Leto 1888. 751 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LX1I. — Izdan in razposlan dne 11. decembra 1888. m. Ukaz ministerstev za pravosodje in finance in vrhovnega računskega dvora od 20. novembra 1888, s katerim se vvaja navodilo za civilno-sodni hranilni urad v Trstu. Vzvidelo se je ministerstvorria za pravosodje in finance in vrhovnemu računskemu dvoru izdati priloženo navodilo (instrukcijo) za civilno-sodni hranilni urad v Trstu, ki naj stopi v moč 1. dne febru-varja 1889. Schönborn s. r. Dumijcwski s. r. Hohenwart s. r. Navodilo za civilno-sodni hranilni urad v Trstu. Prvi oddelek. Splošna določila. I. Področje c. kr. civilno-sodnega hranilnega urada. §■ 1. Civilno-sodni hranilni urad v Trstu sestavlja vkupen pomočen urad vseh c. kr. civilnih sodišč prve stopinje, kar jih jeh v njegovem stajališči (namreč: trgovinskega in pomorskega sodišča, mestno-delegovanega okrajnega sodišča, malotnega sodišča v trgovinskih reččdi) ter imeva naslov: c. kr. civilno-sodni hranilni urad v Trstu. §• 2. Civilno-sodnemu hranilnemu uradu pristojt samo civilno-sodno položene stvari prejemati, hraniti, pisati knjigo o njih in rokovati z njimi. A zakonito razpolaganje s hranilnim imenjem spada v področje onega sodišča, v katerega glavni knjigi je prepisano. Dolžnost civilno-sodnega hranilnega urada je na tanko izpolnjevati naloge pristojnih sodišč. II. Podrednost civilno-sodnega hranilnega urada sodiščem nasproti. §- 3. V obče je civilno-sodni hranilni urad podreden deželnemu sodišču, ki biva ondukaj, ter podstoji v disciplinarnih reččh prezidiju tega sodnega dvora, j ki ima dolžnost, skontrujoč ga od časa do časa j uverjati se o rednem poslovanji civilno-sodnega hranilnega urada. Skontrovanje je treba najmanj trikrat na leto zvršiti po uradnikih računskega oddelka višjega deželnega sodišča, privzemaje enega višjega finančnega uradnika, ki ga določi prezidij finančnega deželnega ravnateljstva, in operat skontrovanja naj se predloži višjemu deželnemu sodišču, da ga dâ pregledati po računskem oddelku višjega deželnega sodišča, in (Sloveniseh.) 135 kar ta najde, priobčiti je — vračaj e operat skontro-vanja — prezidiju sodnega dvora. S koncem vsakega leta naj hranilni urad po obrazci I podâ predsedniku deželnega sodišča su-maren izkaz o stanji hranil. III. Dolžnosti uradnikov hranilnega urada. Da civilno-sodni hranilni urad svoje poslove po navodilu vrši, na to naj v prvi vrsti pazi načelnik hranilnega urada, ki ima dolžnost, kakor se mu pozdi primerno, uveriti se o tem kakor je treba, ter če vidi kako napako, odstraniti jo. Načelnik hranilnega urada bodi sploh za vsako škodo, ki na to stran nastane iz njegove krivnje, nerazdelno odgovoren z uradnikom krivcem, a so-sebno za popolnost položne knjige in dnevnikov (journalov). On odkazuje svojemu osobju posamna dela, kolikor taka dela niso že v tem navodilu odkazana določenim osobam kot poslovi ležeči v njihovem uradnem postavljenji, in on naj pazi na to, da se uradniki vljudno in pristojno vladajo do občinstva. Kadar bi gledé osobe katerega njemu podstoj-nega uradnika prišli na dan kaki pomisleki, naj to naznani predsedniku deželnega sodišča. Hranilnega urada načelnik ima dolžnost prizadevati si, da primerno odvrne vsako nevarnost od hranilnega urada. §• 5. Hranilnega urada načelnik hrani ključe od vnanjih vhodnih in notranjih zveznih vrat hranilnega urada (izimši ključe v pravo blagajnično prostorino), in kadar se ta vrata odpirajo in zapirajo, bodi on sam pričujoč ali naj se pa dd nadomeščati po uradniku, katerega on pod svojo odgovornostjo postavi. je na svod (obok) zidana in varna gledé tatinskega vloma in ognja, bodi držana pod dvojnim ključem; en ključ prejme blagajničar hranilnega urada, a drugega asistent hranilnega urada, katera imata vkupno dolžnost, hranila na tanko in kakor je v redu. hraniti in kraje, kjer se hranijo, odpirati in zapirati, kadar . sta oba istodobno pričujoča. Kadar sa kaj izročuje, dolžna sta izdajati stranki vrednotne efekte. Ladar je nevarnost ognja, njijna je v prvi vrsti dolžnost, skrbeti, da se hranila otmejo. Gledé zapiranja vrat v prostorino, kjer stoji blagajnica, in gledé njene snažbe imata ta dva uradnika enako dolžnost, kakeršno ima načelnik hranilnega urada v oziru na ostale prostore tega urada. Ü- 7. ■ • ... I Ako bi eden teh dveh uvadnikov bil s čim zadržan, naj se načelnik hranilnega urada nemudoma obrne na predsednika deželnega sodišča, da določi uradnika, kateri bode zadrževanega nadomeščal. Ta je potem z drugim uradnikom nerazdelno odgovoren. Zadrževani uradnik pošlji ključ zapečaten predsedniku sodnega dvora. Pri vsaki meni enega teh uradnikov, ki imata vsak po en ključ, dopuščeno je vstopajočemu, kakor tudi izstopajočemu "uradniku, zahtevati likvidacijo. §. 8. Ključa namenjena v sozaporo morata biti na tanko zaznamenana, ter se v nobenem slučaji ne smela puščati v uradovalnici. V obče je prepovedano, v sozaporo namenjen ključ dati uradniku, v katerega rokah biva v isto sozaporo določen ključ. Predno se zaklenejo vrata, treba se je skrbno uveriti, ni li kdo skrit v uradovih prostorih, in če so gorele luči, so li ugasnene, kakor je prav, in so li oknice dobro zaprte. Samo vpričo njega ali njegovega namestnika smejo se tudi snažiti uradovi prostori, od katerih ključe ima hranilnega urada načelnik. §- 6. Prostorina uradova, namenjena, da se v nji neposrednje hranijo blagajnice, omare in knjige, ki Ako se postavlja namestnik, naj ključ izstopajočega prejde vselej na namestnika, ki ima prevzet) sozaporo. Premenjati ključe je prepovedano. Tudi je gledati, da se ne prigodi, da bi sčasoma prišli vsi ključi enemu in istemu uradniku v roko. Kadar je za eno zaporo več enakšnih ključev, naj oni uradnik, ki mu je izročena zapora, v zrnislu razpisa finančnega ministerstva od 28. avgusta 187li št. 15182 (Uk. f. m. št. 31) skrbno v svojem sta-nišči hrani tudi k nji spadojoče dvoje in troje ključe- S- 9- Ako je v civilno-sodnem hranilnem uradu nameščen poseben hranilno-uradni kancelist ali računski akcesist, imata dolžnost,odkazana mu dela prenatanko in hitro oskrbevati ter v nevarnosti požara «osebno pripomagati, da se knjige rešijo. §. 