St. 93 Mtiiia litin i»tiiiiiteti corait »umni
i. i, v tetrtak aprila 1923.
Posamezna številka 20 cenU
Letnik XLVIII
Izhaja, izvsemii pondeljek, vsak AslSktga it 20, L nadstropje. Dfpt* pisnu se ne sprejemajo, rokopisi Anton Oerbec. — Lastnik tftkarnđ'fidlh znaša za mesec L 7.—. 3 mesece* L fŠkjj^ Za inozemstvo mesečno 4 lire več.

.ulica tv.
ifdinos*. .«& « Z— in celo teto L COL—s blitva In npnve it 11-57-
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in pkolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Eirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice Ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Slovani po vojni
Predsednik čehoslovaške republike T. G. Masarjrk, je napisal brošuro z gornjim naslovom- O tej znameniti publikaciji je priobčil zanimiv komentar Pavel Nikolar-jevič Mil j u kov, znameniti ruski zgodovinar in bivši profesor na peirograjjskem vseučilišču. Imamo torej pred seboj sodbo dveh slovanskih ličnosti neoporečne znanstvene in politične avtoritete.
Uvodoma naglasa Miljukov, da naziranja Masirykova v najvišji meri odgovarjajo naprednim političnim siru jam, ki sla jiitn oba skozi desetletja s'iužila, vsaik v -svoji deželi. Iz Masarykove brošure dobiva Mlljukov «razveseljiv o uverfenje», da ludi leta svetovne vojne, ki je nove slovanske narode dovedla do ustanovitve samostojne politične eksistence, niso premaknila visokega in človečanskega stališča, s katerega metri Masaryk slovansko vprašanje slej ko prej.
Slovansko vprašanje so v Rusiji — pravi Mil ju lcov — db zadnjih časov monopolizirale reakcionarne struje ter ga najtesneje spajale s fanatičnimi teorijami starih ekscclenc in bodiočega svetovnega gospodstva Slovanstva. Niti katastrofa, ki jo preživlja Rusija sedaj, ni mogla, spametovati ruskih nacionalistov, ki hočejo tudi v globokem padu Rusije videti znak njene ibodoče veličine. Velika zasluga Masary-kova *-e v tem, da je slovansko vprašanje osvobodil od tega mistično-reakcionarne ga poizkusa. Duh Masarykov deluje s strogo znanstvenimi metodami in ravno v teh ne aiahaija podkrepitve resničnih podlag« na katere se opirajo dogme tradicionalnega panslavizma. Protii navdušenim izbruhom to ednovrstni veličini slovanskega plemena in slovanskega «duha» postavlja Masaryk svoje mirno' znanstveno opCTekanje. «Težko je» — pravi — «cd(Iočiti, do kake mere se more govoriti o plemenskem sorodstvu, ki H1 bilo dictlc&eno tudi od fizičnih svojstev. Znanstveno se ni še nič ugotovilo na tem) polju.»
Miljukov sega dalje, ko pravi: «Znanstvo je ugotovilo, da se sploh ne more govoriti o krivem sorodstvu, to* je, o plemenski enotnosti Siovanstva. Postavitev plemenskih temeljev sedanje Evrope sega v veliko davnejše čase nego pa gornja stavba teh fundamentov, brez ozira na opred&elitev plemenskih znakov današnjsSi narodnih skupin, spojenih po enotnosti jezika. Kljub temu pa bi moglo dolgo skupno življenje slovanskih plemen podati enotnost < duha».
Masaryk pa dokazuje, da pri Slovanih ni bilo v zgodovinski dobi takega/ skupnega življenja. V časih, kolikor so pristopni zgodo vinskemu zasledovanji!, so se slovanska plemena razvijala marveč vsporedno in neodvisno drugo od drugega ob najrazličnejših vnanjih, etniških in kulturelnih vplivih.
Ob enem z opredeljenem te strogo znanstvene teze — pravi Miljukov dalje — pada tudi teoretična p^dTaiga panslavizma. Ostaja pa vprašanje praktičnih nalog Siovanstva kot takega. Naj je bila predizgodiovinska mumulost taka ali taka, naj je še tako velika razlika med zgodovinskimi; usodami, ostaja tge vedno dejstvo v danih časih obstoječe skupno-slovanske zavesti. Seveda je ta zavest dfrugoreden in precej zakasnel pojav. K tej zavesti ni dal pobude toliko nagon narodov, kolikor duševno razpoloženje njih inteligence. Posebno v posledicah novejšega zgodovinskega razvoja, se je pokazalo naraščanje narodnega same s poz navan ja Siovanstva, v tesni zvezi z neko določeno, v posameznih deželah vendar neenotno ideologijo. Glede zatiranih narodov slovanskega zapadia in juga je bita revolucionarna ideja, ki je, naglo napredujoč, zajela široke mase, ki so zapričele z aktivnim bojem za narodno osvoboditev. Pri Rueih pa je bil, in je panslavizem ideologija konservativno - nacionalističnih zgornjih razredov, ki so tudi pri delu za osvobojen je zasledovali svoje širokim masam nepoznane, v veliki meri osebne cilje. Ko pa je sedaj prišlo do osvoboditve slovanskih ljudstev brez Rusije, je panslavizem v tem in onem zmislu odigral. Kaj je ostalo od njega? »
Masaryk odgovarja: « Panslavizem ostane za dolgo časa zgcilj kulturna in meralična sila. Političnega panslavizma ne bo, pred vsem zato ne, ker je Rusija za dolgo vrsto let odtegn^ena tej nalogi.» — Dalje pravi Masaryk, da so bile v Rusiji vse vodilne politične stranke — od opozicije do oficielnega nacionalizma že poprej breznarodne in celo protinarodne, radi česar ni pričakovati tendence za kako panslavistič no politika Panslavizma kot konservativne in celo reakcionarne stranke pa bi sž ne mogel želeti nikdo.
Miljukov meni, da. Siovanstva ni izgubilo volje za politični panslavizem le zato, ker je Rusija za nekaj časa stopila s pozorišča in ker so nje vodilne stranke < nenarodrse». Noče se prerekati o minulosti, pač pa daje povsem prarv Masaryku, ki pravi: «V porevolucionami Rusiji sploh ne bo nobene nenarodne stranke, ki bi bila srposobna za kako politično vlogo.» Narodno čustvovanje se je v Rusiji v teh letih nesreče brezdvomno ojaolo. Toda, ravno narodna Rusija se ne povrne več k političnemu
Eanslavizmu. In to iz enostavnega razloga, er bo demokratična.
