ministrov balkanskih držav v Sclnogra-du in v Rimu je smatrati konsolidiranje Balkana v smislu nemških načrtov v glavnem za končano. Angleški protinačrt proti nemškemu bliskovitemu napadu na
Anglijo pa je tudi že končan. Razlikovati je treba pri tem štiri dobe: 1. dobo obrambe, za katero je vse preskrbljeno; 2. dobo poostritve blokade proti Nemčiji in Italiji; 3. dobo odstranitve vseh poskusov protiblokade; 4. prehod v ofenzivo na kontinent. Dasi je poslednji načrt naravno največja tajnost, pa se govori, da bi imel angleški protinapad slediti z dveh strani. S severa z izkrcanjem na kontinentu, verjetno v Franciji, ter z juga, po onesposobljenju italijanskega brodovja, z izkrcanjem na jugu kontinenta, verjetno v Italiji.
Sovjetsko mnenje
MOSKVA, 29. julija. DNB. Sovjetski vojni list »Krasnaja zvezda« prinaša članek o nemških letalskih napadih na angleška oporišča. V članku so tudi prikazani zadnji italijanski uspehi v Afriki. List meni, da predstavljajo nemški letalski napadi glasnike odločilnega spopada z Veliko Britanijo, ki je odklonila ponujeno roko za mir. Istočasno razvija Italija veliko letalsko aktivnost na Sredozemskem morju in v vzhodni Afriki. Medtem ko Nemčija zaostruje zračno blokado ^Anglije, paralizira Italija angleške zračne sile v Sredozemlju, ob Rdečem morju in v Indijskem oceanu. Na kraju pravi list, da je po vstopu Italije v vojno zadnje čase vojaško sodelovanje med obema državama zelo pojačeno.
Na bojiščih postaja živahnejše
Er zadnjih vojnih poročil je mogoče ugotoviti, da se bojna aktivnost stopnjuje, po sebno v zraku ~ Italijanski uspeh v Sudanu
NEMŠKO POROČILO	častnika. V vzhodnem delu Sredozem-
BERLIN, 29. julija. DNB. Nemško vr- skega morja so izvršila naša letala več
uspešnih napadov na angleške pomorske edlnlce. V vzhodni Afriki so se naše čete uspešno upirale sovražni premoči pri Bumbadi. Italijanske čete so prešle v protinapad, sovražnika pregnale in mu povzročile velike izgube.
hovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Kljub še nadalje slabemu vremenu se je našim letalcem posrečilo potopiti v Kanalu in ob vzhodni angleški obali 7000 tonsko pomožno križarko, SOOO tonsko trgovsko ladjo in dva rušilca. Poškodovala pa so enega rušilca In dve trgovski ladji. Dalje so naša letala bombardirala letališče v Cornvvallu in pristanišče v Swansleaju. Angleška letala So v svojih nočnih poletih nad Nemčijo odvrgla samo nekaj bomb, ki pa niso napravile škode, Nad Kanalom je bilo sestreljenih 5 sovražnih letal, mi pa smo izgubili dve. Neko naše letalo Rdečega križa je bilo sestreljeno v trenutku, ko ie hotelo rešili posadko drugega sestreljenega letala.
ITALIJANSKA POROČILA
RIM, 29. julija. Stefani. Uradno je bilo včeraj objavljeno da so italijanske čete zavzele trdnjavo Kurmuk v angleškem Sudanu. Trdnjavo so zavzele italijanske kolonialne čete v nočnem napadu Kur-niuk je bil ponovno bombardiran iz zraka in močno poškodovan. V trdnjavi so imeli Angleži skladišča vojnega materiala in veliko vojaško aborišče.
RIM, 29. julija. Stefani. Včerajšnje uradno vojno poročilo pravi: Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče v Aleksandriji. V severu! Afriki so se končale naše operacije z uspehom, posebno na mejo Kirenajke, kjer so doživele angleške b*!ndirane formacije velik neuspeh. Oplenili smo 4 blindlrane avtomobile In ujeli več vojakov, med njimi tudi nekega
NOVI NEMŠKI BOMBNIKI
LONDON, 29. julija. Reuter. Tekom včerajšnjega dne so se zračni napadi na angleške obale in na Anglijo samo pomnožili. Samo včeraj popoldne se je nad Kanalom pojavilo nad 70 nemških letal. Nemci so poslali v boj nova letala. Ker so uvideli, da relativno počasni težki bombniki ne opravijo svojih nalog, kakor željeuo, so medtem preuredili svoje lovce v bombnike, ki imajo seveda mnogo večjo brzlno. Tako so preuredili lovska letala Messerschmldt 109 v bombnike. Ti so se včeraj prvič pojavlii kot bombniki na angleškem nebu. Vkljub novosti se Je britanskim lovcem posrečilo sestreliti devet takih Messerschmidtov. Lastne Izgube znašajo 2 letali. Kombiniranemu odporu lovskih letal in protiletalske obrambe se je posrečilo sovražna letala odvrniti, ne da bi imela uspeha.
NAPADI NA ANGLIJO
LONDON, 29. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za deželno varnost davi objavljata, da so bila nemška letala tekom noči nad velikim številom grofij. Bombardiranje je povzročilo nekaj škode na hišah. Človeških žrtev ni bilo. Zlasti Wales je doživel sinoči svoj največji letalski napad v tej vojni.
ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 29. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so se bombni napadi nad Nemčijo tekom predvčerajšnje in včerajšnje noči nadaljevali. Predvčerajšnjim so bili izvršeni uspešni napadi na letalsko tovarno Goti v Casse-lu, na Essen, Dortmund, Syst, Borkum, Kasterode in na 14 letališč. Naslednjo noč so bili izvršeni bombni napadi na letališča v Belgiji in Holandiji, na bencinske rafinerije v Hamburgu, Bremenu, Wil-helmshafenu ter na 8 letališč v Nemčiji. Na Norveškem so letala tipa Hudson-Lockheed poškodovala eno transportno ladjo, drugo pa potopila.
Mnenfe turškega generala
CARIGRAD, 29. julija. Stefani. General Erkilet piše o eventualnem izkrcanju nemških čet na Angleškem in pravi, da mnogi verujejo, da je Nemčija odložila svoj napad na Veliko Britanijo zato, ker je sama prepričana o neuspehu takšnega podviga. Vsi tl, ki tako mislijo, r.imajo pravega pregleda o stvari. Odlašanje ni drugo kakor sistematična priprava, kakršne poznamo v bližnji preteklosti že več. Nemško letalstvo je močnejše. Svoj-čas so tudi govorili angleški strokovnjaki, da je nemogoče nemško izkrcanje na Norveškem, Zgodilo se je nasprotno. Angleži niso mogli izkrcavanja preprečiti.
Angleški ukrepi
LISBONA, 29. julija. DNB. V svojem strahu pred nemškimi napadi izdajajo Angleži ukrepe, kakršni so bili uporabljeni doslej samo v kolonijah za udušitev domačinskih nemirov, posebno v Palestini. V vsem obrežnem ozemlju od Wa-sha do Southenda je v širini osmih kilometrov razglašena zapora za izhod. Zapora se pričenja uro pred sončnim zahodom in neha uro po sončnem vzhodu. »Svoboda«, za katero se Angleži baje bojujejo, postaja torej vedno privlačnejša.
ANGLEŠKI NAPADI NA FRANCIJO
LONDON, 29. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo, da so letala RAF v teku zadnjih noči bombardirala pristaniške naprave in bencinske rafinerije v severozapadni Franciji; Nantes, St. Na-zaire in Cherbourg. Zlasti tu so nastale v bencinskih skladiščih strahovite eksplozije. Zgorelo je samo v Cherbourgu 142.000 ton bencina. Bombardiranje jo tu trajalo nad 1 uro.
BOJI NAD MALTO
MALTA, 29. jul. Reuter. Pri obrambi Malte so bila včeraj sestreljena tri italijanska letala po lovcih, četrto pa je se. strellli protiletalsko topništvo.
ITALIJANSKI NAPAD NA ADEN
ADEN, 29. jul. Reuter. O priliki včerajšnjega letalskega napada na Aden je bila neka trgovska ladja v zunanjem pristanišču ležje poškodovano.
Anglija poostri blokado Evrope
PTM PO 1111II o CInf,in! V n	n	n	ttaol«	TD	_	„	.	,	*	i	1	•	.	v	*
RIM, 29. julija. Stefani. Kakor poročajo listi, j© Anglija sklenila raztegniti pomorsko blokado tudi na Španijo In Portugalsko, češ da ti dve nevtralni državi dobavljata Nemčiji surovine, ki jih uvažata iz čezmorskih držav. Rimska »T r i b u n a« pravi s tem v zvezi, da bi to pomenilo odkrito kršitev mednarodnega prava, kar bi imelo težke politične nasledke, dočim Anglija sama od tega ne bi imela nobene stvarne koristi. Vojne ladje Velike Britanije niso več sposobne kontrolirati morsko obalo od Biskajskega zaliva do Norveške. Švicarske informacije pa pravijo, da poostritev blokade Evrope, ki je bila nameravana že za pretekli teden, zato še ul bila tudi dejansko izvedena, ker še niso gotove angleške tehnične priprave, ki so za to poostritev
potrebne. Poostritev bi se izražala posebno v blokiranju Španije in najstrožj§m nadzorstvu nad vsem uvozom v nevtral-ne države. ______________
DALADIER V ZAPORU
. ŽENEVA, 29. julija. Stefani. Po vesteh 'z Marselllea je bil v Maroku v francoski Severni Afriki prijet bivši ministrski predsednik Daladier in tudi že prepeljan preko Marselllea v Francijo. Obenem so bile v Maroku aretirane še tri druge francoske politične osebnosti.
ŽENEVA, 29. julija. DNB. V prihodnjih dneh bo na dnevnem redu vprašanje krivcev za vojno odnosno katastrofo Francije. Gisti javljajo, da bo francoska vlada objavila spisek vseh oseb, ki bodo prišla pred izredno sodišče.
Konec posvetov v f olnogradu
Dosežen je bil sporazum o mirni rešitvi medsebojnih sporov med Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Slovaško — Podrobnosti o reviziji mej bodo določene sporazumno, izvedba pa bo izvršena šele po vojni
BERN, 29. julija, ZPV. S sobotnim sprejemom bolgarskega ministrskega predsednika F i 1 o v a in zunanjega ministra Popova ter včerajšnjim sprejemom slovaškega prezidenta Tise, ministrskega predsednika Tuke in zunanjega ministra Durčanskega, so bila solnograško-berchtesgadenska posvetovanja nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa in državnega vodje ter kancelarja Adolfa Hitlerja z zastopniki Madžarske, Romunije, Bolgarije in Slovaške končana. Uradna poročila ne navajajo nobenih podrobnosti, zanesljive informacije pa govore, da ni bilo v Solnogradu in Berchfesgadmi še nobenih dokončnih sklepov glede nove teritorialne razmejitve na evropskem jugovzhodu. Ustvarjeni so bili samo temelji za sporazumno ureditev vseh spornih teritorialnih in drugih vprašanj. Nemčiji in Italiji ]e šlo sedaj v glavnem za to, da se preprečijo vsa nasprotstva na tem ozemlju in da se posebno izključi možnost oboroženih konfliktov v čas«, ko bosta sili osi zaposleni z napadom na Anglijo in njene posesti onstran morij. To je tudi v interesu preskrbovanja Nemčijo in Italije s petrolejem, surovinami in življenjskimi potrebščinami s tega področja Evrope.