10. Vsak hranilni uradnik odgovarja za uradne poslove, katere je prevzel, in vsako dotično dolžnosti nasprotujoče opuščenje. Kadar sla v tem odnošaji dva uradnika ali je krivih več, odgovarjajo oni nerazdelno. IT. Propisi o pisanji hranilnih knjig. §■ 11. K pravorednemu poslovanju hranilnega urada potrebne knjige, zabeležke in spiske treba je vsegdar držati z naj večjo natančnostjo, ter se je v tem odnosu vladati na tanko po naslednjih ukazilih. §. 12. Poslovni zapisnik civilno-sodnega hranilnega urada naj obseza naslednje razpredelke : 1. Dan, mesec in leto, 2. poslovno število. 3. ime pristojnega sodišča, po tem datum in številko ukaza, 4. vsebino poslovnega kosa. 5. glavno knjigo, 6. rešilo. V poslovni zapisnik je kratkoma vpisovati vsako naznanilo pologe, ki dojde hranilnemu uradu, kakor tudi vsak nalog, ki ga nanj izdadd sodišča, in vsako drugo vlogo, ki mu se vpodâ. Vsak dan ga je završiti in v vpogled predložiti načelniku hranilnega Urada, ki na-nj — na tanko pregledavši ga — zapiše svoji Videl. Vsak kos, ki pride, zaznamenati je z dnem, .mesecem in letom vpodaje in s tekočim številom. Številski red se začenja 1. dne januvarja in sklepa s poslednjim dnem decembra vsakega leta. Poslovnemu zapisniku naj se pridâ kazalo. §. 13. Položna knjiga naj se vodi po obrazci II. Va-njo je vpisavati vse položke. Neposrednje sam načelnik hranilnega urada ima dolžnost pisati jo in njegovo delo je tudi, vsak dan primerjavši prejemni dnevnik s položno knjigo v določenem stolpci te knjige vpisati dnevnikov člen. Število, katero prejme položek v položni knjigi, zove se položno število. Ono teče zaporedoma celo leto od 1. dne januvarja do poslednjega dne decembra, ter je najskrbneje ogibati se vsakega drobca, vsakega preskoka ali vsake ponove števil. §. 14. Podrobni prejemni dnevnik naj piše asistent hranilnega urada po obrazci III, a podrobni izdajni dnevnik blagajničar hranilnega urada po obrazci IV. V prejemni dnevnik je treba vpisavati vse položke obširno, a vse pripise, stalne nakaze obresti in zabeležbe ob kratkem, v izdajni dnevnik vse izročitve obširno, ne navajaje vendar številke in podatkov javnih obligacij,a vse izbrise ob kratkem. Oba ta dnevnika držati je v sešitkih, od katerih se po eden prirédi za vsak teden. Predno pride v rabo, mora biti pretaknen z nitjo in opravljen z uradnim pečatom deželnega sodišča in hranilnega urada. Vsaka popolnem popisana stran dnevnika bodi podpisana po blagajničarji in hranilno-uradnem asistentu ter je treba precej glavne vsote na konci vsake strani sešteti in na sledečo stran prenesti. Razvenobeh teh dnevnikov naj po istih obrazcih blagajničar piše sumaren prejemni dnevnik, a assistent sumaren izdajni dnevnik, v katerih je samo ob kratkem navajati v podrobnih prejemnih in izdajnih dnevnikih vpisane pologe in izročitve. Te surname dnevnike je treba vsak dan primerjati s podrobnimi dnevniki in češe poistini soglasnost končnih vsot, s podrobnimi dnevniki in prilogami vred, ki naj se zaznamenavajo z dotičnimi dnevniškimi členi, to je z izvirnimi položnimi naznanili in izvirnimi nalogi sodišč predložiti načelniku hranilnega urada, da jih primerja s položno knjigo. Vsak teden završeni podrobni dnevniki naj se, po tem ko se vpišejo v knjigo, podpisani po blagajničarji in assistentu predložč načelniku hranilnega urada, kateri naj jih, pregledavši zapisane račune v zmislu §.17 navodila, tudi podpiše in hrani dotle, dokler se ne oddadö računskemu oddelku višjega deželnega sodišča. Dnevniški členi naj tudi celo leto zaporedoma teko eden za drugim. 9- IB- Prejemne in izdajne dnevnike s priloženimi potrebnimi listinami je zadnji čas osem dni po izteku vsakega meseca v izvirniku vpošiljati nepo-srednje računskemu oddelku višjega deželnega sodišča. V slučajih, v katerih ni moči dnevniku priložiti vseh listin, naj se ta okolnost pri dotični številki dnevnika ob kratkem zabeleži, ter listina, katere nedostaje, čim je mogoče, pozneje doprinese. Če se takšne listine pozneje pošljejo uradu, pridjati jih je tekočemu dnevniku, a vselej je na čelnem listu dnevnika zabeležiti, katere dodatne priloge so pridja-ne, in h katerim prejšnjim členom spadajo. Dnevniki naj ostajajo pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča, a vse njih priloge'— po tem ko so bile pregledane in parafirane—vračajo se — čim preje se dâ — hranilnemu uradu v nadaljšnjo uradno porabo pod pridržkom, da sme računski oddelek višjega deželnega sodišča vpogledati va-nje, kadar bi mu bilo treba. Hranilnemu uradu je dopuščeno, ako bi treba bilo, vpogledati v priloge dnevnikov in izvirne dnevnike, ki ležč pri računskem oddelku. Računski oddelek bode najdene pomisleke hranilnemu uradu po prezidiji deželnega sodišča od meseca do meseca na znanje dajal in rečeni prezidij bode nadalje storil, kar inu urad veleva. Gledé pomislekov v oziru na hranilne pristojbine, ki jih hranilni urad odmerja, pobira in dalje odpravlja, naj računski oddelek, kakor je v navadi, izvede S hranilnim uradom računski postopek. §• 16. Razven izdajnih in prejemnih dnevnikov naj si blagajničar piše prostooblično novčni dnevnik (bla-gajnično strazzo) in va-nj vsak dan vpisuje vse prejemke in izdajke gotovih novcev. Tako isto naj piše po obrazci V zabeležnico o dopisih dohajajočih od vnanjih oblastev, kadar so jim pridjani novci ali vrednotni efekti. Če se vrednotni predmeti po določilu §. 33 oddadô sodišču, vzklicevati se je v zabeležnici na knjigo, katero je treba po tem paragrafu posebej voditi. §. 