To potrja tudi Masaryk z besedami: « Dejstvo, da so slovanski narodi sedaj osvobojeni in politično reorganizirani, ne jači političnega panslavizma. Vsak slovanski narod je zadobil z osvoboditvijo svojo posebno nalogo, pri kateri pa more pričakovati od drugih slovanskih narođbv le delno podporo.»
Ta globoka resnica — pripominja Miljukov — je veljala že v času pred sedanjo vojno. To resnica je hotel postavati kot temelj «neoslaviznm», v kolikor je bil soudeležen na tem, ne povsem posrečenem poizkusu za moderniziranje slovanskega vprašanja. Rečena resnica se občuti danes še bodj živo v zvezi z mednarodnim položajem, v katerem se je izvršila osvoboditev Slovanov.
Miljukov stavlja vprašanje: kako vlogo je igrala vojna pri tem delu osvoboditve? Ali je prišlo do vojne le zato. ker je Rusija, zvesta slovanski ideji, nastopila v zaščito srbskega naroda? Pravi odgovor daje Masaryk: «Ne more se reči, dia je bila vojna boj med Slovani in Germani.» In Miljukov dostavila* «V resnici vemo iz zgodovine neposredino predvojnih let, da bi bila vojna iz vrste drugih povodov mogla opetovano izbruhniti že dolgo pred sarajevskim umorstvom. To umorstvo je dalo le primeren povod v primernem trenutku! Vojno za nadiviadje je mogla Nemčija začeti le s kako pomorsko velesilo, a« pri tem ni prišel v peš Lev slovanski svet. Na drugi strani pa je v Slovanstvu samem obstojala posebno notranje nasprotstvo, ki je v odločilnem trenutku razcepilo slovanske narode v dva nasprotna si tabora. Osvoboditev malih narodov sploh, torej tudi slovanskih, se (je prilagodila
ideologiji svetovne vojne, ker so bili zatiralci malih naroidov ob enem sovražniki I velikega sporazuma. Masaryk ne obžaluje katastrofe, ks §e zadela Rusdfro, itoda le zalto ne« ker vemje v mtotžnost zedinjenja vse Evrope v evropske zedinjene države. Ne glede nato, v kolikor ije tak razvoj možen, pomeni ta vera Masarykova gotovo korist za nas. Ta vera je rešena slovanske zavisnosti od! dnevne evropske kombinacije. Masaryk se skEcuje na literarno in filozofska smer v Franciji, katere najznamenitejši predstavnik je Romain Roiland. Ta pravi: «Malo pomembno je, ali imajo ti ljudje jasen program za politično zedanjenje Evrope, neizmerno važno pa je, da so postavii moralno ia filozofsko podlago, ki sama p« sebi, s silo svoje notranje vsebine, drvara «do organične zedimbe evropske kulture.*
Masaryk motri —* pravi Miljukov — slovansko vprašaunje i^vtšine silnih proble----- organizacije čioveštvai. Zato je
lffiDV
razumljivo, da si on to vprašanje predstavlja v pravem razmerju k vsemu kompleksu vprašanju S tem se nikakor ne moralno čutenje slovanske enotnosti. To čutenje je intenzivno v novih slovanskih državah. Toda noče prisojati Slovanstvu svetovnozgodovSnske vloge kake hegemonije nad postaranim človeštvom. Realne programe bližnjih državnih nalog vsake firnismrmr slovanske države priporoča Masaryk slovanski generaciji, ki je zrasla pod nfr |inim vodstvom! Realen program konstruktivnega državnega in kiiturnega dtelćf, predi vsem pa: novo vzgojo prihodnjih generacij. To so cilji, po katerih stremi Masaryk sam in h katerim usmerja tudi druge Slovane. Pokorimo se — vzklika Miijjufcov — njegovim navodilom! S tem storimo za Slovartstvo več nega vsa pronciki pretvezno bližajočega se svetovnega gospodstva Slovanov!
Italila
Odposlanci italijanskih poljedelcev v Tripolisu
TRIPOLIS, 18. Pod vodstvom generalnega intendanta fašistovske milice kom. Civellija so zapustili danes Tripolis zastopniki- italijanskih poljedelcev. Misija je potovala po tripolitanski nižini dlo gričevja blizu Tharune ter se zamogla prepričati, da se nudi tu italijanskemu kapitalu prav lepa prilika za plodonosno zaAotžbo, ko ima kolonija vse predpogoje, da postane enkrat zelo rodovitna dežela.
Kongres socialistične stranke v Milanu. — Večina proti združitvi s komunistično interna-cicaalo.	_
MILAN, 19. Včeraj se je končal kongres socialistične stranke, na katerem se je imelo rešiti vprašanje združitve med komunistično in socialistično stranko oziroma vprašanje pristopa italijanske socialistične stranke k tretji komunistični internacionali. Kot poročevalec delegacije, ki se ije udeležila kongresa v Moskvi, na katerem je bilo sklenjeno da se italijanske socialistične in komunistične stranke združite v eno stranko, katere ime in ustroj se bosta pozneje določila,, je poročal najprej g. Maifi, ki je odločno zastopal sklep moskovskega kongresa. Proti brezpogojni združitvi s komunistično internacionalo je govoril g. Romita, kateri je že v Moskvi nastopil proti sklepu večine. Naša stranka — je poudarjal g. Romita »— ni naredila nikakega zločina, da bi morala zatajiti svoje ime in svojo minulost. Treba je ojačiti socialistično stranko, da pride v internacionalo celota ne pa drobci. Nihče ne gre za tem, da bi prekinil vezi s tretjo internacionalo. Pogajanja se bodo nadaljevala, toda ne na podlagi moskovske poslanice*. V tej «pc*slanici» je izvršilni odbor tretje internacio-nale odločno nastopil za združitev med komunistično in socialistično stranko, poudarjajoč, da je takozvani * Odbor za socialistično obrambo*, ki je odločno nasproten tretji internacionali, le majhna manjšina, dočim je velika većina stranke za združitev, četudi z gotovimi pridržki, o katerih je internacionala pripravljena dobrohotno razpravljati. Strujo, ki je pripravljena na združitev z gotovimi pridržki, vodi Lazzari, «katerega je izvršilni odbor vedno smatral za vdanega pristaša komunistične internacicmale».