Po ianformacijali iz Berlina je bilo v Solnogradu, odnosno v Berchtesgadnu sklenjeno, da se bodo vsa medsebojna sporna vprašanja uredila med prizadetimi državami mirno in sporazumno, in sicer
tako, da se z novo rešitvijo ne bodo ustvarjali novi revizionizmi. Zato bodo morale popustiti tudi one države, ki so zahtevale prej daljnosežnejše revizije. To sta glavno Madžarska in Bolgarija. Pričakovati je torej treba, da se bodo sedaj iskale platforme za dvostranske spora-zume med Madžarsko in Romunijo, Romunijo in Bolgarijo in Madžarsko in Slovaško. Revizija sama naj bi se dokončno določila pozneje na skupni konferenci z Nemčijo in Italijo, izvedla pa šele po končani vojni. Izgleda, da je vendar bil že dosežen uspeh v tem, da sta se Madžarska in Bolgarija odpovedali pretiranim zahtevam. Madžarska se bo zadovoljila le z delom Transilvanije, Bolgarija 'pa z južno Dobrudžo.
V	zvezi s tem sta se razširili tudi dve zelo važni novi vesti. Prva govori o tem, da bo morala Madžarska odstopiti Podkarpatsko Rusijo Sovjetski zvezi, ki jo smatra za rusko nacionalno ozemlje. Druga pa pravi, da bi se Slovaška združila z Madžarsko kot iederalizirana enota.
ANGLEŠK6 INFORMACIJE
LONDON,, 29. julija. Reuter. Balkanski razogovori so končani Doslej o vsebini teh razgovorov ni bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti. Toliko pa je mogoče reči, da je bilo vprašanje izvedbe teritorialnih revizij odločeno za čas po žetvi. Pravtako je gotovo, da je bila določena popolna vključitev podonavskega
in balkanskega področja v osovinski gospodarski sistem. Včeraj je nemški radio napovedal daljnosežni načrt o intenzifi-kaciji poljedelske proizvodnje na Balkanu v smislu potreb nemškega gospodarstva. Tako prejme v ta namen samo Romunija 50.000 plugov in 1000 traktorjev.
ROMUNSKI KOMENTARJI
BUKAREŠTA, 29. julija. Stefani. Vsi listi posvečajo članke potovanju romunskih državnikov in njih sestanku z Mussolinijem in C i a n o m. Objavljajo fotografije o sestankih v Nemčiji ter pravijo, da imajo sile osi skupne interese glede obdržanja miru na jugovzhodu Evrope. Ti interesi so tako politične kakor gospodarske narave, sedanja pogajanja pa izredno važna, ker so v zvezi s splošnim položajem v Evropi. Polslužtreni list »Romania« pravi, da je bil glavni cilj sestanka, doseči soglasje v vprašanjih, ki so bila sporna. Dosežen je sporazum tudi glede nadaljnjega sodelovanja.
BUKAREŠTA, 29. julija. Reuter. Romunski kralj Karol II. je včeraj sprejel ministrskega predsednika in zunanjega ministra v avdijenco, čim sta se vinila iz Italije.
BOLGARSKO MNENJE
SOFIJA, 29. jul. DNB. Bolgarski tisk se v svojih komentarjih obširno bavi s pogajanji v Salnogradu ter pravi, da hoče Nemčija na vsak način ohraniti mir na jugovzhodu Evrope.
Važni sklepi panameriške konference
Zedinjene države so dosegle, da bodo izvedeni vsi njihovi načrti
HAVANA, 29. julija. Reuter. Včeraj je bil na panameriški konferenci dosežen kompleten sporazum v vseh glavnih točkah. Besedilo definitivnega sporazuma bo sestavljeno danes. 1. Sprejet je bil skupni obrambni načrt vseh 21 ameriških republik proti napadu od zunaj. 2. Razglasitev skupnega upravljanja nad ameriškimi posestvi onih evropskih držav, ki bi jih bilo smatrati za ogrožene; 3. poostreno nadzorstvo na ddelovanjem tujih diplomatskih in konzularnih predstavnikov in nad delovanjem tujih trgovskih zastopnikov; 4. skupno gospodarsko nastopanje na zunaj. S tem v zvezi pišejo »New York Times«, da je končno tudi Argentina prista-ia na vse te točke. Zlasti poudarja list, da se raztegnitev skupnega ameriškega nadzorstva ne nanaša na britanske posesti vkljub odsotnosti ene največjih sil na zahodni polobli, Kanade, od konference, kajti Velika Britanija ni ogrožena.
HAVANA, 29. jul. Reuter. Včeraj je bil na panameriški konferenci sprejet sklep, po katerem se ustanovi za primer nevarnosti napada na ameriški kontinent, posebna panameriška komisija, ki bo vodila
glavno skrb za strateško varnost zahodne poloble.
NEW YORK, 29. julija. Globereuter. Radiogram. Današnji ameriški listi zmagoslavno podčrtujejo zmago USA na panameriški konferenci v Havani. »New York Herald Tribune« podčrtuje, da bo to imelo dalekosežne posledice tudi na razvoj sedanje vojne v Evropi. »New York Times« naglašajo osebno zmago prezidenta Roosevelta. p*r~^| ne***—lOrflfr-
MOSKVA, 29. julija. Tass. Moskovska »Pravda« posveča svoj uvodniik panameriški konferenci in položaju USA na zahodni polobli. Takole ga ocenjuje: Panameriška konferenca se vrši natanko na obletnico prvega takega sestanka pred 50 leti. Razen tega se vrši ta konferenca danes pod posebnimi okolnostmi: nikoli se še nobena panameriška konferenca ni sestala v vojnem času, kakor sedaj, ko so glavni gospodarski tekmeci v Južni Ameriki zaradi vojne dragod s tega kontinenta odsotni.
Njihov vpliv se je v Južni Ameriki zelo zmanjšal. Zelo razvita prekomorska trgovina z vsemi v vojni udeležhimi državami, je praktično prenehala. Nastalo je
ogromno nakopičenje blaga, ki ga države latinske Amerike sedaj nikamor ne morejo oddati. V tem trenutku je bila skli. cana panameriška konferenca o Havani ter so USA nastopile kot edini kupec vse. ga tega blaga. USA so ponudile ugodne cene za blago, čigar cena je rapidno pada la. Tej izkušnjavi se države Južne Amerike niso mogle upreti. Roosevelt bo torej mogel svoj načrt glede latinske Amerike v celoti izvesti zaradi monopolističnega položaja trgovine USA v Južni Ameriki. Edino Argentina kot ena izmed največjih južnoameriških držav, je kazala napram tem načrtom USA vsaj nekaj odpora, toda ta odpor bodo verjetno znale USA kes neje in za kulisami odstraniti. (Op. ur.: Med tem je prišla vest, da je tudi Argentina svoj odpor opustila.) Pri tem je interesantno podčrtati, da so plasirale USA 40% svojega investicijskega kapitala v tujini, v države Južne Amerike. USA bodo sedaj absorbirala vso trgovino latinske Amerike, ki je bila sicer usmerjena v Evropo in na Japonsko. USA so znale izrabiti najugodnejši čas za svojo veliko ofenzivo napram latinski Ameriki.
Na vrsti je Podkarpatska Rusija
NEW YORK, 29. julija. Ass. Press. Tukajšnji listi objavljajo vest, da je treba pričakovati že v prihodnjih dneh sovjetski poziv Madžarski za ureditev vprašanja Podkarpatske Rusije. Sovjetska zveza bo zahtevala odstopitev te pokrajine, ni pa še znano, ali jo bodo Rusi zasedli takoj, ali šele pozneje. Verjetno je, da se bo to zgodilo takoj. Vest iz Rima, da
bosta povabljena v ta namen madžarski ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky v Moskvo, se ne zdi verjetna, ker bo Moskva uredila to vprašanje potom enostavne diplomatske note. Vlada v Budimpešti je baje že dobila iz Berlina in Rima nasvet, naj se sovjetskim zahtevam ne upira, da ne bi zaradi tega nastali novi konflikti.
Izjava nemškega ujetnika
BERLIN, 29. julija. DNB. Nemški letalski podnarednik, ki je bil od strani Francozov ujet, je opisal sotrudniku DNB svoje doživljaje. Med drugim je dejal:
»Od 11. do 24. ure so me hoteli štirje francoski častniki s pretnjami prisiliti, da govorim. Nastavili so mi revolver na glavo in mi večkrat zapretili, da me bodo ubili Hoteli so vedeti o tehniki naših strojev, o načinu signalizacije in razme-
slišaniu odvzeli. S korobačem so me hoteli prisiliti k izdajstvu, vpili so, da ie Hitler svinja in me spet vtaknili za šest dni v ječo. V taborišče je potem prišlo še več sto Nemcev. Spravili so nas v konjski hlev. Nemški strmoglavci so napadli taborišče, zato so nas naložili na neki trgovinski parnik, da bi nas prepeljali v Anglijo. Lakota in žeja nas je mučila. Hoteli so, da bi govoril po radiu ter izdal našo frekvenco. Ko sem molčal, so z najgršimi psovkami napadali nemški narod in njega vodjo. Gnali so m<J v klet in pretepli. Dne 5. julija je prišla ob 2. zjutraj mimo nemška pehota in nas rešila.«
ANGLEŠKI PROTEST V BUKAREŠTI LONDON, 29. julija. Reuter. Britanska vlada je včeraj v Bukarešti vložila oster protest proti celemu nizu dejanj in ukrepov, ki prizadevajo britanske interese. Pri vsem tem pa upošteva britanska vla-| da izjemno delikatni položaj, v katerega je zašla Romunija.
MACDONALDOVA IZJAVA LONDON, 29. julija. Reuter. Minister za narodno zdravje Macdonald je včeraj izjavil, da utegne biti avgust nevaren mesec. Ako doslej London še ni bil bombardiran, še ni rečeno, da ne bo poslej. SMER JAPONSKE ZUNANJE POLITIKE TOKIO, 29. julija. DNB. »Ašaki šimbun« piše o smernicah nove zunanje politike in pravi, da je ta zelo jasna. Japonska, pravi list, se mora čimbolj oddaljiti od Velike Britanije in USA ter se približati drža-žavam osi Rim—Berlin.
VSEINDIJSKI KONGRES ZA OBRAMBO INDIJE _ KALKUTA, 29. julija. Reuter. Vseindij* ski kongres, ki je zasedal zaradi določitve stališča stranke napram Vel. Britaniji oziroma vojni, je včeraj soglasno sprejel resolucijo, po kateri je pristal na sodelovanje z britanskimi oblastvi pri obrambi Indije pod gotovimi pogoji.
AMERIŠKA VOJAŠKA OBVEZNOST WASHINGTON, 29. julija. Reuter. Novi zakonski predlog, ki pravkar pasira vsa zakonodajna telesa, predvideva vojaško obveznost treh pozivov. Prvi poziv obsega letnike med 21. in 30. letom, drugi poziv letnike od 31. do 45., tretji poziv letnike med 18. in 21. in med 45. m 00. letom.