17. Glavne knjige voditi je po obrazci VI in sicer v toliko razdelkih, kolikor je v stajališči hranilnega urada c. kr. civilnih sodišč, za katera je postavljen. Predno se začne rabiti, mora se skozi vsako glavno knjigo potegniti nit, in treba je udariti na vsako uradni pečat, tudi jo mora podpisati predsednik deželnega sodišča ali njegov namestnik. Vsak zvezek glavne knjige treba je posebej paginovati in od zunaj na platnico in na hrbet zapisati ime pristojnega sodišča, kronologično zapored idoče število zvezkov, po tem leto. v katerem so se začeli vpisa-vati prejemki. O vseh glavnih knjigah je narediti popis (inventar), ter vzdržavati v popolnosti. Za vsako maso naj se odpré poseben račun (conto) v razdelku glavne knjige, namenjenem onemu sodišču, na katero slove naznanilo o pologi-Ime mase treba je tanje zaznamenati z onimi znaki, s katerimi se razlikuje od podobnih mas, n. prstan, stanovanje, smrtni dan zapustnika ali očeta kakega varovanca itd. Hranilnega urada assistent naj vsako pologe in izročitev zapiše (kontuje) in podpiše na podlogi izvirnih položnih naznanil in izvirnih nalogov sodišč. Pripise, stalne nakaze obresti in zabeležbe treba je propisavati v prejemnem razpredelku s polno vsebino po celi strani lista, vendar tako, da se seštevanje vsot ne moti. Poznejši izbris naj se z rudečo tinto vpiše in S propis z enako tinto prečrta takö, da navzlic temu I ostane čiten. Izročene predmete je na prejemni strani rudeče prečrtati. Vsako polno popisano stran računa treba je sešteti in vsoto prenesti na novo stran. Na konci polno popisane strani naj se navede število zvezka in stran lista, kjer se nadaljuje, a na novo stran nasproti zapisati je ime mase in prejšnjo stran lista. Hranilnega urada načelnik mora vsak vpis računa vsak teden na tanko pregledati, z dnevnikom primeriti ter pristavljaje dnevniške člene in svoj podpis potrditi najdeno soglasnost. O vseh v glavne knjige vpisanih masah pisati je posebno abecedno kazalo (kazalo mas), v katerem mora biti vpisana vsaka masa, vzklieujoč se na število zvezka in na list (folium) glavne knjige. Kadar pravica razpolaganja s kako maso prejde sè sodišča na sodišče, treba je na sodni nalog maso v dozdanji glavni knjigi odpisati in v novo zapisati v glavno knjigo onega sodišča, na katero prehaja pravica razpolaganja. Ako se je stranka v položnem naznanilu zmolila gledé pristojnega sodišča, in se za to pravica, razpolagati s hranilom, odstopi drugemu sodišču, naj ta odstop hranilnemu uradu vedeti da ono sodišče, katero je smatralo samo sebe za nepristojno ter odstop ukrenilo. §. 18. Vse propise in ukazila. ki se tičejo v obče rokovanja (manipulacije) hranilnega urada, vpisati ali vložiti je v knjigo pravil. Ti knjigi je pridodati abecedno kazalo. V. Hranjenje spisov, vpogledovanje v hranilne listine in njih prepisovanje. §. 19. Hranilno-uradne spise (akte), ki ne služijo v prilogo dnevnikom, treba je, vred djane po tvarinah (predmetih) in opravljene z iskalnikom, hraniti v hranilnem uradu, a izvirna položna knjiga s parafiranimi prilogani prejemnih in izdajnih dnevnikov naj se pod zaporo hrani. Hranilni urad sme vpogled v shranjene listine in njihove priloge brez sodnega naloga dopustiti samo onemu, ki izkaže, da je on položnik ali da se je kaj položilo za njega, a v vseh drugih slučajih treba je izrecnega dovoljenja pristojnega sodišča za to, in pa za prepis kake v hranilnem uradu ležeče listine. Overovljeni prepisi morajo biti podpisani po hranilno-uradnem načelniku. VI. izroeauje hranilnih izpisov. §. 20. Hranilnega urada dolžnost je, podeliti vsakemu na ustno zaprosbo izpis iz računske knjige o vsaki masi. Izpisek naj podpiše uradnik, kateri ga je izdal, in hranilno-uradni načelnik in opraviti ga je z uradnim pečatom. V izpisku te vrste navajati je praviloma samo imenje mase, kolikor ga je še, in zabeležbe o njem, ki še veljajo, in pa izročitvene naloge, ki še niso zvršeni takö, kakor kaj stoji v glavni knjigi. Ali strankam je na voljo, zahtevati o kaki masi tudi obširen izpis iz glavne knjige, v katerega se morajo tedaj vse opravljene pologe in izročbe, zabeležbe in vsi izbrisi vzprijeti. Ti izpiski naj se eni stranki samo enkrat dajö, ali na njihov zahtev smejo se dopolniti, navrščaje poznejše pologe in izročbe, zabeležbe in izbrise. Po vsakem takem dopolnjenji poočititi je skupno stanje mase v vsoti in izpisek naj podpišeta omenjena uradnika pristavivši datum in udarivši na-nj uradni pečat. Brezuvetno je prepovedano dajati delne izpiske o posamnih členih (številkah). Zabeležbo o naročenih in vzdignenih hranilnih izpisih pisati je po obrazci Vil. Drugi oddelek. Vkupna določila o tem, kakd je ravnati z imenjem hranilnim, sirotinskim in oskr-bovanskim. Kazensko-sodna hranila. §. 21. Gledé kazensko-sodnih hranil veljajo določila §§ov 113—125 navodila za kazenska sodišča od 16. junija 1854, Drž. zak. št. 165, ter se je v oziru na hranjenje in ravnanje držati opreznosti, ukazanih v pričujočem navodilu. I. 0 sodnih polagali. §. 22. Pologe v civilno-sodni hranilni urad smejo se storiti samo za civilna sodišča, kar jih biva tam, kjer ima ta urad svoj sedež. §• 23. V hrambo civilno-sodnega hranilnega urada moči je dati samo: novce, javne obligacije, knjižice kake hranilnice in druge zasobne dolžne listine, ki se dado ponovčiti, naposled zlato in srebro, dragotine in dragi kameni (juveli). 8- 24. Civilno-sodni hranilni urad ima oblast, v hrambo jemati pologe v imenu onih sodišč, katerim je postavljen kot pomočni urad, ter je za tega delj dolžan, vzprijemati vsak položck v tiste dneve in o tistih urah, kakor je s pribitim oglasom oznanjeno, če se z njim vpodâ po propisu §l 25 napisano položno naznanilo (položna prošnja) takemu sodišču, kateremu ta civilno-sodni hranilni urad služi kot pomočni urad. V nujnih slučajih mora se položek tudi zunaj določenih dnt vzprijeti. Pismeno naznanilo o pologi potrebno je tudi tedaj, kadar je kaka sodna osoba po svojem uradu dolžna, kaj položiti v hrambo. §. 25. Položno naznanilo (položna prošnja) mora vpodati se v treh primerkih, biti namerjeno na sodišče, kateremu pristoji razpolagati s položkom. ter obsezati ime, stan in stanovališče položnika,natančno zaznamenanje predmeta, ki se hoče položiti, in namen, za katerega se polaga. Tudi naj se v njem pové, spada li položek v novo maso, ali v katero že obstoječih mas naj ide. §• 26. Predmet, ki se polaga, naj se naznamenava lakö : Pri gotovih novcih je povedati, polaga li se zlato, srebro ali drobiž ali papirnati denar; o prvem je narediti penezni spisek, a gledé ostalih razkazati je posamne vrste. Pri javnih obligacijah navajati je vrsto in obrestno stopo (mero), številko, serijo, datum, ime, na katero slovö, pri obligacijah slovočih na prinesi-telja, število kuponov, kolikor jih katera ima, dan, katerega dospè prvi kupon, in pa talon. Obrestne nakaznice na blagajnice, ki jih je država izdala, naj se polagajo in prevzemajo ne kakor