In res ao glasovali za resolucijo, ki jo je predložil Lazzari na kongresu, tudi komunisti, kateri so umaknili svojo resolucijo. Toda kljub temu tje zmagala resolucija «Odbora za socialistično obrambo*. Ta resolucija je dobila pri glasovanju 5361 glasov, dočim jih je dobila Lazzari-jeva resolucija le 3908.
Tako je predlog za pristop italijanske socialistične stranke h komunistični internacionali, o žaroma za njeno združitev z italijansko komunistično stranko padel v vodo.
Vodstvo socialistične stranke Č« bilo tako-le sestavljeno: Fabbri, Momigliano, Nenni, Rizzi, Romita, Vernocchi in Vella.
Jugoslavija
Razvoj parlamentarne situacije — Vpraša, nje obnove demokratsko - radikalne
BELGRAD, 18. Razplet parlamentarne situacije se sediaj razvija popolnoma mirno in v gotovem pravcu, to je, da se mora ustvariti močna, delamožna ptarlam en tarna večina. Po plenarni seji izrednega zasedanja narodne skupščine je postalo v klubih zelo živahno; klubi vseh političnih skupin, ki so prispele v Belgrad, da se udeleže parlamentarnega dela so živahno razmo-trivali položaj, ki je nastal zaradi demisije vlade. Jasno in parlamentarnim običajem odgovarjajoče je bilo, da miora vlada, ki je imela od krone mandat izvršiti volitve, demisijonrirati in da se mora ustvariti nova vlada, ki bo imela pppoloo zaslombo v narodbi skupščini
Političen dogodek fe tudi, kar nekateri parlamentarni krogi posebno poudarjajo, da so vsi poslanci, razen HRSS, izročili začasnemu skupščinskem predsedniku svoja pooblastila. Naranmo pat ije bilo, dia se je v našem parlamentu osredotočila debata o Radličevs politična taktiki Jasno je« da Radić zopet ponavSja svojo staro metodo in da se sploh ne udeleži parlamentarnega dela, ker se smotra nekak suveren nad svojo Hrvatsko.
Takoj, ko rje bil v skupščini prečitan akt vlade o demisiji, je v poslanskih krogih nastalo vprašanje, komu bo poverjena sestava nove vladie. Po parlamentarnih običajih ima sedaj krona pravico, dia pozove načelnike posamnih strank in političnih skupin k sebi in jih povpraša za svet. Ta konsultacija se ima izvršiti brez sodelovanja začasnega predsednika. Krona je sedaj na tem, da se v parlamentu osnuje močna in delavna večinau
Radikalni klub je imel v pondeljek ob 16.30 popoldne plenarno sejo. Seji so prisostvovali poslanci turškega džemijeta, poslanec srbske stranke m Romun. Predsednik radikalne stranke g. Pašič je klubu poročal o parlamentarno poKtični situaciji v zvezi z demisijo vlade. Njegov govotr je bil zelo kratek. Pašić je medi dragim aludiraj na neuspele razgovore z Radićem ter je naglasa! koncem svojega govora, -da1 je treba ustvariti novo delazmiožno vlado, ki bi iimeja v parlamentu popolno zaslombo. Ta vlada, naj bi bila čim močnejša, odločnejša in sigurnejšaj. da bi lahko vodiila držarvno politiko v smeri ustavnosti itn zakonitosti Potrebna je taka vlada, ki ne bo ogrožena v svojem zakonodajnem delu. Ko je g. Pašič zaključil svoj govor, je bil ob 17. pozvan na dvor, kjer je bil v polurni avdiijenci pri kralju. Kralju je g. Pašdč poročal o i^idfri prve izredne seje narodne skupščine. Pozneje sta bila na dvor pozvana tudi minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič in pa minister zunanjih zadev dir. Itočić. Zanimivo je dejstvo, da se je v radikalnem khibu razvila zelo živahna diebaita o parlamentarni situaciji in o vprašanju sestave nove vlade. Debate so se udeležili vsi poslanci Značilna pa je bila tudi izjava g. Pašič a, ki je v klubu izrecno naglasa! potrebo obnove radikalno-demokratske koalicije.
Sedaj je v Belgradu giavno vprašanje, kdo dobi mandat za sestavo nove vlade. Radikalni krogi so overjena, dia bo krona, kakor hitro bodo posvetovanja z načelniki končana, ponovno poverila sestavo vlade g. Pašiču. Prihaja pa vprašanfje, kaj bo, če se g. Pašiču kot predstavniku najmočnejše parlamentarne skupine ne posreči sestavita vlade. Nekateri radikalci in med njima tudi ministri, so mnenja, da je potem daAa edina možnost ponovno apelirati na narod in izvršiti nove volitve. V parlamentu pa je bila včeraj tudi razširjena verzija, da se izvrši delna rekonstrukcija vlader oziroma da ostaneio skoraj vsi dosedanji ministri, izločeni pa se iz vlade g. dr. Niko Zupanić, ki baje postane pomočnik ministra prosvete. Pašič namerava še nadalje obdržati hrvatskega ministra dr. Supila, čeprav na bil izvoljen za poslanca.
Belgrajski Hsti različno1 komlentirajo izid včerajšnjega glasovanja v narodna skupščini. Vsem pa je zopet glavno, kako se sestavi nova vlada in če bo parlament dela-zmožen. «Pravda* je priobčila informacijo, ki izvira) od) uglednega radikalnega ministra. Ta informacija deloma potrjuje gore. njo navedbo o posvetovanju krone z vsemi zastopniki parlamentarnih skupin
in dat na podlagi rezultata teh posvetovanj končno poveri ugledni politični osebi mandat za sestavo nove vlade. Nova vlaoa ima biti koalicijska vlada z gotovo večino v parlamentu. «Pravdia» tudi pristavlja, da se ta mandat poveri g. Pašiču. ki pozove demokrate na sodelovanje, in če demokrati ne bi hoteli sprejeti te ponudbe, tedaj bi se zopet vršile nove volitve.
Davidevič in Lukinić v avdijenci pri kralju Presenetljiv razvoj krize BELGRAD, 17. Danes popoldne je bil pozvan na dvor začasni predsednik narodne skupščine Peleš. Razširjale so se vesti, da je bii pezvan na konzultacijo in da je predlagal kralju, naj poveri vlado zopet radikalcem. Govorice pa so se izkazale za izmišljene. Peleš je bil namreč na lastno prošnjo sprejet pri kralju, da se mu pokloni kot začasni predsednik narodne skupščine. Kralj se ž njim ni razgovarjal o politični situaciji, temveč je od njega zahteval pojasnila o grupaciji političnih strank v parlamentu.