ARETACIJE ANGLEŽEV NA JAPONSKEM
TOKIO, 29. julija. Reuter. Japonska vlada je včeraj dala aretirati enajst britanskih državljanov, pretežno zastopnikov angleš-ke industrije in trgovine. Med aretiranimi je tudi kapitan James, zastopnik angleške industrije na Japonskem. Japonske oblasti ne dajejo pojasnila o vzroku aretacij. Angleška vlada študira ukrepe, ki jih bo storila.
VROČINSKI VAL NEW YORK, 29. julija. DNB. Strahovit vročinski val, ki traja že vač tednov, še ni odnehal. V severnih državah je kazal termometer 100 stopinj Fahrenheita. V Nevv Yorku je bilo samo včeraj 15 žrtev vročine. Zaradi sončarice je v zadnjih sedmih dneh umrlo 550 oseb. Vročinski val se bliža tudi Evropi.
BUKAREŠTA, 29. julija. DNB. Včeraj je bil v Romuniji najtoplejši letošnji dan, Termometer je kazal 49 stopinj na soncu. Sinoči so bile po vsej Romuniji hude nevihte, ki so napravile veliko škodo. Bilo je več ljudskih žrtev. Na mnogih krajih so se utrgali oblaki.
NAŠA DELEGACIJA V ANKARI ANKARA, 29. julija. Stefani. Davi je sem prispela jugoslovanska trgovinska delegacija.
POLET »UKRAJINE«.
MOSKVA, 29. julija. TASS. V zvezi s poletom leta-l »Ukrajine« je bilo izdano poročilo, v katerem se javlja, da so vremenske prilike za polet nepovoljne. Z a ra d; megle in močnega vetra je moralo letalo porabiti velike količine bencina. Zato so oblastva nadaljnji polet ustavila. Letalo se je nepoškodovano spustilo pri Isakovu. Zenska posadka se zelo dobro počuti.
ZAHVALA ZA VOJNE ZBIRKE LONDON, 29. julija. Reuter. Minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrook se je sinoči na radiu zahvalil britanski javnosti ter oni v kolonijah, ki je zbrala skupno pol milijarde dinarjev (nad dva milijona funtov) za nabavo lovskih letal. Minister je obenem povabil javnost naj priredi sedaj enako zbirko za bombnike.
Borza. C u r i h, 29. julija. Devize: Beograd 10, London 17.50, Ne\vyork 4.40. Milan 22.20, Berlin 175K.
Mariborska napoved. Malo oblačno, stanovitno in toplejše vreme. V č s raj najvišja temperatura 19.6, danes najnižja 11.8, opoldne 19.0 C. Padavin od včerajšnjega deža 18.7 mm.
stitvi naših čet. Naslednjega dne so me znova zaslišali. Peš so me gonil: dolgo	
	
ter me skušali na prijateljski način pridobiti, toda nisem odgovoril. Zaprli so me za tri dni v temnico. Nato je neki častnik poslal tri Marokance nadme. V zadnjem trenutku me je rešil neki drug francoski častnik. Cel dan sem imel na rokah okove, ki so mi jih ob novem m	M M PTIM 1/lili avtor »Učbenika življenja« nekoliko dni v 111 Mm m 11* 1% U J U Mariboru. — Sprejema dnevno v hotelu dogovoru. Kojčev novi načrt življenja nudi vsakomur uspehe, zdravje, srečo, duševni mir in zadovoljstvo. — Informacije brezplačno.
Movice
Zajci in male živali rešujejo „krizo" brezmesnih dni
Trije brezmesni dnevi na teden so spravili v veliko zagato naše gospodinje. Ne vse. Brezmesni dnevi niso petičnim prizadeli velikih skrili, saj so njih kuharice iznajdljive in je dobiti na trgu za denar še zmeraj dosii rib, piščancev, jagnjetine, drobovine in drugih mesenih dobrot, ki si jih pa naš mali človek privoščiti ne more, ker nima zanje denarja.
Naši mali gospodarji so rešili problem brezmesnih dni na svojevrsten način. Zaceli so na veliko z rejo malih živali, predvsem z rejo domačih kuncev. Mnogi industrijski delavci, rudarji, kočarji, mali obrtniki in sploh vsi mali gospodarji, ki razpolagajo s kosom vrta in hišico, so se z veliko vnemo lotili reje malih živali. Zlasti reja domačih kuncev še ni bila
nikdar tako smotrno izpeljana kot je danes. Razmere same so jo dvignile na višek.
Prejšnja leta so si mnoga rejska društva silno prizadevala ,da bi rejo kuncev čim bolj posplošila. Kar ni tedaj zmogla propaganda, ki so jo vneto razširjale rejske organizacije po svojih strokovnih glasi-! lih :„Živalca“, „Rejec malih živali" in „Mali gospodar", so ustvarile težke današnje razmere. Krog rejcev malih živali je vsak dan večji ,povsod se postavljajo novi primitivni hlevčki, rejci iščejo vsepovsod plemenske živali in Zveza društev „Mali gospodar" v Ljubljani, ki je pod svojim okriljem združila vsa številna rejska društva v Sloveniji, komaj more zadostiti premnogim zahtevam od strani posameznikov, ki prosijo za plemenske živali.
Reja domačih kuncev ni več šport posameznikov, ampak postaja z dneva v dan vedno bolj živa potreba vseh malih gospodarjev, ki se hočejo na ta način prebiti skozi težko današnjo dobo. Saj pa je 'reja kuncev tudi resnično dobičkonosna. Le pomislimo! Ena kunčja samica skoti na leto 20 in še več mladičev, ki dajo v enem letu 20 X 2 kg, t. j. 40 kg okusnega tnesa v vrednosti najmanj 400 din ter 20 kožic, ki so tudi vredne ca 200 din, t. j. skupaj 000 din. Tu navedeni račun je popolnoma realen in ker so naši mali ljudje po večini realni gospodarji in se ravnajo po stvarnih razmerah, zato so začeli redili domače kunce in na ta nači i rešili problem brezmesnih dni kar najbolj enostavno.
Rudarji T. P. D. zahtevalo zvišanje plač
Kolektivna pogodba za rudnike Trboveljske premogokopne družbe vsebuje v čl. 26. določbo, da ima vsaka pogodbenih strank pravico zahtevati pogajanja za revizijo pogodbe, ako se draginjske prilike toliko spremene, da se indeks Narodne banke za cene na malo v Ljubljani spremeni za 6 'ali več točk, kakor je znašal na dan 1. IV. 1940 (indeks za marc).
Indeks za marc je znašal 108.4, za junij pa znaša 116.2 točke, ter je porastel za 7.8 točk ali za 7.2%.
Po sklepu ožje seje strokovnih organizacij je sklicala Delavska zbornica v četrtek 25. VII. v Trbovlje delegatsko konferenco rudarskih strokovnih organizacij in II. skupine rudarske zadruge ter so se vabilu odzvale vse strokovne organizacije, podpisnice kolektivne pogodbe, na-
C el/e
čelstvo II. skupine ter vsi lokalni načelniki II. skupine iz rudnikov TPD.
Konferenca je po izčrpnem razpravljanju o položaju rudarskega delavstva pri T. P. D. Siprejela soglasno sklep, da naj se zahteva pri mezdni razpravi tolikšno zvišanje dosedanje 15.5% ne draginjske doklade, da bo nova draginjSka doklada odgovarjala porastu draginje po 1. septembru 1939.
Dalje je bilo na konferenci ugotovljeno, da se obstoječa kolektivna pogodba v nekaterih rudnikih ne izvaja, vsled česar je delavstvo prizadeto ter se mora na pogajanjih ukreniti vse, da se za bodoče zagotovi točno izvajanje vseh določb kolektivne pogodbe.
Mezdna razprava, katero je zahtevalo delavstvo, bo v poslovnih prostorih T. P. D. v Ljubljani v ponedeljek, 12. avgusta.
Sefa mestnega sveta celjskega
V	petek zvečer je bila v mestni posvetovalnici seja mestnega sveta. Na seji so bila rešena razna važna vprašanja, ki so bila neodložljiva. Mestni svet je končno uredil razmerje med Sokolom in SK Celjem radi zatnenjalne pogodbe Glazije. Da se čimpreje pristopi k važnemu vprašanju gradnje justične palače na Glaziji, katero imata v zakupu za 25 let Sokol in SK Celje, je bilo sklenjeno, da zgradi mestna občina Sokolu in SK Celju novo igrišče z vsemi napravami na zemljišču meščansko oskrbovalnega sklada ob Stritarjevi ulici. S tem je rešeno sporno vprašanje. Mestna občina je pripravljena dati v najem hišo meščansko oskrbovalnega sklada v Vrvarski ulici davčni upravi v Celiu. Finančno-gospodarski odbor se pooblasti, da .nabavi za po toči oškodovane posestnike v celjski mestni občini semena in obenem izvrši razdelitev na predlog mestnega poglavarstva. Zveza fantovskih odsekov, celjska pod-zveza, dobi za dobo enega leta v naiem igrišče za Hribom sv. Jožefa proti letni
priznalnini 10 din. Uslužbenci mestne elektrarne se zavarujejo proti nezgodam pri Vzaienini zavarovalni. Za napeljavo vodovoda proti Novi vasi naj se vstavi
.c Zlato mašo je obhajal v Gotovijah pri Žalcu te dni upokojeni gotoveljski župnik g. Robert Vaclavik. Po rodu Celi, je vedno stal vneto na braniku za narodne pravice in je splošno znan in priljubljen kot narodni duhovnik.
c Bencinsko črpaI';o pred hotelom „Uni-on" je mestno avtobusno podjetje v Celju oddalo za dobo treh let v najem tvrdki Standard.
c Avtobusno podjetje v Celju ima sedaj 12 voz. Podjetje vodi g. Anton Pazarinč kot predsednik zelo uspešno, za kar mu je bila po županu v seji mestnega sveta izrečena zahvala in priznanje.
e Tlakovanje Vodnikove ulice bo tvrdka Franjo Nerad v Celju izvršila z granitnimi kockami na betonski podlagi. Tvrdka mora prevzeti garand jo za pet let. Stroške za tlakovanje 578.902 din bo nosila po eno U-etjino mestna občina, cestni odbor in banska uprava. Še v tem poletju bo stopila mestna občina v stik z zavodom šolskih sester zaradi razširjenja Vodnikove ulice ob šolskem poslopju.
c Planinsko predavanje. Savinjska podružnica „Skalc" v Celju priredi v sredo, 31. t. m., ob 20. v klubski sobi sestanek, na katerem bo predaval g. Janko Žagar iz Št Jurija ob juž. žel. o plezalnih turah po Julijskih alpah.
c Tekoče gorivo bo odslej dobavljala tvrdka Standard mestnemu avtobusnemu podjetju. Cena bo pri kilogramu za 50 par nižja od cistemske cene.
c Tatvina kolesa. V soboto dopoldne je nekdo ukradel posestniku Svelelšku_ Jožetu z dvorišča sreskega načelstva v Celju kolo znamke NSU s tovarniško štev. 1,284.192.
Prodajalci ..Večernlka" pozor!