gotovi novci, nego kakor državne zadolžnice. Hranilni (depot-) listi, t. j. taki listi, ki se izdajo (po kaki banki ali menjarni) o iinenji prevzetem v hrambo, naj se po imenski (nominalni) vrednosti shranjenega imenja zaračunjajo kot „za-sobne dolžne listine“ — zastavna pisma o danih zajmih na shranjene vrednostne efekte (n. pr. zastavni lističi) po številu kosa kot «druge listine“. Pri zasobnih listinah povedati je svojstvo listine’ datum, imena izdateljev, iznos, obrestno mero in sploh one okolnosti, ki utegnejo služiti v to, da se listina na tanko zaznamenâ in od drugih podobnih loči. Ako imajo kaj prilog, naj se te po njih številu in kakšnosti — kar je največ moči ob kratkem — po enakem načinu zaznamenavajo. Dragotine in drage kamene, druge zlate in srebrne reči, naposled peneze (kovane novce), ki po avstro-ogerski monarhiji nimajo zakonitega teka, treba je opisavati po številu, vrsti, obliki in bitnih obeležjih. V §. 28 se določa, kdaj mora biti v položnem naznanilu povedana njihova cenilna vrednost. §. 27. Položno naznanilo naj položnik oddâ pri poslovnem zapisniku hranilnega urada. Zapisnikar vpiše pologo v poslovni zapisnik, zaznamenâ položno naznanilo, kakor piše §. 12, dâ — kjer gre za že obstoječe mase — zaznamenanje mase pregledati iz hranilnih knjig, in preoddâ položno naznanilo načelniku hranilnega urada. Načelnik hranilnega urada pregleda, je li položno naznanilo popolno; ako najde, da je pologa vzprijetna, vpiše jo v položno knjigo, pristavi — dodavši svoje imensko znamenje — položno število z rudečo tinto ter reče stranki položek blagajnici oddati. Ako najde, da položno naznanilo ni popolno, ali če meni, da položek ni vzprijeten, naj vzprijem ukrati in to na hrbtu enega izmed primerkov položnega naznanila —■ pristavivši razloge — pismeno naznani stranki in dâ v poslovnem zapisniku zabeležiti. Stranki je na voljo, precej ustno pritožiti se predsedniku deželnega sodišča, kateri — pre-udarivši stvar — pripiše ali nalog, položek vzprijeti, ali pa, da potrjuje nevzprijem. §• 28. Položek se oddaje pri blagajnici. Pri tem je dragotine in drage kamene, zlatnino in srebrnino, naposled peneze, ki nimajo zakonitega hoda v avstro-ogerski monarhiji, če njih vrednost ni že znana iz prejšnjih razprav, ako je moči v pričo stranke, dati po prisežeriih veščakih preceniti, drage stvari za ukras še tanje opisati po dragotinskem sodno zapriseženem cenilci, zarad česar naj stranka — polagaje dragotine — sè seboj vzame cenilca. Vrednost, ki jo najdejo, naj cenilci v vseh treh položnih naznanilih podpišejo. Kadar dragotine polaga ne stranka, nego soden uradnik vsled sodnega naloga, naj to cenitev in tanji opis vzprejme v položno naznanilo in to naznanilo, da tudi on podpiše, dâ sodno zapriseženemu cenilcu, katerega je v to uporabil. V tem slučaji naj hranilni urad ne napravlja vnovične cenitve. Poštne poslatve z dragotinami sme hranilni urad samo vpričo sodno zapriseženega cenilca odpreti, a po tem je z njimi gledé cenitve postopati takö, kakor z drugimi dragotinami, ki jih položi kaka stranka. §. 29. Javne obligacije, ki slovö na ime nekih določenih osob, treba je, kadar se dadö v hrambo, vpisati v spisek, sestavljen po obrazci VIII. Ta spisek naj hranilni urad po tem, ko je sodišče v to določeni razpredelek pod svojim uradnim podpisom popisalo z imenom osobe, ki ima pravico vzdigovati obresti, v dveh primerkih pošlje računskemu oddelku finančnega ravnateljstva v Trstu. Na podlogi likvidacijskih knjig, ki jih vodi, naj računski oddelek popiše razpredelek o času, od katerega je vzdigniti obresti, en primerek hranilnemu uradu nazaj dâ in drugi primerek po tem, ko dojde in se v čisto dene prva obrestna pobotnica, odpravi na finančno deželno blagajnioo v Trstu v prilogo iz-dajnega dnevnika. Ako se pozneje primeri mena v osobi onega, ki je upravičen vzdigovati obresti, naj jo sodišče na znanje dâ hranilnemu uradu in računskemu oddelku finančnega ravnateljstva. §. 30. Čim se položek prevzame, naj hranilni urad pristavi prejemno potrdilo na položno naznanilo in njegove istopise ali razpredelke. Prejem je potrjati na izvirniku položnega naznanila, ki dohaja sodišču, in na istopisu ali napisu (rubrum j, ki se vrača stranki, obširno, to je sè vsotami, pisanimi s črkami, ki so bile prevzete v javnih ali zasobnih obligacijah, dragotinah in gotovinah. a na drugi primerek, namenjen za prilogo prejemnemu dnevniku postaviti je samo besede: „Ta položek je bil vzprijet.“ Vsako teh prejemnih potrdil naj podpišeta načelnik hranilnega urada in blagajničar, in uradni pečat naj se udari na-nj. Ako stranka ali urad naredt kako bistveno popravo položnega naznanila v zaznamenanji položenih predmetov, naj se to navede v prejemnem potrdilu in tedaj naj podpiše prejemno potrdilo tudi stranka, ki položek preoddaje. Na izvirnem položnem naznanilu je zapisati dnevniški člen, dotično glavno knjigo sè številko in folijem, ter je to s prejemnim potrdilom opravljeno izvirno položno naznanilo brez odloga po pripravnem poti poslati sodišču na njem imenovanemu s preod-dajnim spiskom; en istopis položnega naznanila prejme stranka in drugi istopis ostaje kot priloga prejemnega potrdila, ter je isto tako zaznamenan kakor sodišču namenjeni primerek. §. 31. Zaprtih poštnih poslatev ali zavežajev, v katere so vloženi novci ali novčna vrednost, ne sme ne-posrednje vzprijeti nobeno sodišče, pri katerem je ustanovljen c. kr. civilno-sodni hranilni urad, in tudi noben prezidij teh sodišč, temuč naj jih, kadar adresa slove na sodišče ali njegovega predsednika, poštni služriiki ali sli predložč načelniku hranilnega urada. §. 