V	prvih popciLdianskih urah se je bliskoma raznesla vest, da je za popoldne ob 17. pozvan na dvor bivši pred&ednik narodne skupščine dr. Ed!o Lukinić. Vest je vzbudila veliko senzacijo, ki se je še povečala, ko je bfl za 19. uro potzvan na dvor Ljuba Davidović. Dejstvo, da niso bili kot prvi pozvani na dVor radikalci, temveč demokrati, karakterizira sedanjo politično situacijo.
Avdijenca dr. Lukiniča na dvoru je trajala eno uro in en četrt. Kakor čujemo, je kralj govoril zelo (odkrito o rezultatih dosedanjega režima, ter povdarjal absolutno potrebo nacionalne koncentracije. Ko se je sestal demokratski klub, je dr. Lukinić po svojem povratku z dvora podal kratko poročilo in poudarjal, da želi krona situacijo popolnoma razčistiti. Nato se je razvila diebaita o razpletu krize. Klubova seja se je prekMa^ ko je bil pozvan na dvor Davidović, po katerega je prišel dvorski avtomobil.
Dogodki današnjega popoldneva pome-njajo tudi v formalnem oziru neuspeh dosedanje radikalne politike. Težišče situacije je sedaj pri demokratih. Kronaš je vzela razplet krize v svoje roke. Pričakovalo se je, da bo za sestavo nove vlade designi-ran Pašič, namesto njega pa sta bila pozvana na dvor dva člana demokratskega kluba. Pričakuje se, da bo krona pozvala še nekatere druge politike. Splošno; se smatra, dk. kriza ne bo dolgo trajala. Tekom prihodnjih dni se morajo pokazati konture definitivne solucije.
Izgredi v Bosni
SARAJEVO, 17. V Zvorniskem kotarju je prišlo včerasj do pravcate seljačke revolte. Komisi'jal za izvedbo agrarna reforme je imela razdeliti zemljo med dobrovoljce, proti čemur pa so se uprli seljaki z »orožjem in pričeli streljati. Komisija je morala zbežati in poklicati na pomoč orožnike z Zvornika in Tuzle, ki so seljake končno raizgnali	____
Bolgarska
Nova grška naailstva nad bolgarskim prebivalstvom v vzhodni Traciji
SOFIJA, 18. Bolgarski brzojavni urad javlja: Bolgarska obmejna toblastva javljajo prihod novih skupin beguncev iz zapadne Trajcije. Po vesteh iz uradnega vira je bilo vse bolgarsko prebivalstvo iz dedeaga-škega okrajeu odpeljano na grške otoke. Ista usoda se pripravlja bolgarskemu prebivalstvu iz Čeriiaha, Ešeta in Gumuljine.
V	Sofiiji se je vršilb protestno zborovanje beguncev iz vzhodne Tracije, katerega se je udeležila ogromna množica moških, žen ia otrok. Begunci so nosili v sprevodu žalne zastave.
Drakonske mere bolgarske vlade proti komunistom
SOFIJA, 18. Bolgarska brzojavna agencija javlja: Vladla je pripravila! zakosiski načrt za razlastitev premoženja pristašev komunizma. Po tem načrtu se bodo po vaseh, kjer se nahaja vsaj 10 komunistov, ti razlaščeni svojih hs5, nepremičnin in premičnin. Po ruskem sistemu bo poverjena uprava razlaščenega premoženja krajevnim svetom, v katerih bodo zastopani zastopniki občinskih im vladtnilb oblaste v ter po trije člani, izvoljeni cd komunistov brez razlike na spol in starost. Kdor bi prekršil ukaze tega sveta, bo obsojen na smrt.
Ta načrt bo predložen novi zbornici.
Poljska
Potovanje poljskih časnikarjev v Italijo.
VARŠAVA, 18. Včeraj je odpotovala v Italijo skupina 10 poljskih časnikarjev, ki so bili povabljeni od italijanske časnikarske zveze. Skupiae poljskih časnikarjev vodi poslanec Domski, bivši državni podtajnik za vnanje stvari in sedaj predsednik parlamentarne komisije za vnanje stvari in predsednik poljske časnikarske zveze. Skupino poljskih časnikarjev bo spremljalo več odličnih politikov.
Poljski časnikarji bodo prispeli v Rim dne 21. t. m. Po kratkem odmoru v prestolnici bodo obiskali glavna italijanska mesta.
Francija
Na lovu za tatom, ki je ukradel 590.000 frankov admiralu Bouchard
PARIZ, 18. Narednik Chaiquean, kateremu je bila poverjena naloga, da najde
tatu, kateri je lanjsko leto ukradel admi-raJu Bouchardu na postaji v Genovi 590.000 frankov v dragocenostih in vrednostnih papirjih, je poročal o dosedanjem uspehu preiskovalnemu sodniku. Uspelo mu je identificirati tatu. Gre za nekega Humber-ta Calabresija, znanega podi imenom Adolf Mastrocola. Tat, ki ima 31 let, je bil aretira. prvič v Taraskonž zaradi tatvine na železnici, pozneje pa v Milanu. Doslej se ga še ni posrečilo aretirati.
Francija sprejema papežev načrt za škofijska udruženja
PARIZ, 18. Poincare je predložil komisiji pravnikov načrt papeža za škofijska udruženja v Franciji. Komisija se je uzrekla, da odgovarja ta načrt francoskemu zako-nadajstvu ter ga priporočila za odobritev s strani vlade. Francoski poslanik pri Vatikanu Jonnart se povrne prihodnji tec?en v Rim .
Anglija
Lord Curzon bo govoril o splošnem položaju v Evropi
LONDON, 18. Listi porcčaijo, da bo lord Curzon govoril v petek v zbornici lordov o splošnem položaju v Evrcpi.
Posledice skrčitve priseljevanja v Zedinjene države. — Pomanjkanje delavec v.
WASHINGTON, 18. V beli hiši se zatrjuje, da je predsednik Hardimg prepričan, o slabih posledicah, ki jih je povzročil v Ze-dinjenih državah zakon za skrčitev priseljevanja. Tajnik ministrstva za delo Daviš je izročil predsedniku poročilo, kjer dokazuje, da je v Ameriki pomanjkanje delavcev že veliko in dia je nov zaken o priseljevanju nujno potreben.