V soboto, 3. avgusta t. 1. bo izšla posebna številka »Večernika« na 32 straneh. Radi pestrč in zanimive vsebine bo. gotovo veliko povpraševanje, zato Vas prosimo, da nam najkasneje do petka javite koliko izvodov naj Vam pošljemo,
UPRAVA.
v bodoči proračun znesek 50.000 din. Tlakovanje Vodnikove ulice in naprave hodnikov je mestni svet oddal najnižjemu ponudniku tvrdki Franjo Nerad v Celju za 578.902 din. Mestni svet je odobril bilanco avtobusa mesta Celja. Aktiva znaša 1,625.765 din, čisti dobiček pa 13.716 din. Končno je bil izvoljen še novi upravni in nadzorni odbor v Mestno hranilnico.
NOV UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR MESTNE HRANILNICE
Mestni svet celjski je na svoji seji v petek, 26. t. m., izvolil v Mestno hranilnico celjsko naslednji upravni in nadzorni odbor: Upravni odbor: Anton Faza-rine, inž. Janko Dolinar, Franc Dom, Anton Repnik, Viktor Šmigovc, dr. Alojzij Voršič, Mihael Dobravc, Franjo Roš, Karol Perc, Karol Golob, Mirko Hočevar, Franc Čuk, Vanči Vrabl, Ivan Knez, Avgust Sotler. Friderik Mikeln, Bogdan Vivod in Josip Delakorda. Nadzorni odbor: Mirko Bitenc, Peter Magaina in dr. Stanko Mašič.
c Poročil se je na Teharjih pri Celju trgovec in laslnik tvrdke „Jugopromet“ v Celju g. Ivan Golob z gdč. Milico Hermanovo iz Stor. Bilo srečno!
c Poročil se je v Moravčah vodja pisarne celjskega avtobusa g- Kopač s svojo rqjal<injo gdč. Vrečarjevo.
e 17. nacionalni amaterski šahovski turnir ho ob priliki proslave 20 letnice Celjskega Šahovskega kluba v Celju od 10. do 26. avgusta v veliki vrini dvorani bolela ,,Evrope". Celjski Šahovski klub je, kakor eujemo, kot prireditelj nacionalnega turnirja, zaprosil za pokroviteljstvo nad prireditvijo prosv. ministra dr. Antona Korošca.
c Umrla je v bolnišnici v soboto 22 letna hči posestnice Dragica Kopriva iz Arje vasi pri Petrovčah.
- e 30!! dinarski ponarejeni bankovec so
aaplenili v Mozirju.
c Zbirka ob kresovanju je vrgla Ciril-Metodovi družbi 2.800 din. Denar sta celjski CM- podružnici odposlali v Ljubljano.
c Požar in tatvina. V eni zadnjih noči je pričel goreti kozolec posestnika An-tleja v St. Vidu pri Grobelnem. Poslopje je s senom in žitom pogorelo do tal. Zgorelo je tudi nekaj voz in gospodarskega orodja. Ogenj je bil menda podtaknjen in znaša škoda okoli 80.000 din. Med požarom se je nekdo splazil še v stanovanje Antlejevo ter ukradel 5.200 din gotovine in nekaj drugih stvari, tako da trpi Antlej dvojno škodo. Sumijo, da je požigalec in vlomilec ena in ista oseba.
c Pred kratkim jo ukradel z dvorišča Bežigrada neki 16 letni Ivan K. iz Trna pri Kalobju kolo. To kolo so sedaj našli v Voglajni pri St. Juriju in ga vrnili lastniku.
SMRTNA NESREČA S PATRONO Včeraj popoldne se je v Prožinski vasi nad Štorami igral 10 letni i»sestnikov sin Maks Majorane v domači kuhinji s pa-trono. Patrona je zaradi neprevidnega ravnanja nenadoma eksplodirala ter odtrgala fantu levo roko, močno pa ga je poškodovala tudi po desni strani telesa. Nesrečni fant je bil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel.
SAMOMORILNI POSKUS POI) SAVINJSKIM VLAKOM
Sinoči ob 18.30 so bili potniki v vlaku iz Velenja proti Celju priča tragičnega dogodka. 51 letna dninarica Marija Ko-drin iz Arje vasi pri Petrovčah se je pri postaji Petrovče v samomorilnem namenu pognala pod vlak. Kolesa so ji odrezala obe nogi; dobila je ludi težke poškodbe po glavi in rokah. Nesrečno ženo so takoj naložili na vlak ter jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. 1
c Aretirani Sotošek Avgust je priznal že večino vlomov v Celju in Gaberju, ki so bili izvršeni od 12. t. m. dalje. Izvršil je najbrže tudi rop na Starem gradu. Sotošek je bil 24. junija izpuščen iz kaznilnice, kjer je presedel dve leti, nato sc ‘klatil po Gorenjskem, po Nemčiji, 12. t. m. pa je prišel v Celje, kjer je izvrševal svojo „obrt". Pravi, da je poklicen tat in vlomilec in da brez tega ne more živeli.
e Ugotovitov. V soboto smo poročali, da je bil g. dr. Rudolf Dobovi Šele. odvetnik v Celju preveden v aktivno vojaško službo v sodni stroki, kar pa ne odgovarja točnosti. G. dr. R. Dobovišek je kot rezervni peš. kapetan I ki. preveden v sodno stroko seveda v rezervi in bo še nadalje izvrševal svoj odvetniški poklic v Celju.
NOVA IZDAJA ŽIVINSKIH POTNIH LISTOV
Finančni minister je odločil, da bo dal s 15. avgustom v promet nove živinske potne liste s povišano ceno za izdelavo od 0.10 na 0.20 din. Zato bo znašala prodajna cena skupno s takso 0.40, 0.70 in 1.20 din. Dosedaj veljavni živinski potni listi po 0.30, 0.60 in 1.10 din ostanejo v veljavi vse do njih porabe. •
OPOZORILO VINOGRADNIKOM
Opozarjajo se vinogradniki, da izvršijo peto škropljenje proti peronospori do 30. t. m. Deževno vreme bo razvoj bolezni zelo pospešilo povsod tam, kjer škropljenje ne bo pravilno in pravočasno izvršeno. —- Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru.
Ljubljana
VH. OBRTNIŠKA RAZSTAVA V ŠT. VIDU
Včeraj je bila slovesno odprta VII. obrtniška razstava šentviških obrtnikov. K tradicionalni slovesnosti so prišli tudi najvišji predstavniki oblasti in velika množica ljudi. Po nagovoru predsednika Društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano je spregovoril ban g. dr. Natlačen in odprl zanimivo razstavo.
a Zadnjo julijsko nedeljo je doživela Ljubljana z vso okolico močno nevihto, ki se je navlekla že v soboto dopoldne in potem v presledkih trajala vso noč do jutra. Sele v nedeljo dopoldne se je polagoma spet pričelo jasniti, vendar je ostal dan hladen z malo medlega sonca. Tako se je Ljubljančanom tudi ta nedelja, kakor vse v juliju, razen ene, za izlete pokvarila in so ostali večinoma doma, kar se je poznalo ludi na živahni opoldanski promenadi Aleksandrova cesla—Tivoli. Šentjakobska župnija je imela žegnanje in se je pri slovesni maši v lepo obnovljeni šentjakobski cerkvi zbrala tolika množica vernikov kot že zdavnaj ne.
Središče v času žetve in mlačve
Razen nekaj večjih industrijskih podjetij, ki so si s svojo solidnostjo že na daleč okrog zasigurala stalne odjemalce, se središki tržani skoraj brez izjeme okle pajo še najbolj rentabilne panoge gospodarstva, t. j. poljedelstva in z njim tesno povezane umne živinoreje. To delo pa nikjer na svetu ne pozna točno na uro povezanega obratnega časa, zato pa je tudi ves trg že ob prvem svitu pokonci in šele pozno v noči odlaga težko delo ter lega k počitku. Vsak tujec, ki prihaja med to prijazno ljudstvo, takoj po prvih dneh opazi, da utrujena mladina nima prav časa za ponočne sestanke in fantovsko petje in da je ves trg po tem času tih in miren, ko najbolj varovane ulice po večjih mestih. Posledice te marljivosti pa opazujemo dan za dnem na središkem polju, ki je vsepovprek neverjetno skrbno obdelano in, kakor vse kaže, tudi bogata žetev ne bo izostala.
V	sosednih občinah je toča nedavno strašansko razsajala po vinskih goricah in so tudi nekateri tržani v svojih vino-
gradih utrpeli zelo občutno škodo. Sredi-škim poljem pa je bilo k sreči prizaneše-no in jari ječmen že teče na »gmajni« iz hudo zaprašenih mlatilnih strojev. Prvo zrnje za okusen kruh in pičo je pod streho. Ker že govorimo o stroju, naj bo še omenjeno, da se v Središču z malo izjemo vsa mlatev opravi na »gmajni«, na prostem. Tako dva stroja na električen pogon v nekaj kratkih urah opravita delo, ki ga drugod še mlatiči skozi cele tedne opravljajo s cepci. Pa tudi to delo je mučno in zahteva vs§ sile od sodelujočega človeka. Moški polagajo resasto, prašno snopje v stroje, na drugem vozu zopet ženske urejajo slamo, vreče se brez odmora polnijo z zlatim zrnjem, večno lačne gosi, in teh je stotine in stotine po tržkih cestah, pa budno prežijo na zgubljeno zrnje okrog strojev in slame in se ne dajo kar tako zlepa odpraviti. Ko je konec mlačve v jeseni, pa so tudi gosi tolste in pripravne za prodajo.*
Trg ima svoje gozdove, sočne pašnike in kajpak tudi svojega pastirja ali »ho-
starja.« Točno ob 6. uri zjutraj pritutka ta varuh živine po točno določenih cestah, kjer se na levo in desno otvarjajo Vegaste lese in lačna živina počasi pri-krevsa na cesto in brezskrbno polaga zeleno-črne plošče po že itak grdem cestnem prahu. Za kravami je težko ubirati umirjene korake. Pravzaprav bi moral bolj skakati kot hoditi. Pastir je tega posla še najbolj navajen. Vu - vu - vu -zatrobi in to vedno v istem tonu, trikrat po vrsti, tu in tam tudi po štirikrat; treba je trobentati in gledati za ickami iii že je bosa noga v toplem ... Nekoliko pozno, a vendarle srečno se zdaj tudi rž in pšenica priklanjata z zrelim klasjem. Pri vsaki hiši se klepljejo srpi, urne ža-njice pa srečne in polne veselja hitijo na njive. Prepelice vse plašne pedikajo v žitu in ne razumejo človeka, še manj pa njegovega dela. Ali nam bo sploh kaj pustil, se boječe vprašujejo in vse v skrbeh iz njive bežijo na njivo. Bo pustil, bo, pravimo mi, kajti če ima on dovolj, ki vse pripravlja, pusti živeti zraven sebe vsako božjo stvarco.	-š.