32. Hranilnega urada načelnik naj tedaj, kadar bi poslatev slula na prezidij sodišča, na znanje dâ, da je poslatev došla, sodišča prezidiju, kateremu je pridržano, za ta čas, ko bode hranilni urad takšen poslovni kos odpiral, sè svojim osobnim prisostvom ali odpošiljaje sodnega uradnika narediti, kar je za obrambo uradne skrivnosti potrebno, da hranilni urad vsebino poslovnega kosa izvé samo toliko, kolikor je neogibno potrebno za hranilno-uradni vpis. Na to naj hranilnega urada načelnik v pričo blagajničarja in prinesitelja, in — ako slučaj tako nanese — načelnika sodišča ali njegovega odposlanca poštno poslatev ali zavežaj preišče v oziru na to, kakšna je poslatev od zunaj in v kakem stanji so pečati in potem naj jo odprè. Prejem poslanih gotovin in vrednotnih efektov naj hranilnega urada načelnik in blagajničar potrdita na poštni primki in na izvirnem pismu, a če kaj manjka ali je nepravšno, naj zabeležita na pismu. V slučaji, ako se vidi, da so pokvarjeni pečati ali zavitek, naj hranilni urad zahteva od oddajnega poštnega urada, da poslatev prevaga in vsebino pre-šteje, sploh ravnâ po veljavnih poštnih propisih, kar je slučaju primerno, precej poskrbi in poizvedeni obstanek djanja brez odloga naznani sodišču zarad nadaljšnje naredbe. Ako se na zavežaji, ki ga prinese kak zasobni | listine s prejetim dopisom ali z vlogo vred brez od-človek, zapazi, da je vnanje zavijalo pokaženo ali | loga predloži dotičnemu sodišču, katero naj pre-pečat pokvarjen, naj hranilni urad to precej naznani j vzetje v razpredelku dnevnika namenjenem v to potrdi načelniku sodišča ali njegovemu namestniku, da se | ter s prevzetim po veljavnem propisu razpolaga, zavežaj vpričo sodnega odposlanca odprè in preišče, | ter naredi zapisnik o tem. Kadar od pošte dojde samo naznanilo, da biva pri nji poslatev, v katero je vložčn kak položni predmet, ali priznanilo, da je pošti izplačati kak v gotovih novcih vložen iznos, naj se poštno priznanilo, kakor tudi oddajna primka poslatve ležeče na poštnem uradu vroči v nadaljšnjo razpologo načelniku hranilnega urada. Y onih slučajih, kjer se ima poslatev po poštnih propisih vzdigniti na poštnem uradu, in pri poslatvah, podvrženih colnijskemu obravnavanju, ali katerih teža preseza tri libre (poldrugi kilogram), naj hranilni urad dä poslatev vzdigniti po uradniku določenem od hranilno-uradnega načelnika, ki sme prejevši jo podpisati tudi oddajno primko. V drugih slučajih naj se poslatev prejemlje vselej v prostoriji hranilnega urada in tudi samo ondukaj naj hranilnega urada načelnik in blagajničar potrjujeta prejem na oddajni primki. §. 34. A kadar poslatev ima v sebi novce ali vrednotne listine namenjene za hranilno-uradno hrambo, treba je dopis opremiti s prejemnim potrdilom, vpisati ga v poslovni zapisnik in hranilni dnevnik, in po tem predložiti načelniku hranilnega urada, ki pri dotičnem položnem številu popiše ostale razpre-delke položne knjige ter dâ izvirni dopis — vpisavši ga kakor gre v knjige — brez odloga oddati sodišču, na katero je namerjen. Za prilogo prejem-nega dnevnika pridrži naj se kratek posnetek dopisa, ki mora obsezati obeležja, v §. 25 za položno naznanilo prepisana ter imeti na sebi podpise, povedane v §. 30. §• 35. Prevzeto pologo je vpisati v prejemni dnevnik in — zapisavši kakor gre v glavno knjigo dotični račun — brez odloga djati v shrambo, kjer se ima hraniti. It. Hranjenje hranil. §. 33. Ako se zaprta poštna poslatev ali tak zavežaj odpre in vidi, da brez dvoj be nima novcev ali vrednotnih listin, namenjenih za sodno hrambo, nego da ima v sebi iznose za nabavo kolkovnih znamek v izdatbo sodnih razsodil, nagodeb in drugih rešil, nadomestila za ponapredščine dane iz pisarniške povprečnine (pavšala) sodišč, nadomestila za karne-notisk in tiskarne troške, pristojbine za kako vvrsti-tev v novine, in kolkovne prijemniške deleže, vročnine, miljnine in poštnine, pristojbine sodnim odposlancem, pričam in veščakom, ali kazenske novce (globe), ki jih je odpraviti v državno blagajno ali v zavode ubožnih (siromakov), ali naposled listine, ki, ne bodoč priloge vlogi na kako sodišče, dohajajo o povodu kakega sodnega čina, n. pr. opravljenega vpisa zemljeknjižnega, zgolj za tega delj, da se vročijo stranki, naj hranilni urad ne opravlja ničesar, v poslovnem zapisniku in v hranilnih knjigah, nego vpiše zgolj v poseben dnevnik, pisan o , sodnih pristojbinah, globah in pravnih listinah*, a novce in §• 36. Javna in zasobna dolžna pisma ali druge vrednotne listine (§. 23), ki spadajo k določenim ci-vilno-sodnim hranilnim masam, ali so posebna lastnina posamnih varstvu ali skrbstvu podvrženih osob, po tem zlate in srebrne peneze, dragotine h1 drage kamene treba je v omarah imajočih po dve ključanici, do katerih držita ključe blagajničar in asistent hranilnega urada, vsegdar v posebnih zavitkih hraniti in vsak tak zavežaj je od zuanj zazna-menati z imenom mase, položnim dnem in hram-beno številko prve pologe, dalje sè številko omare ter po tem, ko je pologa vpisana v glavno knjigO' zabeležiti na zavežaji tudi zvezek in stran glavne knjige. Zavežaji naj se hranijo po številkah glavnih knjig in njih številu strani in sicer za vsako sodišče posebej. Ostale novce, prejete za osobe pod varhoni ali skrbnikom stoječe, kakor tudi civilno-sodne papirnatih ali drobnih novcev sestoječe gotovine, ki dohajajo hranilnemu uradu v hrambo, treba je, ako sodišča zlasti ne ukažejo posebej hraniti jih, vkupno hraniti v glavni blagajnici z dvema ključanioama- Ali za vsakdanjo porabo blagajničarju sme Se primeren iznos pustiti v ročni (mali) blagajnici. Maksimalni iznos te vsote določa ministerstvo za pravosodje na predlog višjega deželnega sodišča za vsak civilno-sodni hranilni urad. Ta iznos naj se drži tudi pod dvema ključema. Malo blagajnico naj hranilno-uradni načelnik vsak dan skontruje. 111. O izročitvah. §• 37. Izročitve (izročbe) sme hranilni urad zvršiti samo na pismeni ukaz pristojnega sodišča. V izročitvenem dovoljenji mora biti na tanko povedano, kateri predmet se ima izročiti, v kateri masi ležf, in kateri osobi se ima izročiti. Gotovine, ki se izročajo, treba je pisati s črkami (pismeni). Ne smejo se izdajati nikaka izročitvena dovoljenja pod takim uvetom, da se prepušča hranilnemu uradu presoditi, so li postavljeni uveti bili pri vzdigovanji po vsem izpolnjeni; samo za ta slučaj, kadar bi bilo propisati posebne formalnosti za prejemno potrdilo, sme se to zgoditi takö, da se one popolnem določimo in brezdvojbeno povedö. §. 