Nemisla
Atentat na brzo vlak Aniwerpen - Berlin in na brzo vlak Diisseldorf - Pariz RRUXELLES, 18. Na brzovlak Antwcr-pen - Berlin je bil izvršen atentat. Na prcg|i blizu RonheldJeja je lokomotiva za/dela ob bombo, katera je eksplodirala Skočili jo k sreči s tka samo. zadnji voz. Med potniki ni bil nihče ranjen. Od osebja je bil ranjen samo kurjač. Brtzovlak je po daljšem času nadaljeval pot v Nemčijo.
Kakor javljajo iz Aaachena, je vkl'ela straža na progi medl Herbersthalom in Ajachenom včenaj zjutraj neke čudne sence in je otvorila proti njim ogenj. Ugotovilo se je, da je bil razdrt kos proge. Posrečilo se je tako ustaviti prihajajoči vlak, v katerem sta se vozila Doveze, belgijski vojml minister in Conde, načelnik Theunisov'oga kabineta.
Vsled teh atentatov je sklenila medza^-vezniška komisija izgnati nemške železničarje iz postaje v Ronkeidsu. Komisija je razen tega prepovedala hoditi zunaj po 20. uri. Ta prepoved velja za vso deželo med Aachenom in mejo.
Tudi iz Essena prihaja vest, da sta bila izvršena dva atentata na brzovlak Diissel-dorf - Pariz. Nemci so misliti, da se s tem vlakom vozi Letrcqucr. Na progo med Diisseldorfom in Durrenom sta bili postavljeni dve bombi- cb katere je vlak zadel. Kratek kos proge je bil vsled eksplozije razdrt in tender je skočil s tira. Promet je bil vzpostavljen še-le čez nekaj ur. Druga besmba je eksplodirala maJo pred prihodom vlaka in je poškodovala samo nasip.
Zavezniška komisija za Porenje odstavila nemškega komisarja — Protest nemške vlade
BERLIN, 18. Wolfova agencija poroča: Zavezniška komisija za porenske pokrajine je sporočila nemškemu državnemu komisarju za te pokrajine princu Hatzfeldu, da ga vsled predsodkov, ki jih ta ima napram oblasti komisije, smatra za odstavljenega in n;jegovo misijo za končano. Princ Halz-feld je protestiral, rekoč, da ga je imenovala poslaniška konferenca, za kar nuna komisija prav nobene pravice, da bi ga odstavila. Iz uradnega vira pa se pripominja, da je ta novo nasilje porenske zavezniške komisije, ki hoče tako onemogočiti, da bi zatirano nemško prebivalstvo v Pctrenju imelo svojega zagovornika pri 'ej komisiji za nešteie krivice, ki mu dan za dnem dogajajo. Tudi je nemška vlada protestirala radi tega pri vladah v Parizu, Londonu in Bruselju. Princ Hatzfeld je zaenkrat zapustil zasedeno ozemlje.
Turtija
Angleški aeroplani bombardirajo vasi t Mezopotamiji.
CARIGRAD, 18. Več angleških aeroplan nov je bombardiralo nekolika vasi Sulei-i manije, pokraijine v mosulskem vilajetu. —< Prebivalstvo je zbežalo. Gre za kazen še* rifu Mahmiudiu, ki je spletkaril v Mezopotamiji proti Angliji.
Roiaki! Ne zabite na Šolsko društvo!
It
•EDINOST*
V Trsta* dne april« 1923.
Pred novo konferenco v Lausanni
Med raznimi skrbmi, ki tarejo današnjo Evropo, je tudi turško vprašanje. Ko je končala svetovna vojna in so zmagovalci bili v prijetnem položaju diktatorjev mirovnih pogojev, sc kar pcumetli Turka, v Azijo, da se je zdelos da nc bo nikoli več vznemirjal Evrope. Poleg tega so- si zavezniki nekako razdelili takozvane interesne sfere v ostankih azijske Turčije, dalje so se Grki košato razposedli po maloazijski obali, turški suiian v Carigradu je bil popolnoma v oblasti Angležev, ki so mu dak-tyali svoje želje, skratka, nastopiti je imela doba mirnega, idiličnega uživanja vojnih sadov. In pri vsem tem, kakor da ni bilo več Turke v.
Videli smo, kako se je polagoma rušila ta mirovna stavba, dokler se n: popolnoma zrušila s Kemalovo zmago proti Grkom. In zepet so Turki potrkali pred Evropo tar začeli vznemirjati tudi ostale balkanske naroda. Nesloga med zavezniki je še povečala zmedo in podžgala Kemal iste, da so postali vedno predrznejši v svojih zahtevah. Okusilii so prijetno slast zmagovalcev in so se kot taki tudi obnašali. So pač vsi zmagovalci enaki!
Med zapadlilimi velesilami so bili pri tem Kemalcvem slavnostnem pohodu prizadeti največ Angleži, ki so stali že pred alternativo, aH se vdati Kemalovim zahtevam ter zaigrati svoj prest z v vesoljnem musulmanskem svetu ter izgubiti gotovo kapitalistične koncesije, ali pa riskirati na listno pest novo vojno s Turk'.
Vendar pa se je Angležem posrečilo, da so pripravili Turke in zaveznike, da so se vsedli za zeleno m&o v Lausanni. Ko sm-o zasledovali potek lausannske konference, smo mogli zepet opaziti, v kak h škripcih so se nahajaii Angleži. Kemalisti so bili skrajno trdovratni!, včasih se sploh ni vedelo, kaj ;n kc'iko zahtevajo, v ozadju so Franocci spletkariH, da bi « omehčal* trdtega Albionca zaradi nemškega odškodninskega vprašanja, poleg tega pa so imeli Turki še Rusijo na svoji strani.
Angleškim, diploma tem se je posrečilo, da. so premagali iudi te velike ovire in težave. Končno je prišlo do nav'dežnega sporazuma. Zavezniki so se zedinili v formulaciji lausasiFiske pogodbe in tudi Ke-malisti so bi** skoraj pristal: na to, da* podpišejo ta dokument, ki naj bijzacelil vsaj eno rano krvaveče Evrope. Tcdla v zadnjem hipu so sc Turki premislili ter izjavili, da ne morejo prevzeti sami odgovornosti, zatorej odpotujejo v Angoro. Baje so se izgovarjali, da bi jih čakale vislice doma, če bi podpisali.