Maribor
Srednješolci na delovnem taboru pri Sv. Križu
Mladina se dobro zaveda, da je nosi-teljica narodne bodočnosti in se že zdaj pripravlja na svoje bodoče delo za narod in domovino. Zato so srednješolci pohiteli med zapuščene Kobance na delovni tabor, ki ga organizira »Počitniška zveza« na I. drž. real. gimnaziji v Mariboru. Dobro se mladina zaveda, da more le z delom kmetu resnično koristiti, da se mu le pri delu resnično približa in ga tako v prijateljskem pomenku utrdi v nacionalnem mišljenju. Kmet vidi, da le ni čisrto zapuščen, da ima mladina smisel zanj in v tem je glavna naloga
delovnega tabora.
Pri svojem prizadevanju srednješolci marsikje niso naleteli na potrebno razumevanje, kar je seveda njihovo mladostno vnemo precej potlačilo. Kljub temu pa se je zbralo 15 fantov, ki so pod vodstvom g. prof. Ravnikarja odšli na Sv. Križ na Kozjaku, kjer sedaj vsak dan pomagajo pri kmečkem delu, ali pa popravljajo po hudournikih razdejane ceste. Ob tej priliki se srednješolci najlepše zahvaljujejo tistim, ki so s svojimi podporami omogočili uresničenje te misli in pripomogli, da so se srednješolci
Diven razgled od Sv. Križa na Kozjaku
Sv. Križ na Kozjaku — svojčas tako priljubljena izletna točka Mariborčanov
—	letos doslovno rečeno »praznuje«. Zelo redki so letošnji izletniki, kar velja zlasti za naše slovenske ljubitelje obmejnih vršacev. Za to odtujitev izletnega prometa je dvoje vzrokov. Prvi je, da si večina izletnikov dela strahove zaradi svetovnega položaja, Pa je ta sikrb čisto odveč. Sv. Križ je še popolnoma prost kakor je bil vse dotlej. Legitimacija pa je danes vsepovsod neizogibno potrebna. Navadno pa na tej poti (preko Vrba-na ali pa čez Kamnico) nihče ne vpraša po legitimaciji — kar še posebno velja za večje družbe. Le ker je danes legitimacija potrebna vsepovsod, se naj vzame tudi za ta izlet s seboj. Na drugem vzroku pa nosijo s Svetokrižani vred sokrivdo vsi, ki iimajo opravka s tujskim prometom. Gre namreč za užitek razgleda. Izgovor, da Sv. Križ sam na sebi ne nudi nobenega posebnega razgleda, je upravičen. Temu je wač kriva njegova zemljepisna lega. Kot genzdece med vejami je Sv. Križ naseljen na sedlu med gozdnatimi hribi. Toda že pot sama do tja — posebno preko Vrbana ali čez Kamnico — nudi izletniku ves čas obse-šen razgled na Maribor in na zapadno-vzhodno ozemlje treh držav. Sv. Križ s svojo njabližjo okolico pa ima naravnost diven razgled na vse strani, izvzemši na jug, kjer je daljnovtd zastrt s — Pohor-
jem. Izmed številnih takih razgledišč, oddaljenih 10—20 minut od ene ali druge obel gostiln (Verdonik in »Kočevar«), so posebno tri zelo hvaležne, in sicer: Lepa gora (po domače »Gara«); Tujzlov
v tako lepem številu lahko odzvali klicu Križanov, ki so jih že lani povabili, ko so taborili na Gradišču.
Taborjani so se hitro uživefli in udomačili in po večerih prihaja toliko kmetov prosit za njihovo pomoč, da bi lahko bilo še enkrat toliko fantov v taboru m še bi jih bilo premalo. Zvečer počivajo taborjani po celodnevnem delu na »Tolzelje-vem vrhu«, kjer skupno s kmeti prepevajo naše lepe narodne pesmi, občudujejo krasno naravo in morje migljajočih luči v dolini.
Sobotna številka »Večemika« se je deloma zakasnila, ker se je pokvari! tiskarski stroj. S tem odgovarjamo na številne reklamacije in prosimo inserente, naj zakasnitev, ki je bila izven naše moči, blagovolijo oprostiti.
sc S 'dtii
je do izida
posebne številke
.Vežernika", ki bo izšla 3. avgusta 1940. Oddajte oglase in članke takoj . . .
rrr
m m m
hrib in Petnikov grič. Ob drugi priliki se z njimi tudi na tem mestu pobliže seznanimo. Izletnikom se priporoča, da si že dopoldne ogledajo enega ali drugega ali pa (če pridejo že zgodaj na Sv. Križ) kar oba slednje imenovana, po kosilu pa, ozir. ob povratku kar mimogrede si lahko ogledajo Lepo goro, kjer se kurijo najlepši Ciril-Metodovi kresovi. Tudi bi bilo priporočljivo, če si obe gostilni sami nabavita primerne napise in skrbita za kažipot, dokler ne bo izvedena tudi markacija. Torej, dajmo jo na Sv. Križ!
Veliko cerkveno slavje pri Sv.Magdaieni
Letošnje cerkveno proščenje zaščitni-ce župnijske cerkve sv. Marije Magdalene se je na izredno slovesen način proslavilo. Na posebno željo domačega duhovništva se je cerkveno proščenje združilo z novo mašo bogoslovca domačina, FrancetaFekonje, čigar oče je krojaški mojster v kaznilnici. Ves od lani izdatno povečani Cerkveni trg je bil v zelenju, slavolokih in zastavah. Vrh glavnega vhoda (nad novim stopniščem) je novomašnika pozdravil pozdravni napis. Drugi napis je bil nad glavnim cerkvenim vhodom. Pred vhodom v župnišče pa je bil tretji napis.
Nova maša se je vršila na prostem. Žal, da je prejšnje slabo vreme zelo omejilo posebne v ta namen določene pri-
prave. Vendar pa se je služba božja nemoteno izvršila. Slavnostno pridigo je imel stolni in mestni župnik msgr Umek. Navzočih je bilo tudi več drugih duhovnikov in poleg številnih vabljencev seveda tudi novoniašnikovi starši m sorodniki. Popoldne je bila v navzočnosti številnega občinstva vesela, nedolžna zabava, za katero je posebno skrbel vedno hudomušni g. kurat Z a v a d 1 a 1. Po večernicah se je novomašnik odpeljal proti Gornji Radgoni, kjer bo prihodnjo nedeljo tako rekoč že druga nova maša, odnosno se še le tu — kjer je rodbina Fekonja doma — vrši ona običajna novo-mašniška slovesnost, h kateri je vabljenih baje 400 udeležencev. S prvo Feko-njovo novo mašo pa so se le postavili naši vrli Magdalenčani.
VISOKO NARASLA DRAVA
Ves dan preko nedelje se je opažalo vidno naraščanje umazane Drave. 2e zjutraj na vse zgodaj so naši obdravski ribiči skušali rešiti svoje obrežne naprave, ki pa so — v kolikor niso bile dovolj trdne — splavale po vodi. Moralo je biti torej še v soboto preko noči v zgornjem teku Drave še več deževja kakor pri nas, kar se je opazilo tudi po različnih predmetih, ki jih je voda prinašala s seboj. Tudi danes zjutraj še ni bilo opaziti upadanja vode.
PRESKRBA INDUSTRIJE Z GORIVOM
Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja vsa industrijska podjetja, trgovce z gorivom teT privatnike, da se preskrbijo s potrebnimi količinami goriva do 1. oktobra 1940, ker je v teh mesecih železnica najmanj obremenjena s prevozom drugih transportov.
Inšpekcija zemaljske odbrane ministrstva vojske in mornarice polaga veliko važnost na to, da se industrijska in trgovska podjetja, kakor tudi privatniki preskrbijo pravočasno z zadostno količino goriva za zimo.
J" I
m Nočna lekarniška služba: od 27.
lija do vključno 2. avgusta lekarna Zamorcu", Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna „Pri Angelu varihu“, Aleksandrova cesta 33 ,tel. 22-13.
m Z državnega tožilstva. Prvi državni tožilec g. dr. Matko Zor jan jc nastopil redni dopust. V njegovi odsotnosti ga ho nadomeščal drž. tožalec g. F. Sever.
m Za sodnega pripravnika jc imenovan v Mariboru dr. Valter Pipan.
m Nova pošta na Pohorju bo pričela 4. avgusta poslovati v krajevnem dostavnem okolišu v območju Poštarskega doma.
m Ogenj v krojaški delavnici. Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah pričelo goreti v delavnici krojaškega mojstra Henrika Farteka v Dravski ulici 3. Na pomoč so prihiteli sosedje, ki so ogenj pogasili ter preprečili večji požar. Ogenj ,je nastal zaradi električnega likalnika, ki ni bil odklopljen. Škode je okoli 1000 din.
m Z zidarskega odra je padel in s| ubil 55 letni delavec Kari Pozival iz Rošpoha. Pri padcu v globino 3,m si jc zlomil lobanjo in kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil.
m Kolesarjeva nesreča. Na strmem klancu pod Merdavsovo gostilno na Koroški cesti je trčil v mostno ograjo zidar Franc Sebek, ki se je na kolesu vračal v Selnico ob Dravi. Zidar jc dobil hude poškod-be na glavi tako, da so ga morali preper Ijali v bolnišnico.
Popolnoma zadovolini
boste/...
Z NAŠO POSEBNO
ŠTEVILKO,
ki bo izšla 3. avgusta. Za to oddajte članek ali oglas za Vaše podjetje čimpreje!
PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM NA RAKICANSKI BANOVINSKI KMETIJSKI SOLI
1.	oktobra začne novo šolsko leto na banovinski kmetijski šoli v Rakičanu. Učenci se na tem zavodu usposobijo tekom enoletne učne dobe v vseli kmetijskih panogah za delo na domačem gospodarstvu. Teoretični in praktični pouk je namenjen predvsem poljedeljstvu, živinoreji, sadjarstvu in nekoliko tudi vinarstvu. Učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo tudi vso oskrbo. Sprejmejo se samo nad 16 let stari in ne starejši od 25 let, ki so dovršili ljudsko šolo z dobrim uspehom. Mesečna vzdrževalnina se določa po premoženjskih razmerah gojencev ter znaša od 50—300 din. Siromašnnejši sinovi posestnikov naj zaprosijo za mesečno podporo ‘ lih
pri pristojnih srezkih kmetijskih odborih. Prošnje z 10 din. kolkom sprejema ravnateljstvo najkasneje do 20. avgusta 1940 in jim je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico ali zadnje šolsko spričevalo, 4. nravnostno spričevalo če ne stopijo v zavod naravnost iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuhov (banov, kolek 4 din), ki računajo na banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njihov sin odnosno varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa vrnejo zavodu sprejete javne podpore, 7. davčno potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri vseh onih prosilcih, ki reflektirajo na znižanje vzdrževalnine.
m Tudi cene premoga bodo maksimiral?..
Po končanem maksimiranju cen za drv . se peča urad za kontrolo cen tudi z mislijo maksimirati cene premoga. Uredba bo v kratkem izdelana.
m Zaradi božjastnega napada je na Koroški cesti padla 65 letna Terezi ja Voh s Pobrežja in se močno poškodovala na tilniku. Nesrečna starka se zdravi v bolnišnici.
* S I. avgustom sc
kabaretni programi v
* Na splošno željo ostane zna.nl grafolog F. T. KARMAH še nekaj dni v Mariboru
ter sprejema obiske do 31. t, m.