38. Nalog izročitve je neposrednje vročiti hranilnemu uradu z napisom, ki ga načelnik sodišča podpišče in na-nj uradni pečat udariti dâ, in stranki je to tudi napisoma priznaniti, a prošnja, ki je podloga izročitve, z onimi prikladami vred, za katere sodišče misli, da jih ni izdati stranki, naj se brani v sodni registraturi. §• 39. Predno kaj igročt, naj hranilni urad na tanko pregleda listine, na katere se opira izročitev, v oziru na njih vsebino, potem v oziru na pristnost podpisov in uradnih pečatov, ter pazi na to, da v pobotnice ni postavljen nikakšen pridržek, katerega postaviti izdatnik nima oblasti. Ako bi se torej našlo prejemno potrdilo s pristavkom, ki ni v redu, ne sme se izročitev zvršiti. Ako se pri likvidaciji pokaže, da izročitveno dovoljenje ima v sebi naredbo, ki ni v skladu sè stanjem knjig hranilnega urada, ali če se hranila, katerega izročitev je dovoljena, drži kaka probeležba, gledé katere izročitveni odlok nima določenega naročila, naj hranilni urad to brez odloga naznani sodišču. Da je takšno naznanilo podano, treba je po-očititi na izročitvenem odloku, in pa tudi v glavni knjigi in v poslovnem zapisniku. Dokler hranilni urad o takšnem naznanilu ne dobi rešila od sodišča, naj čaka ter dovoljene izročitve ne zvršuje. §• 40. Izročitev se sme zvršiti samo za prejemno potrdilo stranke. Ako stranka ne more ali ne zna pisati, mora ona svoje ročno znamenje pristaviti in pristavljenje potrditi se po dveh priklicanih pričah, katerih ena naj izdatnikovo ime zapiše. Ako osoba, kateri je bila kaka izročitev dovoljena, uradnikom hranilnega urada ni znana, naj se po dveh njim znanih doverja vrednih pričah zagotovijo o istovetnosti osobe, ako je treba, kjer bi se pokazal kak pomislek, zarad večje opreznosti, pomenijo o tem z načelnikom sodišča ali njegovim namestnikom, ter ravnajo se po tem, kar on zaukaže. Ako se takö prepričajo o istovetnosti, morata pri-zvani priči prejemno potrdilo v pričo načelnika hranilnega urada podpisati, ter pri tem izrecno potrditi, da položnikovo osobo poznajo. Zvršujoč nalog izročitve naj si hranilni urad, izimši slučaje povedane v §. 45, pridržuje ta nalog in pa pobotnico kot prilogo dnevniku, a drugih spisov naj si ne pridržava. IV. Določilo pristojbine od hranjenja. §. 41. Odmerjaje pristojbino za hranjenje (hranilščino) naj se hranilni urad ravnä po veljajočih prepisih. Kadar nastane slučaj, daje opraviti kako hranilščino, sme se izročitev zvršiti stoprv po tem, ko je ta pristojbina opravljena. Na konci vsacega meseca odpraviti je vzete hranilščine na dotično državno blagajnico ter je za-nje prejete pobotnice pridjati izdajnemu dnevniku kot prilogo. V. Odpošiljanje hranil. §• 42. Ako pristojno sodišče ukaže kako hranilo po pošti kam poslati, naj hranilni urad to oskrbi. Kadar se kako hranilo tako pošilja, naj sodjšče hranilnemu uradu poleg naloga o izročbi priobči tudi izdani dopis ali drug poslovni spis, kateremu se ima pridjati izročeni iznos, s konceptom dotičnega poslovnega kosa. Delo odpošiljajočega hranilnega urada je, oskrbeti tudi pošto, zavarovati se s poštno-prejemno primko ter — vpisavši izdatbo v izdajni dnevnik—na konceptu sodnega poslovnega kosa zabeležiti številko, pod katero je dotična stvar vpisana v dnevniku. Istodobno, ko kaj na pošto dâ, naj to vedeti dâ hranilnemu uradu, bivajočemu v kraji, kjer je sodišče, kateremu je namenjena poslatev, s poslanim priznanilom (na tiskanici). Hranilni urad v kraji oddaje naj — prevzevši poslatev — pristavi na priznanilo dnevnika člen, pod katerim je vpostavljena med prejemke, ter priznanilo nazaj pošlje prvič omenjenemu hranilnemu uradu, ali pa, če bi bili kaki pomisleki, jih temu uradu na znanje dâ. Vrneno priznanilo naj se uporabi za prilogo dnevniku. Pri poslatvah sodnim oblastvom v kako vnanjo deželo ali pri izim nih poslatvah zasobnikom, občinam in sploh v takih slučajih, v katerih ni moči napraviti inkontovanja po računskem oddelku višjega deželnega sodišča, naj sodišča hranilnemu uradu preoddajö za priloge dnevniku nazaj prejeta prejemna potrdila. O hranilih pošiljanih drugim oblastvom pisati je zabeležbo po obrazci IX. Ako bi v štirih tednih od dne, katerega je bila poslatev odpravljena, ne došlo prejemno potrdilo, naj se to naznani dotičnemu sodišču. Došla prejemna potrdila, bodi si, da sestojé iz dopisov dotičnih oblastev ali iz pobotnic, naj sodišča odpravljajo na hranilni urad, kateri potrdila — primerjavši jih izročitvenim ukazom — vpiše v dotični razpredelek zabeležne knjige ter rabi kot dodatno prilogo za izdajni dnevnik. VI. Zabeležbo v hranilnih knjigah. §• 43. Zabeležbo kake prepovedi, zastavne pravice, kakega prisodila ali kake druge naredbe ali izbris take naredbe pri hranilu naj hranilni urad vsled naloga izdanega od pristojnega sodišča zvrši in po propisu v glavno knjigo vpiše. Ako torej takšni nalogi hranilnemu uradu dojdejo od kakega drugega oblastva, treba jih je sicer nemudoma probeležiti, ali hranilni urad ne sme takega naloga zvršiti pred nego dobi dotični ukaz od pristojnega sodišča. Ako bi ta v primernem roku ne došel, naj se hranilni urad obrne na pristojno sodišče, da ga ono napoti. VII. Postopek gledtt pripadlih mas. §. 44. Hranilni urad naj o onih hranilih, ki so po veljavnih zakonih podvržena postopku nazajnega pripada, sestavlja spiske in te spiske od petih do petih let v nadaljšnje poslovanje predlaga sodišču, za katero je hranilo propisano. Tretji oddelek. Posebna določila o postopku sè sirotin-skim imenjem in z imenjem takih, ki imajo skrbnika. §. 45. Vsako pristojno sodišče sme hranilnemu uradu naročiti, da prejemlje zapored tekoče dohodke, sosebno da vzdiguje obresti od aktivnih glavnic, po tem da opravlja periodne razhodke, n. pr. novce namenjene za vzdrževanje takih, ki so pod varstvom ali skrbstvom. Odloki, s katerimi je sodišče dovolilo strankam vzdigavati zapored tekoče prejemke, naj se jim torej puščajo v rokah do poslednjega vzdignenja, ter jih je samo blagajnici pokazati, kadar se kaj vzdigne. §. 46. O vseh nalogih, prejeti kake novce ali druge vrednotne predmete, ki se ne donesö precej, nego stoprv pozneje, ali ki se tičejo periodno pričakovanih prejemkov, naj hranilni urad vodi posebno prejemno odkaznico (knjigo) po obrazci X, v kateri je kolikor je moči zabeležiti ob enem čas, kdaj ima kaka stvar priti, ali rokove, o katerih se ima periodno kaj položiti. §. 