In iako je lausannska konferenca, končala z vprašajem. Angleži so odšli praznih rok domu (govor.'itao samo o Angležih, ker estale zaveznike je vsa turska zadeva manj zanimala}, Turki pa so odisli s prijetnim občutkom, da niso rekli nc da ne ne, in so pustili capljati _ zeveznike v negotovosti. Bila je to njih spretna poteza, da bi pridobili na času ter prepustili nadaljnemu razvoju dbgodkov odločitev. Med tem časom bi se utegn i položaj izpremeriti in bi se dalo še kaj več izstisniti iz že napol poražene evropske diplomate. Kar so že j prejeli, tega itak niso megli izgubili.
Zatorej so turški delegati z mirna zavestjo odpotovali v Angoro, da poročajo svoji vladi o uspehih pogajanj v Lausanni.
Med tem časc-m, ko so se turški dblega-1 tjc prepirali v Lausanni z evropskimi diplomacijami, se zdi, da je tista idilična sloga, ki je dičila angorski parlament, izginila. Nastala je resna opozicija, ki je postala siloo neprijetna Kemal paši.
Opozicija je nepopustljiva in zahteva, da se nicrao izpopolniti vse turške želje in težnje. Tudi hoče opozicija, da se izvedejo gotove polit čne in gospodarske reforme v notranjost?, skratka ta opozicija kali Kemal paši veselje in mirno prebavo njegove slave in vlastiželjnesti. V zadnjem času smo čuli, da je izginil vodja opozicional-cev. Našli so ga ubitega v nekem jarku. Politika noža in revolverja je slejkoprej v časti pri Turkih. Umevno je, da je nastal v zbornici silen vihar in da n"so manjkala niti namigovanja, da je Kemal paša povzročitelj in i.nćlirek'ini krivec smrti vodje opozicije. Sicer so prišla poročila, da so našli mcrilca. ki se je pa. sam usmrtil, ko so ga mislili prijeti, teda Angora je daleč in turške šege so včasih zagonetne, zato je ta politični umor značilen za sedanje razmere v Turčiji
Ko so prišli turški delegati v Angorof se je bil že pričel prikrit boj med opozicijo in večino. Spočetka se opozicija ni mogla uveljaviti, ker se je tudi večina izkazovala za nepopustljivo napram evropskim diplomatom in ni hotela daAi opoziciji prilike, da bi se ta ojačila na račun večine, ako bi se ta kazaila popustljivo.
V ostalem pa je zviti Kemal takoj razumel položaj. Vedel je, diai so njegovi odlpo-slanci na lausannski konferenci dobro zastopali turško stališče in tudi prinesli s seboj pozitivne uspehe. Več se ni diaio iztisniti. Zato je bilo> prirejeno vse Topotanje v angorski skupščini bolj za široko publiko kakor pa za strašilo zaveznikom, posebno pa če vzamemo v ozir Angleže. Ti pač dobro poznajo Kemalovo pozicijo v Turčiji, dobro pa poznajo tudi gospediarsko in finančno stanje Kemalove Turčije, ki je pač obupno. Če vzamemo dalje v poštev zadostno socialno stališče ogromne večine turškega prebivalstva v Mali Aziji, ki je silno trpelo med svetovno vojno, še bolj pa tekom grško-turške vojne, tedaj bomo pač razumeli, dia se je tudi Kemal naveličal vojne in si žel9 mirus, ker je to coruditio skue- qua non tudi njegovega obstoja; dežela je tako iz m ožgana, db bi prav kratko
časa vzdržala žrtve kakšne nove pustolovščine v Evropi. Za kaj takega ne bi sedanja angorska vlada našla niti razumevanja pri turškem ljudstvu, ki dobro ve, da ne preti njihovi domovini nobena nevarnost pred tujo invazijo, da bi se pa šSi bojevat za prenapete cilje nekaterih generalov in fanatikov, ni misliti V tem slučaju bi utegnil Kemal paša/ izgubiti vse, kar se je pridobilo s tako velikimi žrtvami.
To vedo Angleži in zato ni misliti, da bi še nadialje bis-tveno popustili napram turškim zahtevam. Vsfeds tega je umljivo, da se je pri izmenjavanju not med Angoro in. zavezniki opazilo, da se Turki umikajo ter da kažejo pripravljenost priti do sporazuma z zavezniki. In tako se nam napoveduje nova konferenca v Lausanni, ki bo v bistvu le potrdila že sklenjeno", dasi še ne pod'pisano pogodbo.
Do vojne ali do kakih spopadov ne pride. Vendar pa bo lausannska mirovna pogodba, ko se definitivno sklene in podpiše več ali manj kos papirja. Pač bodo veljale teritorialne določbe v njej, ostalo pa, je zelo dvomljivo. Obljube g|fde manjšin ne bomo resno vzeli. Saj vidimo, ka^o malo se spoštujejo pravice manjšin v civilizirani* Evropi, da bi pa azijatski Turki v tem oziru bili boljši, tega ne bo pač nihče pričakoval. Glede kapitulacij ostane na papirju pri starem, v resnici pa si ne boac pustili Turki več tako ukazovati. Tudi dolgovi, ki jih ima plačati Turčija, so vec ali
manj iluzorični.
Najbolj kar zanima Angleže pri vsem tem je to, da si ohranijo mir v muslimanskem svetu ter da jim ostanejo gospodarski privilegiji v Mezopotamiji. V tej tocfci pa bodo trčili na interese Amenkancev, ki ne mislijo prepustiti kar tako po ceni Angležem petrolejske vrelce pri Aiosuki. Res je, da proizvajajo Zedinjene države največ petroleja na svetu, res pa je tudi, da ga vsega porabijo doma in ga morajo se uvažati. Dalje pa sc ameriški kapitalisti zelo zanimajo za evropska vprašanja, ko gre za investicije in gospodarske koncesije kjerkoli. To je pač umljivo. Med vsemi državami so pač edine Zedinjene države, ki so med vojno obogatele. Tja se je stekel skoraj ves denar za vojno dobavo. Ameriški denarni trg je prenasičen in potrebuje torej nujno investicije.
Iz navedlenh razlogov je jasno, da bode Angleži iin Amerikanci še večkrat trčili skupaj v Mali Aziji, kjer tekmujejo že danes med seboj. Ko se je bil pred kratkim raznesel glas, da so Amerikanci sklenili neka pogodbe za izrabljanje podzemskih zakladov, je bili vsa angleška kapitalistična in industrijska javnost razburjena, ker se je mislila, da gre za petrolejske
vrelce v Mossulu.
Da. prihaja Turčiji to kupčsjsko tekmovanje med nekdanjimi zavezniki prav, je umevno. Tud ta okoliščina nam zamore uMoma pojasnili krepkfc nastop tursKiiii delegatov na lausannski konferenci.