; prjčno priljubljeni Veliki kavarni.
&IIIO
* Grajski kino. Do vključno Lorka „P&-sem zlatega zapada“, Edi Nelson, Jannet Mc. Donald. — V sredo „MariJa IIona“.
* Kino Union. Do vključno torka .,Honolulu" zelo zanimivi in romantični doživljaji
go morski h letalcev. V glavni vlogi Wendy arrie.
-*■ Esplanade kino. Humoristična veseloigra »Florentinski klobuk" z Heinz Ruh-mann-om. Sledi ski brivec".
španski velefilm nScviIj-
Pristojbine za brzojavke so se podražile
Poštno ministrstvo je s 1. avgustom povišalo pristojbine za brzojavke v notranjem prometu. Tako velja odslej za vsako navadno brzojavko beseda 1 dinar, najmanjši znesek za brzojavko pa znaša 10 din. Pristojbina za nujno brzojavko je dvojna, in sicer od besede 2 din, najmanjši znesek pa 20 din. Novinarske navadne brzojavke so za 50% cenejše kakor ostale.
Za odgovor je treba plačati besedo po dinarju, najmanjši znesek pa je 10 din. Za nujni odgovor beseda po 2 din, najmanjši znesek pa 20 din. Za izročitev in
dostavo brzojavke po telefonu znaša pristojbina 2 din pri brzojavki do 20 besed, za vsakih nadaljnjih 10 besed pa po 1 din. Za dostavo brzojavke podnevi znaša pristojbina za vsak začeti kilometer 10 din, ponoči pa 20 din. Za uporabo skrajšanega naslova pri brzojavki znaša pristojbina letno 300 din. Za pravico izročati brzojavke na račun depozita znaša pristojbina 200 din letno ali 5% od vsote, kj se porabi mesečno. Za kreditiranje brzojavnih pristojbin je treba plačati letno 50 din. Za poročila o borznih tečajih in o vremenskih napovedih 200 din.
Izlet Sokola Maribor III na našo severno mejo
Minulo nedeljo je telovadeče članstvo Sokolskega društva Mariboru 111. Krčevina—Košaki priredilo izlet s tajnim ciljem. Ta izlet je bil zamišljen tako, da so bili udeleženci razdeljeni v dve skupini, in sicer v kolesarje ter pešce. Vsaka skupina je imela svojo določeno pot, vendar pa je bil skupni cilj isti.
Zbor izletnikov je bil na letnem telovadišču, kjer sta vodji skupin prejela od društvenega načelnika pismena navodila o poti. V teh navodilih je bilo označeno le, da je pot na raznih križiščih zaznamovana z zastavicami ter da se gotove informacije o poti dobe pri nekaterih posestnikih v raznih vaseh. Udeleženci so se podali na pot ob pol 6., držeč se točno oismenih navodil. Pot kolesarjev, katerih je bilo 18, je vodila preko Sv. Miklavža—Zg. Dupleka—Sv. Barbare—Sv.
Marjete—Jareuine v Št. Ilj do Sokolskega doma. Pešci, katerih je bilo 10, pa so se odpeljali z vlakom do Pesnice, od koder so šli peš preko Sp. Sv. Kungote dalje po vrhovih vinskih goric do Stare gore in od tod proti Št. liju, kjer so se nato ori Sokolskem domu sestali s kolesarji, ki so kmalu po njihovem prihodu privozili tja.
Po tem sestanku je bil na letnem telovadišču obmejne sokolske trdnjave v št. liju zbor vseh izletnikov, nakar se jim je porazdelilo delo za dopoldne. Članice so pričele s pripravami za kuho, člani pa so urejevali ognjišča na letnem telovadišču. Ob 12. je bilo skupno kosilo, katerega so skuhale naše sestre hi je vsem izletnikom prav prijetno teknilo. Po kosilu in opravljenem delu so se Izletniki podali v Sokolski dom, kamor so
prišli tudi domači Sokoli in Sokolice in je v prijetni družabnosti ter ob prepevanju slovenskih pesmi kar prenaglo minil vesel popoldan.
Prireditev tega izleta na severno mejo naše domovine je v vsakem pogledu prav dobro uspela, kar je v glavnem zasluga društvenega načelnika br. H e r i-č a, ki si je zadal mnogo truda za celokupno organizacijo in skrbno pripravil pot. Zahvala za gostoljubnost pri sprejemu v Št. liju gre starosti tamošnjega Sokolskega društva br. Rogliču, g. komandirju orožniške postaje in gostilničarju g. F i š e r j u. Itotako pa velja zahvala vsem onim posestnikom v raznih vaseh, ki so na dan izleta postavili markacijske zastavice in dali izletnikom potrebne informacije.
Zanimivosti
Veliko oboroževanje pomorskih sil v Rusiji
Admiral Kuznecov: Sovjetsko brodovje najmočnejše na svetu - Lani 112, letos 168 novih iadij
Admiral Kuznecov je ob dnevu vojne mornarice SSSR naglasil, da je sovjetsko brodovje najmočnejše na svetu. Lani je bilo zgrajenih 112, letos bo na morju nadaljnjih 168 novih, najmodernejših vojnih ladij.
Po vsej sovjetski Rusiji so v nedeljo slavili dan vojne mornarice. Na velikem manifestacijskem zborovanju v Moskvi je govoril komisar za vojno mornarico, admiral Kuznecov ter med drugim naglasil: »Sovjetsko vojno brodovje se je v zadnjih letih tako povečalo, da svet
15-letnico dečje kolonije na Krimu so
slavili pred dnevi. V tem času je prišlo na letovanje 300.000 otrok iz notranjosti Rusije. Kolonija se je stalno večala, lepe zgradbe so sprejele leta 1925. hkrati 300, letos pa že 5000 otrok.
100 let otroških vrtcev so praznovali v Nemčiji. Pedagog Friderik Frobal je bil prvi, ki je spoznal važnost predšolske vzgoje dece ter ustanovil tudi poseben zavod za njih vzgojiteljice.
Avanture italijanskega pomorskega kapitana. Poveljnik parnika »Italia«, Gio-vanni Mirelli iz Trsta, se je kot slepi potnik vtihotapil na neko ameriško ladjo in srečno dospel iz Amerike v Španijo. Tu so mu konzularne oblasti preskrbele potne listine, nakar je z letalom odletel v Italijo.
E=r
o	pravi moči sovjetske vojne mornarice nima niti pojma. Ladjedelnice so noč in dan s polno paro zaposlene ter spuščajo v morje najmodernejše vojne ladje. Leta 1939 je bilo zgrajenioh 112 novih najmodernejših bojnih ladij vseh vrst, letos jih bo zgrajenih še nadaljnjih 168, pri čemer niso upoštevane podmornice, katerih število se je letos potrojilo. Vojno brodovje SSSR je daleč najmočnejše na svetu. Po osvojitvi Baltika in po razširjenju vpliva na črnem morju je postala vloga vojnega brodovja še mnogo važnejša. Vzhodno morje je danes rusko morje in tam bo
Vsak’ dan čitamo o ogorčenih letalskih bojih med Angleži in Nemci nad Kanalom ter Italijani in Angleži nad Sredozemljem in v Afriki. Še zmerom je to tipanje za večji spopad, o katerem se ugiba, kdaj bo napočil. Na sliki vidimo skupino nemških težkih bombnikov, ki neso uničujoče bombe nad nasprotnikovo ozemlje.
odslej prevladala sovjetska zastava. V »Večemaji Moskvi« je pomočnik mornariškega ministra I gnjati je v napisa!: Sovjetske podmornice presegajo mornarico podmornic najmočnejše sile v tem pogledu na svetu. Pomorska aviacija Sovjetske unije predstavlja strahovito silo. Letos bo imela sovjetska vojna mornarica trikrat več ladij kakor jih je imela 1. 1937.
V	Ljepaji (Libavi), sovjetskem oporišču
v	Litvi, je bila v nedeljo velika pomorska parada*
as*»
lipi«
'
s .• ss 5s$Kj
Pradavne tajne azijske puščave Gobi
— Hudiča 1 Spet je kak prokleti idiot stopil na mojo brado...
Znano je, da je že Sven Hedin odkril svetu mnoge tajne velike puščave v notranji Aziji, Gobi. Ameriški znanstveni zavodi so pa složno priredili pod vodstvom velikega prirodopisca Osbomea moderno odpravo v pustinjo. Na mnogih kamionih, traktorjih in s celo vrsto nosačev ter spremljevalcev je prodrl Osborne globoko v puščavo. Naletel je na ostanke starodavnega orodja in orožja, odkril je razvaline prebivališč, le človeških kosti ni bilo najti nikjer.
Na nekem kraju je naletela odprava
na kosti orjaških plazilcev, ki so že davno izumrli. Njih okamenela jajca so pričala, da je tod utripalo pradavno življenje še dolgo potem, ko je drugod po svetu ostalo le še pravljica. Pred milijoni let je ta gnezdišča dinozavrov zasula velika poplava peska. Puščava je bila tod že. davno in se je v teku tisočletij še razširila.
Nedavno je neka ruska odprava odkrila ostanke starih bivališč človeka in izkopala iz groba več mumificiranih glav hunskih poglavarjev.
Kaj pospravi človek v enem letu
V	teku enega leta prespi človek ure, ki bi seštete znašale štiri mesece, za jed porabi 30 dni in noči časa. če bi hotel naenkrat pojesti, kar spravi v enem letu v želodec, bi moral dva meseca neprestano žvečiti vsak dan, od 8. do 20. ure.
Življenjske potrebščine, ki jih pospra-
vi	družina očeta, matere in njenega otroka, so po švicarski statistiki naslednje: cel vrt, nad 300 kg zelenjave, dve svinji, eno tele, več deset kokoši, nekaj puranov in rac, 600 jajc, 250 hlebov kruha ter mleka za 70 najboljših švicarskih krav.
Nova odkritja na Pilosu
Ameriški raziskovalci, ki izkopavajo starine v Grčiji, so na otoku Pilosu naleteli na ostanke ogromne, palače iz mi-nejskih časov. Sodijo, da gre za kraljevsko palačo dinastije, ki ji je pripadal starina Nestor, Homerjev opevani junak. Ta je bil kralj Pilosa in je z 90 ladjami odplul k Troji, da sodeluje v bojih.
Nestorova palača je imela izredno lego. Na jug se odpira lep pogled na Navarin-ski zaliv in Sphaterijo, na severu branijo poslopje pred vetrovi griči. Sredi palače je bil Megaron, našli so tudi sledove zidnih fresk. Ker so naleteli na ožgane zidove, je palača najbrž pogorela in se kasneje ni več sezidala.
Posebno dragocena so keramična dela, mnogi napisi na opekah iz najstarejše minejske dobe. Srečen slučaj je najdba dvojezičnega grškega napisa, ki služi kot ključ za razumevanje minejskega jezika. Tako se znanosti odpira pot v zgodovinsko proučavanje praprebivalcev Helade. Za svoj lastni jezik so uporabljali Grki tedanje dobe še drugo govorico.