47. Ako se pologe, odkazane hranilnemu uradu, da jih prevzame, ne opravijo o pravšnem času, naj to naznani sodišču. V slučajih, kjer je to zarad varnosti potrebno, mora se to naznanilo tudi mahoma dati načelstvu sodišča, katero naj ukrene o tem, kar je treba. §. 48. Sodišče naj skrbi za to, da se tudi v onih slučajih, kjer se v resnici nič ne prejemlje ali izdaje, a se imenje sirotinsko ali pod skrbstvom stoječe osobe, hranjeno v hranilnem uradu pomnoži ali premeni, ta premena, naj nastane vsled sklenenih po-podeb, po premeni novčne veljavščine ali kako drugače, zabeleži v dnevniku in v glavni knjigi. Sodišče naj torej v takih slučajih da nalog hranilnemu sodišču, da iznos, za kolikor se je iskovina (terjav-ščina) povišala ali umanjšala, med prejemke ali iz-dajke zapiše, ali pa glavnico v eni veljavščini med prejemke a v drugi med razhodke postavi, in hranilni urad naj se vlada po teh napotilih sodišča. Kadar se iznosi samd oddadö iz mase v maso pupilarno, naj se to sicer zabeleži v dnevniku, a vsota naj se ne zapisuje v stolpcih dohodkov in raz-hodkov. Te prenose je zabeleževati v dotičnih računih glavne knjige. §• 49. Pri prejetih ali izročenih obrestih, rentah in vzdrževalnih novcih treba je v dnevniku zabeležiti tudi čas, za katerega se kaj plačuje ali kako plačilo vzdiguje, in pri obrestih tudi obrestno mero (stopo). §. 50. Ako se civilno-sodnemu hranilnemu uradu preizročl kumulativno nalaganje sirotinskega imenja v vkupni sirotinski blagajnici, naj se on v oziru na blagajniško postopanje s tem imenjem rnvnâ po dotičnih posebnih propisih. Četrti oddelek. Posebna določila o oskrbovanjj prometnih poslov. §• 51. Givllno-sodni hranilni urad ima oblast, po nalogu civilnih sodišč onega mesta, kjer ima svoj sedež, po tem na zapros ostalih sodišč iz okoliša Tržaškega višjega deželnega sodišča, gledé državnih zadolžnic, delnic, hranilniških knjižic in drugih vrednotnih papirjev zvrševati kupnje in prodaje, za-menje, vzdigovanje obresti in druge prometne (prevodne) poslove, izimši one slučaje, kjer imajo itak davkovni uradi pravico, take prometne poslove oskrbovati. A če ga kak davkoven in hranilen urad nepo-srednje poprosi za kaj takega, naj temu civilno-sodni hranilni urad samo tedaj stori po volji, če se mu dotični nalog, ki ga je sodišče dalo davkovnemu in hranilnemu uradu, donese izvirniku. §. 52. Vsak prometni posel treba je, čim dotični nalog sodišča dojde hranilnemu uradu, posebej prepisati v zabeležnici in ves postopek pri tem na tanko imeti na razpregledu. Zabeležnico o prometnih poslih, katere zvršiti hranilnemu uradu nalagajo sodišča iz njegovega stajališča, voditi je po obrazci Xl, a zabeležnico o prometnih poslih, za katerih zvršitev ga prosijo sodišča zunaj njegovega stajališča ali po njih nalogu davkovni in hranilni uradi v okoliši višjega deželnega sodišča, po obrazci XII. §• 53. Kupnje, prodaje in zamenje državnih ali drugih vrednotnih papirjev, ki so v javnem prometu, naj hranilni urad praviloma oskrbuje po menjarnah, a manjše prevodne poslove, vzdigovanje obresti; vloge v hranilnice ali vzdigovanje novcev, pri njih po kakem uradniku. §• 54. Kadar se prevoden (prometen) posel oskrbi po menjarni, izročiti je hranilo stoprv tedaj, kadar se kupljena stvar ali iztržilo iz prodanega predmeta položi pri hranilnem uradu, ter opraviti propisane vpise v prejemni in izdajni dnevnik. Menjamo je odškodovati potem, ko se vrednotni predmet preoddâ, na podlogi pregledanega računa, pri čemer naj hranilnega urada načelnik pazi na srednjo ceno, zapisano v borsnem cenovniku. §. 55. A kader se uradniku naloži, oskrbeti kak prometen posel, izročiti mu je vrednostne predmete, ne vpisavši jih v dnevniku, med izdajke, za prejemno potrdilo, katero napiše na izdajnem naročilu. Uradnik naj prometni posel brez odloga oskrbi in oddajajoč nove vrednotne predmete, izkaže s kupnimi zabeležki (notami) ali drugimi listinami, ki jih je pretehtati, kako je uporabil izročeno mu hranilo. Gori omenjeno prejemno potrdilo na izdajnem ukazilu, je po tem v pričo tega uradnika izbrisati, vredotni predmet, ki ga je on položil, vpisati v prejemni dnevnik, a hranilo, ki mu se je za nakup izročilo, v izdajni dnevnik ter naj se odnosne listine pridenejo. Pri prepisih javnih obligacij dolžan je, uradnik tedaj, kadar se to ne more storiti isti dan, prepisno primko dotične kreditne blagajnice še isti dan položiti v blagajnico hranilnega urada. Vzdigneni novci ne smejo se uradniku, ki jih je vzdignil, čez noč v rokah puščati; dati jih je v blagajnico hranilnega urada tisti dan, katerega so bili vzdigneni. Kadar ni moči opraviti vzdignenja isti dan, dolžan je uradnik še tisti dan blagajnici hranilnega urada dati v hrambo prejeto pobotnico ali interi-malni list, prejet od dotične blagajnične likvidature za vloženo pebotnico. §• 56. Hranilnega urada načelnik je pod svojo odgovornostjo dolžan, na tanko nadzirati vnovične pologe v uradnih prometnih poslih. §• 57. Hranilni urad naj pri vsaki vnovični pologi sodišču, od katerega je neposrednje prejel nalog, o premetnem poslu gledé hranila v njegovih glavnih knjigah zapisanega predloži izkaz o zvršitvi naloga, ter ravnati se mu je po ukazilu, kakeršno izdâ sodišče, pretehtavši stvar. Peti oddelek. Prehodna določila. §• 58. Civilno-sodni hranilni urad ima od dne, ko začne svoje delovanje, od onih uradov, ki so doslej oskrbovali posloke s hranili civilnih sodišč njegovega staljališča, za prejemno potrdilo — kakor je v redu — prevzeti vse hranilne novce, spise, knjige, zabeležbe in spiske, ter hranilne knjige, zabeležbe in spiske, če so v bitnem osnovani kakor določuje to navodilo, dalje voditi, dokler se ne popišejo, a če ni takö, te knjige, zabeležbe in spiske na novo osnovati. Prevzete hranilne mase je po meri preoddajnih izkazov in kjer je treba po udeležbi pristojnega sodišča na ukaz deželnega sodišča propisovati. t Obrazec I k §» 8. Letni o mesečnih prejemkih in izdajkih c. kr. civilno- 4 P r e jen e k Tek. šte- vilka Mesec Zlati penezi Srebrni penezi Papirnati novci in drobiž v avstr, veljavi Javne obligacije Knjige hranilnic in druge ponovčne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Druge listine Drago- tine Drugi predmeti gl. 1 kr. gl- 1 kr. gl. kr. gl. kr. gl. 1 kr. gl. 1 kr. kosov gl- kr. gl. 1 kr. ■ * Obrazec II k §« 