Če si je Turčija priborila tako korenito izpremembo prejšnje zanjo uničujoče se-vreške pogodbe, je vendar dvomljivo, aLi bodo sedanji turški državniki znak trajno cfbidiržati sedanje pridobitve. Vojaška zmaga je nekaj hipnega m prehodnega, brez gospodarskega blagostanja in brez gospodarske neodvisnosti je še taka zmaga na bojnem polju malo vredna. In Turčija potrebuje pač kakor malokatera druga dežela piomoči od zunaj, ako naj prične z resnim obnovitevnim delom. Zatorej bo morata iskati kapitalov in kreditov zunaj, t. j. pri zaveznikih. Vemo pa, da čim revnejši t dolžnik, tem težje dobi denar m tem dražje ga mora plačati In medl bodočimi upniki- (če izvzamemo dosedanje dlcugo.e) bodo tudi Angleži in morda prvi. Ka*./ drago bodo Angleži posodah^ svoje kapitale na beraški palici stoječi lurč*ji, sa moremo pač predstavljati. Vsled tega so vs«. dosedanje politične pridobitve Kemalove Turčije še dvomljive vrednosti Kemal se ie sicer izkazal za dobrega, vo^JtovodTo, morda je tudi dober politik, toda svojo največjo izkušnjo bo prestal, ko bo slo za obnovo dežele. Takrat, ko se bodo vršila pogajanja zai «pomoč» od zunaj, b;oi slo za resnično neodvisnost Turčije,
miru, o vstopu nove Rusije v evropsko skupnost, tedaj moramo priti do sklepa, da so bile vse velike konference samo pesek v oči po miru in življenja hrepeneči« ljudstvom. Vse se je tedaj zanimalo za Rusijo, »hleva po zbližan£u s to veliko državo je bila splošna, vse je pričakovalo obilnega sadu od tega novega duha, o katerem se je zdelo, da je prevzel tudi krmilarjc evropskih držav. Toda iz vsega tega se ni rodila niti miškaf Rusija živo-tari dalje in je navezana sama nase v veliko škodo svojo, a tudi v veliko škodo zapada.
V tistih časih so bili evropski državniki nekako prisilni, da so se vsaj formalno zanimali za Rusijo. Ljudske množice so še vohale boljseviški duh in dasi ni bilo več neposredne nevarnosti za evropski družabni red, vendar so smatrali visoki gospodje za pametno ne dražiti umirajoči evropski boljševizem. Danes, ko je boljševizem že definitivno pokopan in je vsaka tozadevna nevarnost odstranjena, je prestalo tudi tisto «zanknanje» za Rusijo in za vprašanja, ki so v zvezi z njo.
To ozkosrčno stališče, ki izhaja iz sedanjega političnega delovanja ali bolje rečeno nedelo-vanja evropskih državnikov pa 6e utegne hudo raaščevati nad vso Evropo.
Ako razmotrivamo dalje o vzrokih tega začasnega nezanimarcja za Rusijo, tedaj moramo upoštevati položaj treh zapadnih velesil, ki žive danes popolnosna zase in hodijo svoja pota v politiki, dasi so bile v svetovni vojni zaveznice. Te tri velesile so Angleška, Francija in Italija.	*
Anglija, ki je nekaK> prestala svojo orient-sko krizo, čaka, da ruhrska vprašanje popolnoma dozori, razume se v škodo Francije. Angleška vele industrija in velekapital sta zaposlena s posledicami francoske okupacije ruhrcke kotline. Te posledice postajajo občutne. Vendar pa se angleška vlada ne zgane, da bi kakorkoli pospešila razrešitev tega vozla. Turčija se zdi, da ni več tako nevarna, posebno ne, odkar so se njeni odnošaji z Rusijo ohladili. Zato se ne mudi z obnovo Rusije, zato ni še sile in potrebe vzpostaviti normalne od-nošaje z Rusijo. Med tem časom utegne postati Rusija vsled gospodarskih in finančnih stisk mehkejša in bo prisiljena dražie prodati svoj vstop v evropsko skupnost. To je približno stališče Anglije kolikor se tiče Rusije, zato ni pričakovati, da bi izšle iz Londona iniciative in pobude za zbližanje x Rusijo. Vsa) za sedaj ne, dokler se ne zgodi kakšna važna izprememba na pozorišču svetovne evropske politike.
Francija je tako zabredla v močvirje z zasedbo ruhrske kotline, da ima dovolj skrbi s to zadevo. V teh razmerah se pač tudi Francija ne more mnogo pečati z rubrskim vprašanjem, ki itak neposredno ne zadevlje francoske interese. Sicer pa smo videli, da je bilo francosko * zanimanje » za Rusijo dosedaj le negativno. Francija je bila vedno skrajno sovražna novi sovjetski Rusifi iz znanih vzrokov. Ona pač nupio potrebuje na Vzhodu uda-nega zaveznika proti morebitnim uporniškim ali napadalnim poskusom Nemčije v sedanjosti in bodočnosti. Ker ni več Rusije, ki je tvorila prej francosko stražo na Vzhodu, zato je Francija napela vse sile, da je doprinesla do ustvaritve današnje velike Poljske. Tudi ni smeti pozabiti, da se nahajajo na Francoskem in v drugih državah ruski begunci, ki so besni sovražniki današnjega režima v Rusiji. Med temi begunci je vse p«lno bivših državnikov carističnih in revolucionarnih V6eh vlad do Kerenskega. In ti državniki zastavljajo ves svoj vpliv, da bi zakasnili vsako pomoč Ru-sri, ker upajo še vedno na zrušitev sedanjega režima v Rusiji. Dasi je težko pričakovati, da
ma potom reform, ki jih bodo morali izvršiti boljseviški voditelji, če vztraja Evropa v svojem dosedanjem sovjetski Rusiji sovražnem ali neprijaznem stališču. To upanje podžiga zlasti dejstvo, da so morali komunisti bistveno popustiti v načelnih komunističnih vprašanjih ravno vsled gospodarskih in financielnih ne-prilik, ki so bile kmalu privedle Rusijo do nove katastrofe.