Italijanski marmor
Italija ima več vrst marmorja v To-scani, Piemontu, Lambardiji, Benečiji, Pugliji, Kalabriji, na Sardiniji in La-ciji. Pri 372 tvrdkah belega marmorja je zaposlenih 8000 delavcev, v kamnolomih pisanega marmorja dela 2232 ljudi. Pri oblikovanju alabastrovega kamna sodeluje 400 mojstrov. Italijanski marmor tekmuje v prVem redu na mednarodnem trgu, čeprav dobiva zadnje čase tekmece tudi pri nas. V normalnih prilikah izvaža Italija 200.000 ton marmorja v vrednosti 100 milijonov lir. Glavna tržišča so Anglija, Argentina, Francija in Britska Indija.
Filozof o ženskah
Veliki nemški filozof Leibnitz je zelo ljubil otroke. Kadar je le utegnil, je povabil na dom po pet do šest otrok in jih pogostil. Njegovo hrepenenje po družinskem življenju je bilo zelo veliko, ni pa imel sreče v izbiri boljših polovic. Šele v svojem 50. letu se je odločil za zakon. Neka mlada vdova se mu je zelo dopad-la, prosil jo je za roko. Leibnitz pri tem naravno ni pomislil, da je sam že prileten samec in da za oči mlade ženske ni več sijajna partija. Ko mu je vdovica odgovorila, da ga prosi nekaj, dni za premislek, se je takoj. streznil. Prijel .je za pero in odpisal, da se ne bo poročil. In res, ostal je do smrti samec.
Pravi rekorder v strojepisju je Frank Hugh iz USA. čeprav je izgubil roko, se mu je posrečilo, da je z drugo roko prekosil v hitrosti na pisalnem stroju vse tekmece.
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
59 Roman iz tihotapskega iivljenja na bivii poljsko-ruski meji
»Treuutno se moraš skriti, potem pa bomo videli! In veš, kako si ga obstrelil?«
»Pogodil sem ga v nogo!«
»Meril si v nogo, znabiti pa si ga pogodil v trebuh. Jutri pojdem poizvedovati. Sedaj pa te skrijem v skednju. Poznani tak kraj... nedaleč odUd. Tam se lahko skrivaš, če bo treba tudi vse leto. Nihče te ne iztakne!«
Takoj sva odrinila. Na ro\)u mesta sva prišla do velikega skednja. Zapahnjen j. bil s težko klado. Ko sva jo carinila, sva stopila na skedenj, nato pa spe zapahni la.
Na skednju je bilo toplo in til0. Ske denj je bil zares velik in prostrai, Vsevprek so ležale najrazličnejše stvaij.
»Tu bi se mogel skriti cel bataljo* vojakov. Niti vrag te tukaj ne najde. soda nikar ne moli nosu iz skednja!«
Tako sva se ločila. In od tega tremt-ka pričenja novo poglavje v mojem ra burljivem in pestrem življenju.
Ne pozabi naročnine!
KRALJ MEJE
In ko nehamo zabavo, pojdemo spet za mejo...
Iz »Esterkine pesmi*
1
Dva tedna sta minila. Polovica septembra. Zlato obdobje je pričelo. Meja je oživela. Tihotapci neutrudno hitijo. Nekatera krdela hodijo čez mejo trikrat na teden. Le jaz se še vedno skrivam. Te dni preživljam v samoti ter mnogo spini. Zvečer in ponoči pa hodim skrivaj v mesto.
Naslednjega dne po spopadu z Alinču-kovimi mi je Krisa povedal, da so me Alinčukovi ovadili na policiji, češ da sem jih napadel na ulici in obstrelil Alfreda. Streil qe lažji — prestreljena meča. Kost je ostala nepoškodovana. Poleg tega sem mu izbil nekoliko sprednjih zob. In še sem izvedel, da me zasleduje policija. Pri urarju Mužanskem je bila preiskava: kajpada brez uspeha, ker ne hodim tja.
Krisa pa pripoveduje po celem mestu, kako je prav za prav bilo pri tem spo-nadu z Alinčukovimi, ko so mi oni zadavili pot. Skoraj vsi fantje so na moji
strani. Bratje Alinčukovi pa si ne upajo poslej na ulico, ker se jim fantje v brk posmehujejo. Krisa in Lord sta jim že dvakrat namazala vrata z blatom, kar se navadno dela dekletom, ki jih fantje črtijo.
Nekajkrat sem se že sestal z Lordom, Kometom, Julkom in Petrikom. Fantje me imajo zelo radi. Ponujajo mi denar ter svetujejo dobra skrivališča. Do srca sem ganjen. Doslej nisem vedel, da imam toliko odkritosrčnih prijateljev. Nekoč mi je Krisa dejal:
»Ti, čuj, če bi se le primerilo, da bi te policija zajela, se nikar ne upiraj. Razumeš? če bi te zaprli, se bom zavzel zate. Našli bomo denar, če bo treba tudi za advokata!«
Ne da bi se zmenil, da je izdana za menoj tiralica, sem šel v tem času že trikrat čez mejo. Sodeloval sem z divjaki. Ti se ne bojijo delati z menoj. Razen Krl-se pa nihče ne ve za moje skrivališče. Večkrat spi Krisa z menoj na skednju, da bi mi pomagal preganjati dolgčas. Tudi pri Kališankovih sem že bil dvakrat, vendar pa nisem tam spal.
Neprestano skrivanje na skednju me je pričelo dražiti. Ko takole sam sedim v dolgih dneh na skednju, me obhajajo bedaste misli. Večkrat se oglasi v meni želja, da bi postreljal vse Alinčuke ter se nato sam javil na policiji. Največ pa mislim na Felo. V glavnem takrat, ko se zmrači. Smejim se in se glasno z njo raz-govarjam. Ali mar blaznim? Pijem pa čedalje več in več. špirit lokam kot vodko, vodko kot pivo — a pivo kot vodo. In
vendar se ne morem napiti do onemoglosti. Sicer pa vem, da bi kaj takega bilo silno nevarno. Edino Krisa me včasih nekoliko razvedri. Saj ne vem, kako bi se mu za vse dobrote oddolžil.
Nekega dne mi je naročil Krisa, da bi me rad videl Jožef Trofida. Rekel sem mu, naj me ob desetih zvečer čakata na mostu pri mlinu.
Večer je bil temen. S Kriso sem se prikradel v mesto. Jožef naju je že pričakoval. Krisa se je vrnil v mesto. Z Jožefom pa sva zavila okoli mlina ter legla, na breg Isloče. Dolgo sva molčala. Slednjič me je Jožef vprašal;
»Kako živiš?«
»Še gre.«
»Ne pojdeš odtod?« *
»Toda kam?«
»K mojim sorodnikom na podeželje, če hočeš, te pospremim tja-.«
»Ne. Nočem. Umrl bi v dolgočasju.«
Spet molčiva. In znova povzame Jožef:
»Daj mi roko!«
Stiska mi desnico in drhte pravi: »Hvala ti!«
»Zakaj vendar?«
»Za Alinčuka. Poslej ga vsi gledajo ko psa.«
»Žal mi je, da ga nisem ubil!«
»Nikar ne obžaluj! Tako je pametneje.«
In zopet daljši molk. Potem še obrnem k njemu:
»In kaj ti misliš? Mar ne boš vodil krdela?«
(Dalje.)
Spori
Visoka zmaga Železničarjevih atletov
V PRVENSTVU MARIBORA .SO NABRALI 85 TOČK, RAPID 33, MARATON 3»
Troskok: 1. Zorko (2) 12,71; 2. Metfilj-ko (2) 12,43; 3. Sernec (M) 12,0.
Met klamva: 1. Gujznik (2) 41,50; 2. Hla-de (2) 31,88; 3. Smerdel (M) 28,91.
110 m zapreke: 1. Lužnik (M) 18,5; 2. Gregorovič (2) 19.3.
Skok v višino: 1. Zorko (2) 170; 2. Lužnik (M) 170; 3. Gregorovič (2) 165; 4. Benedičič (M) 155.
Od petka do nedelje se je odigravalo na stadionu SK 2elezničarja atletsko prvenstvo poedincev mesta Maribora, na katerem je sodelovalo 35 atletov treh mariborskih klubov. Tako na udeležbo kakor na rezultate je brez dvoma precej vplivalo iako neugodno vreme, vendar so rezultati kljub temu jako zadovoljivi. Železničarjevi atleti so odnesli absolutno zmago s 85 točkami pred Rapidom s 33 in Maratonom s 30. Spored se je razvijal tako-le:
26. julija 1940 ob 18.
800m: 1. Muraus (2) 2,03; 2. Fischbach (R) 2:20.8; 3. Gregorovič (2).
5000 m: 1. Krepfl (M) 16.362/5; 2. Schmie-derer (R) 17.40 3/5 ; 3. Stojnšek (M) 18,26 2/5; 4. Kangler (Z) 19,43.
27. julija 1940 ob 16.
100 m: 1. BadI (R) 11,8; 2. Gracijanski (2) 11,8; 3. Hrovatin (2) 11,9; 4. Less (R)
11.9; 5. Fischbach (R); 6. Wolfi (R).
Met krogle: 1. Zorko (2) 12,85; 2. Lužnik (M) 12,48; 3. Gregorovič (2) 11.97.
400 m: 1. Muraus (2) 55,0; 2. Badl (R) 57.0; 3. Sernec (M) 58,2.
28.	julija 1940 ob 8.30.
Skok v daljavo: 1. Zorko (2) 6,13 (s prestopom 6.86); 2. Stranič (2) 6,09; 3. Leban (2) 5,97; 4. Meleljko (2) 5,66.
Skok s palico: 1. Smerdel (M) 3,30; 2. Oroszy (R) 3.21.
200 m: 1. Badl (R) 24,2; 2. Gracijanski (2) 24,5; 3. Hrovatin (2) 25,5.
1500 m: 1. Schmiederer (R) 4,20 2/5 ; 2. Muraus (2) 4,31 2/5; 3. Robič (M) 4,55 3/5.
Met kopja: 1. Gregorovič (2) 44,45; 2. Meteljko (2) 43,37 ; 3. Lužnik (M) 43,30.
Tek 10.000 m: 1. Sibirec (2) 37,22; 2. Marhel (M) 38,24 2/5.
Štafeta 4x100 m: 1. Železničar 46,5 (Hrovatin, Zorko, Stranič, Gracijanski); 2. Ra-pid 47,8 (Less, Fischbach, Bezjak, Badl).
Dve gostovanji Železničarjevih nogometašev
Čeprav smo v dobi oficielnega letnega odmora, je SK Železničar v nedeljo vendarle gostoval z dvema mladima enajstericama v Ptuju in Čakovcu, ki sta se obe vrnili s tesnim porazom. V Ptuju je nastopilo kombinirano juniorsko moštvo proti tamošmji Dravi, tekma se je končala s 4:5 (3:4) v korist domačega moštva. Subjuniorji pa so po lepem uspehu na Jesenicah igrali v Čakovcu proti ČŠK,
kjer so podlegli z 1:2.
Kakor smo izvedeli, bo SK Železničar tudi v nedeljo, 4. avgusta, nastopil s svojimi nogometaši izven Maribora. Klub bo priredil večji izlet v Mursko Soboto, ki bo zvezan z gostovanjem nogometašev. Predvidoma bosta nastopila dva teama, prvo moštvo ter seniorji ali pa mladina.