18. Položna c. kr. civilno-sodnega hranilnega Položna številka člen dnev- nika Leto, mesec in dan I m e sodišča, za katero se kaj polaga Zazna- menanje mase Zlati penezi Srebrni penezi » Papirnati novci in drobiž v avstr, veljavi gl. 1 kr. gl. 1 kr. gl. kr. « 1 1 izkaz sodnega hranilnega urada v Trstu za leto 18 . . I z d a j e k Zlati penezi Srebrni penezi J Papirnati novci in drobi/. v avstr, veljavi Javne obligacije Knjige hranilnic tn druge ponovčne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine , * Druge listine Drago- tine Drugi predmeti Prejem hranilščin Opomnjn «1- i kr. gl. kr. gl. kr. gl- kr. gl- kr. gl- 1 kr. kosov gl. 1 kr. gl- kr. gb kr. \ k n j iga urada v Trstu za leto 18 . . Javne obligacije Knjige hranilnic in druge ponovčne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Druge listine Vrednost dragotin Drugi predmeti 0 p o m n j n gl. 1 kr. gl- kr. gl. |kr. kosov gl. 1 kr. gl. 1 kr. / Obrazec III k §» 14. . Prejemni c. kr. civilno-sodnega člen dnevnika in št. prilog Glavna knjiga Mesec in dan prejetja Ime položnika mase in predmeta Zlati penezi Srebrni penezi Papirnati novci in drobiž v avstr, veljavi gl- kr. gl- kr. gl- kr. • Obrazec IV k §u 14. Izdajni c. kr. civilno-sodnega Člen dnevnika in št. prilog Glavna knjiga Mesec in dan prejetja Zaznamenanje (ime) mase in predmeta Zlati penezi Srebrni penezi Papirnati novci in drobiž v avstr, veljavi gl- kr. gl- 1 kr. gl- kr. dnevnik hranilnega urada v Trstu. Javne obligacijo Knjige hranilnic in druge ponovčne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Druge listine Vrednost dragotin Drugi predmeti gl- kr. gl. 1 kr. gl. 1 kr. kosov gl. 1 kr. gl. kr. dnevnik hranilnega urada v Trstu. Javne obligacije Knjige hranilnic in druge ponovčne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Druge listine V Vrednost dragotin Drugi predmeti Prejem in števnina * gl. 1 kr. gl. 1 kr. gl. kr. kosov gl. 1 kr. gl- kr. gl. 1 kr. (Sloveniseh.) 137 Obrazec V k §u 16. Zapis- o dopisih vnanjih sodišč z vloženimi novci in Oblastvo, Javne Zasobne Leto in uicsec Dan Položno število in Élen prejemnega dnevnika od katerega je dopis prišel, in razpredelek za katerega je došla poslatev obligacije gl. kr. gl- 1 kr. f » n i k vrednotnimi efekti, prejetih po pošti. Penezi, ki ne Avstr, veljavšfiine Drugi predmeti tekô, in dragotine Zlati penezi srebro papirnati novci in drobiž gl. 1 kr. gl. 1 kr. gl- kr. gl- kr. kosov Sodišfie, na katero je namerjen dopis člen izdajnega dnevnika k odstopljenim efektom 137 Obraec VI k §» 17. Gr 1 a v n a c. kr. civilno-sodnega hranilnega ureda v Trstu za c. kr. deželno sodišče (trgovinsko Stran Masa Leto in den Člen dnev- nika Obrazec VII k §'■ 2L Propisi prejemkov Prejemek ŠL 1 S3 S. I £ gl. kr. gl. kr. .2 '3 > '■Sjg E ■§ '5,-9 gl- é s J, o c /. •— a O N Î s ë gl. I kr. 8»-= gl. kr. O) ip kosov ! gi- 't: O) Oh '& a O Krl- kr. Za beležnica Žabe- leibe in probe- leibe o naročenih in vzdignenih hranilnih izpiskih. Tekoče število Leto, mesec in dan naročbe Ime naročnika Zazna- iti e nanj e mase Kolek za 1 gl. Datum izročitve Naročnikovo prejemno potrdilo vložen uporabljen vmen knjiga in pomorsko sodišče, mest. del. okrajno sodišče, malotno sodišče v trgovinskih reččh) v Trstu. kosov Obrazec VIII k §» ‘29. Spisek javnih na določeno ime slovočih obligacij, položenih v hrambo v c. kr. civilno sodnem hranilnem uradu Tržaškem. Hranilne glavne knjige Natančno zaznamenanje obligacij, kakšne so in koliko Čas, od katerega Ime one osobe, ki ima oblast vzdigovati obresti Tekoče Število zvezek folij obrest,! nesö, kako številko, serijo imajo, na katero ime slovo, datum in iznos počenši je vzdigniti obresti pri pristojni blagajnici Te razpredelk ; naj popiSe hi anilni urad Ta razpredelek naj popiše računski oddelek finančnega ravnateljstva po svojih kmjigah Ta razpredelek mora popisati sodišče Obrazec IX k %« 42. Žabe- dopisov z vloženimi novci in vrednotnimi Tekoče število Člen dnevnika line mase in glavna knjiga Poslani Zlati penezi Srebrni penezi Papirnati novci in drobiž Javne obligacije gl. kr. gl. ! kr. gl- kr. gl. 1 kr. 1 e ž n i c a efekti, poslanih drugim oblastvom. p r e d m e t 1 v Knjige hranilnic in druge po-novčne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Druge listine Dragotine Drugi predmeti Kraj in ras preizročbe Iznos štev nine Opomni« Ul- 1 kr. gl. 1 kr. kosov gl. 1 kr. gl. 1 kr. gl. j kr. 1 Obrazec X k §“ 40. Prejem n a za c. kr. civilno-sodno hranilni urad Tekočo število Ime nalagajočega sodišča Mesec in dan sodnega naloga Poslovno število sodnega naloga ^ Ime mase 1 m e tega, kateri ima kaj položiti v lirambo, in predmet pologe Zlati penezi Srebrni penezi Papirnati novci in drobiž gl- kr. gl- kr. gl. |kr. Obrazec XI k §u 62. Z a b e 1 ež- c. kr. civilno-sodnega hranilnega urada u Trstu Tekoče zapisnika in branila število Prepis Zlati penezi Srebrni penezi Papirnati novci in drobiž Javne obligacije Knjige hranilnic in druge ponovčne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Drago- tine gl. |kr. gb kr. gl. |kr. gl. |kr. gl. |kr. gl. |kr. gl. |kr. odkaznica v Trstu za leto 18 . . Javne obligacije Knjige hranilnic in druge ponovCne zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Druge listine Drago- tine Drugi predmeti Pri posamnih pologah Pri periodnih pologah Rok, v katerem se ima kaj položiti gl. 1 kr. gl- kr. gl. 1 kr. kosov gl- kr. gl- kr. ' # niča o prometnih poslih nadstoječih sodišč. Tekoče zapisnika in hranila število Odprava Zlati penezi Srebrni penezi Papirnati novci in drobiž Javne obligacije Knjige hranilnic in druge ponovime zasobne listine Druge zasobne dolžne listine Drago- tine gl- kr. gl- kr. gl. 1 kr. gl- kr. gl- kr. gl- 1 kr. gl- 1 kr. /' : • J (ölovenisch.) Obrazec XII k §u 62. Zabeležnica c. kr. civitno-sodnega hranilnega urada v Trstu o dohajajočih dopisih, ki se tičejo prometnega posla za vnanja sodišča iz okoliša višjega deželnega sodišča. Dan pre- vzetja Tek. št. Poslovno in položno število Oblastvo, ki zahteva, da bi se posel opravil Imena strank, katerih se tiče posel Poslani predmet in dotifcni nalog Dan odpo- slatve Odpo- slani predmet, < • Dan, katerega je došlo prejemno jpotrdilo : 1 ' . 1 y 1