V	vseh igrah bo postavil nasprotna moštva SK Mura iz Murske Sobote.
Interni teniški turnir ISSK Maribora
Včeraj se je pričel na igriSCih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu interni klubski turnir v svrho sestave letošnje klubske rangliste. Ker igrajo igralci vsak z vsakim na točke, je pripuščenih v konkurenco le 10 najboljših, ker bi sicer tekmovanje predolgo trajalo. Predvidoma se bo konkurenca zaključila še tekom tega tedna.
NOV DRŽAVNI REKORD NA 3000 M
Slovenska atletska zveza je priredila v Ljubljani nekak izbirni tneeling pred trobojem Ljubljana— Zagreb—Beograd. Ude-
ležba je bila šibka, vreme nepovoljno{ kljub temu pa so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Košir Zmago (Planina) je izboljšal Kotnikov državni rekord na 3000 m za 4 desetinke sekunde na 8:56, dve uri sta kazali celo še boljši čas. Omeniti je treba še čas Račiča (Ilirija) na 200 m s handicapom, rabil je 22.9, dočim je Oberšek (Ilirija) v teku na 500 m s handicapom rabil 1:08.8.
NOGOMET V CELJU IN JESENICAH Olimp—Svoboda (LJ) 7:2 (4:1)
gostov poškodovan že pri prvem golu. Olimp je pri tej priliki izgubil Catra.
Bralstvo—Jadran 5:1 (2:1)
s Plavalno ligaško prvenstvo se je v
soboto nadaljevalo v Zagrebu s srečanjem ZPK—Ilirija, ki so ga Ljubljančani sigurno odločili v svojo korist s 70:39 točkam.
V	vvaterpolu so Ilirijnni izgubili z 2:4 (1:1).
s Sušak—Budimpešta v plavanju. Suša-ška Viktorija je priredila plavalni dvoboj proti močni reprezentanci Budimpešte. Madžarski plavalci so odnesli vsa prva mesta razen v štafeti 3x100 m prosto in 4x200 m prosto, kjer je zmagala Viktorija s časoma 3:07.3 in 9:32. Obe tekmi v waterpolu so Madžari dobili s 4:3 in 7:2.
s Zagrebški SK Železničar je zmagal tudi v drugi kvalifikacijski tekmi za vstop v hrvatsko ligo nad Gradjanskim (Požega) s 4:1 ter se tako plasiral v finale z Orientom (Sušak).
s Medmestna nogometna tekma Varaždin —Zagreb je prinesla presenetljivo zmago Varaždincem s 4:2 (2:2).
s Finske igre mesto Olimpiade 1940 so priredili Finci v Helsinkih. Med prav dobrimi rezultati je treba zlasti omeniti uspeh Mati Jarvinena v metu kopja. Dosegel je daljavo 75.65 m. Prisostvovalo je 30.000 gledalcev.
Drobne novice
o. Društvo za podporo tuberkuloznih otrok v »Smrečinah«, sanatorij Topolšica, priredi v nedeljo 4. avgusta ob 14. uri javno tombolo na travniku nasporti gasilskega doma v Topolšici. čisti dobiček tombole je namenjen, za podporo in zdravljenje ubogih tuberkuloznih otrok v drž. zdravilišču Topolšica. Skupna vrednost dobitkov znaša 17.000 din. Med tombolo igra godba »Zarja« iz Šoštanja. Za dobre jestvine in pijačo kakor tudi za zabavo skrbi gasilska četa Topolšica.
o Utonil 'je v Muri sluga v soboški banovinski bolnišnici Ivan Vučko. Zaželel si je kopanja v Muri, da bi se malo ohladil. 2ena ga je nagovarjala, naj ne hodi, vendar je zmagala njegova želja. Utonil je takoj, ko ie začel plavati. Pokojnik je bil priljubljen pri bolnikih soboške bolnišnice in pri vseh, ki so ga poznali. V službi se je že dobro spoznal ter se marsičesa naučil, saj so ga nekateri prav zato nazivali „doktor Vučko". Poročil se je šele lansko leto.
o Prekmurska nedelja je minula tokrat v znamenju cerkvenih slavnosti. V vasi Lipovci so imeli tri nove maše z velikim številom povabljencev. V Bakovcih pa je bila tradicionalna „Anina buča“ (proščenje) v zvezi z zlato mašo g. Vinceta Keresturija.
o Za možem Se žena v smrt. V Oplotnici je pred dnevi nenadoma za kapjo umrl trgovec Anton Mautner. 2ena lega udarca ni mogla preboleti. Zato je vzela samo* kres in se ustrelila.
o V Framu sc je obesil v nekem sadovnjaku 72 letni preužitkar Ivan Kolar.
o Smrtna nesreča žagarja. V Oplotnici je na neki žagi dolg vzvod udaril 48 letnega žagarja Antona Kapla z Lačne gore. Udarec je bil tako silen, da je žagar kmalu po nesreči izdihnil.
o Vlak povozil konja in voznika. Med postajama Šoštanj—Šmartno ob Paki je ’ velenjski tovorni vlak usmrlil posestnika Martina Stropnika iz Metleč pri Topol-ščici in njegovega konja. Voznik in konj sta bila na progi na mestu mrtva.
o Obrtniškim združenjem, ki se nahajajo v likvidaciji, odnosno ki so že lik vidi-dirale se javlja, da je la-, banska uprava kot zbornična nadzorna oblast preklicala sejo obrtnega odseka TOI, ki bi se imela vršiti danes, z namenom, da sklepa o raz- J pustih in reorganizaciji obrtniških zdru- \ ženj, ki jih je svojčas odredil g. Ivan j Ogrin ter da aktivira delo obrtnega odseka. , n Dvoglavega otroka je rodila v okolici " Zaječara 20 letna kmetica Ljubica Flori-čeva. Porod je bil tri mesece pred normalnim potekom. Novorojenček je imel dve popolnoma razviti glavi. Nenavadni zdravniški fenomen je živel 24 ur in zbudil pri vaščanih mnogo razburjenja.
n Tragedija Trboveljčanke v Zagrebu,
V	zagrebški periferiji je neki šofer zaklal svojo izvoljenko Jožefo Crelnikovo iz Trbovelj. Nesrecnica je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnila; ubijalca so že ore-tirali. Zločin je povzročila ljubosumnost.
Darujte za Sokolski dom!
j++++&*&*+++$++
PLAŠLJIVI PACIENT
Zobozdravnik je odprl vrata v čakalnico in dejal:
— Naslednji, prosim!
V	čakalnici je bilo vse tiho. Nihče se ni zganil. Tedaj je vstala energična ženska, stopila za zdravnikom v ordinacijo in dejala:
— Trije kočniki in dve korenini. Kar ven z njimi. Narkoza je nepotrebna. Nobenih posebnih obzirnosti glede bolečin. Samo energično! In ven z zobmi, brez pomisleka! . . .
— Bravo! je vzkliknil zdravnik. Takšnega pacienta pa že dolgo nisem imel. To mi imponira. Prosim, vzemite svoj prostor!
— O, hvala, gospod doktor. Ne gre zame nego za mojega moža, ki sedi prestrašen zunaj . . .
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih o*lailh itint vtaka beseda 80 pnr. nilmanila pristojbina ta te oglase le din 10.—. Draibe, preklici, dopisovanja in ienitovanjski oglasi din 1.— no besedi. Nal-manlll znesek ga te oglase le <lln 12.—. Debelo tiskane besede se raSunalo dvojno. Oglasni davek ta enkratno oblavo »naša din 2—. Znesek za male oglase se plaSule takol orl naroSiln. oziroma ga )e vpoalati v Pismu skupaj * naročilom ali oa do po$tni položnici na čekovni račun it. 11.409. — Za vw pismene odgovore flede malih oglasov te mora priložiti inamka za 3 din.
SLU Z BO DOBI
Cista
ZDRAVA KUHARICA
ki lepo sobe pospravila in zna likati, se takoj sprejme. Maistrova 11. Tezno. 5865-2
Sprejme se
SERVIRKA takoj. Naslov v ogl. odd. »Ve Cernika«.	5866-2
STANOVANJE
03231
STANOVANJE
4 sobno, popolnoma na novo urejeno, z vsem komfortom. kopalnico in sobo za služkinjo se takoj odda. Vprašati v trgovipl Oset, Glavni trg 23.	5833-5
TRISOBNO STANOVANJE
t vsem komfortom v najlepši centralni legi mesta Celja in lokal, svetel v lepi legi, nasproti kolodvora, zelo prostoren, se takoj odda proti interni najemnini. Dopise poslati na upravo »Večernika« v Celju pod »Stanovanje«.
5863-5
Hoid "Sfavifa"
=:.-.=-.T=r.ssMB=rg.-"’:.'l -it. m Na najlepšem mestu ob morski obali.
Prvorazredna kuhinja. Kompletni pen-sion od 70,— do 85.— din skupno s taksami. Informacije daje direkcija hotela brezplačno.
Oddam
2 STANOVANJI
centralni, sončni, Pobrežka c. 13-	5854-5
PREHRANA
DVE OSEBI
se sprejmeta na hrano. Lopič Mlinska 9-11.	5860-7
OBRT - TRGOVINA
GONILNI JERMENI ZA POGON MLATILNIC
se dobijo pri IVANU KRAVOSU Maribor, Aleksandrova cesta.
Telefon 22-57.	5696-13
Če potrebujete zanesljivega
avto-prevoznika
se obrnite na avto prevozniško podjetje
Franio Šnuderl v Sv. lakotni v Siov. goricah,
telefon 4. Prevzemajo se prevozi po celi državi
RDEČO ALI 1NKARNATNO DETELJO
in repno seme za jesensko se tev je dobiti pri Kmetijski družbi, Meljska c- 12. 5858-13
NC
IZGUBLJENO
crna očala
od zdravnika predpisana, ki so lahko za drugega še škodljiva. sem izgubil. Oddati jih je v oglas, oddelku »Večernika« v Mariboru, proti nagradi.	5724-27
Ne čakajte zadnjega dne
Oddajte velike in male oglase za sobotno številko Se dane* •
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
Atui
želite oglaševati, pokličite telefon:
25-67
SOBO ODDA
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom se odda. Gregorčičeva 8-H-	5862-8
POUK
ITALIJANŠČINA NEMŠČINA, FRANCOŠČINA
po hakli, hitri metgdi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh Gregorčičeva 3, priti., desno (nasproti realke). 5861-21
RAZNO
Iščem
GOSTILNO
ali bife na račun. Kavcije zmožna- Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	5859-28
ASVROLOŠKA SPECIALIST KA Mme. FELICITAS
sprejema na pos>-4?no željo sa c
mo -ie do 2. ul. 26-111, 8.
avgusta, Sodna 5861-28
Širite ..Večernik" !
Naznanjamo žalostno vest, da je dne 28. julija preminul gospod
Ivan Drevenšek
Pogreb dragege pokojnika bo v torek, 30. julija, fb 15.30. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.
Maribor, 29. julija 1940.
Žalujoči sin In rodbina Slpoš.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Muribori. — Oglasi po ceniku — Rokopis) na vračajo. — Uredništvo tn uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25*67 in uprave štev. 28-62 — Poštni čekovni račun štev. 11.
se
109.