Mussolinijeva Italija ni v ruskem vprašanju nič novega podvzelai3Sicer pa je znano, kako ostro je nastopila tretja internacionala proti fašizmu in njegovim metodam z raznimi spomenicami in to potem, ko je Mussolini že trdno sedel na vladnem stolcu. Ta nastop tretje internacionale pač ni mogel doprinesti k zbli-žanju Italije in Rusije. Četudi izjavlja sovjetska vlada ob vsakih podobnih prilikah, da nima nič opraviti- s tretjo internacionalo in da ni smeti istovetiti tretjo internacionalo s sovjetsko uradno vlado. Zato ni ruska vlada odgovorna za dejanja tretje internacionale, ki je popolnoma neodvisna mednarodna ustanova, v kateri sede zastopniki vseh narodov sveta. Razume se, da taki in podobni izgovori malo izdajo. Sicer pa je italijanska vlada silno zaposlena z notranjo preuredbo države posebno z ozirom na finančno stanje. Skoraj vsa skrb italijanske vlade je usmerjena za tem, da se vzpostavi ravnovesje v državnem proračunu in da se zboJjša trgovinska bilanca.
Tako vidimo, da so zapadne države tako zaposlene s svojimi težavami, da nimajo ne volje ne moči misliti na oddaljenejša vprašanja.
Med tem časom pa skuša Rusija s svojimi močmi dvigniti svoje gospodarstvo. V tem delu pa je ovirana po rožljanju orožja njenih sosedov zlasti Poljske in "Rumunije. To rožljanje orožja je seveda v zvezi z ruhrskim vprašanjem in vse kaže, da so to direktni vplivi francoske politike.	, , . . XT
V sedanjih stiskah utegne dobiti Nemčija kakšno pomoč le od Rusije. Tudi je znano, da so odnošaji med Rusijo in Nemčijo dobri. In pri obnovitvenem delu v Rusiji, v kolikor je to mogoče in kolikor se je že začelo ie nemška delavna sila največ udeležena. Nemčija j pošilja v Rusijo strokovnjaške sile ter zalaga rusko državo z vsakovrstnimi stroji bodisi industrijskimi, prometnimi kakor tudi poljedelskimi. Z ozirom na kakšen morebiten odpor Nemčije se Francija boji, da M dobili Nemci v Rusiji oporo. Zato pošilja v boj Poljsko m Romunijo. Ta boj obstoja sedal samo v grožnjah in ima nalogo zadrževati Rusijo v njenih morebitnih napadalnih namenih. Vendar pa je že samo rožljanje s sabljo zelo nevarno v teh negotovih časih splošne politične napetosti.
Veriga evropskih zamotanosti se tako dalje vleče in težave za sporazum se večajo. In tako smo prišli do mrtve točke v vseh obnovitvenih vprašanjih Evrope. In tudi rusko vprašanje se nahaga na mrtvi točki.
Sedanji položaj pa je prehoden, ker <\e za daljšo dobo nevzdržen. Gospodarske in politične posledice nemško-francoskega spora, iz njega izvirajoča nesloga med zavezniki ter izločitev Rusije iz evropske skupnosti mora dovesti do katastrofe, če ne pridejo evropski državniki do uvidevanja, da je sporazum neobhodno potreben. Treba je sodelovanja vseh držav in vseh narodov brez zahrbtnosti, če naj se Evropa zares izvleče iz sedanjega neznosnega položaja in če naj se izogne bodočemu polomu. In k temu sodelovanju je treba pritegniti tudi Rusijo brez katere Evropa ne more živeti, kakor tudi Rusija ne more uspevati. Ko bodo evropski državniki prežeti s tem
spoznanjem in ko se bodo našli pogumni mož-• ' • i—j-----tak obnovitveni
je, ki se bodo upali izvesti program, tedaj še-le je upati
na zboljšanje
pride do tega, vendar je še mnogo Rusov, ki , razmer. Ce se to ne zgodi, tedaj drvimo neiz-pričakujejo vsaj izpremembo sedanjega siste-! ogibno v prepad._____
Zastoj v rešitvi rusKeta vprašanja
Zasedba ruhrske kotline in zapetljaji, ki groze nastati iz tega drže v napetosti evropsko politično javnost, da so ostala evropska vprašanja, dasi so nekatera med njimi življenskega pomena za obstoj današnje Evrope, stopila v ozadje. Res je, da je francoska zasedba nemškega industrialnega ozemlja tleča iskra, ob kateri se utegne vneti od hipa do hipa nov svetovni požar, vendar pa ni smeti pozabiti, da ima Evropa vse polno takih občutljivosti.
V zadnjem času se zlasti rado pozablja na rusko vprašanje. Fridtjof Nansen, ki objavlja svoje članke v glavnih evropskih dnevnikih, je sicer poskusil obrniti pozornost na Kusijo, toda v splošnem se opaža dejstvo, cfa evropski državniki prav neodpustno pozabljajo na Rusijo, brez katere je obnova Evrope nemogoča, kar je bilo že neštetokrat povedano in
dokazano.	, „ —
Odkod ta brezbrižnost in to mrtvilo? Evropski državniki so se takorekoč uspavali v sedanji položaj ter se zdi, kakor da smatrajo sedanj stanje za trajno in «e fe Evropa udala v svojo usodo kroničnega bolnika. Zdi se, kakor da se je polotila današnje Evrope neka duševna otopelost in lenoba, v visoki politiki je nastal nekak "dolce far niente*. Im to v času, ko je toliko odprtih vprašanj povsod, lqer je vojna zasekla svoje kremplje.
Tudi rusko vprašanje je slejkoprej odprto in nujno čaka rešitve. In to vprašanje se da rešiti le z energičnimi potezami, ne pa s kakšnimi brezplodnimi konferencami, kakor ie bila na pr. ona v Genovi, od katere so evropski narodi pričakovali končno rešitev iz neznosnega položaja.
Ce pomislimo, koliko se je takrat razpravljalo in pisalo o obnovi Evrope, o splošnem
DNEVNE VESTI
Tržaška kriza in vlada. Včeraj smo- po- ] napadih v faišistovskem čas-episju in po ročaM o sestankih, ki sta jih imela tržaška proglasitvi za neumnega pcavaii k mmi-poslanca Banelli in Giunia s predsednikom | ftrs&ermi predesmku v Rim. Kakor jav-vlade in finančnim ministrom, v s vrbo, da : ljajo hlsti, je bil ministrski predsednik
dosežeta nekatere ukrepe v prilog Trsta. Poslanca sta predložila tudi obširno spomenico, v kateri opozarjata, da problem Trsta ni samo tržaška zadeva, ampak zadeva vse države. Hamburg in Trst, torej Nemčija in Italija, sta v boju za osvojitev
skrajno razburjen zaradi teh izjav, ki da so «žaljive» za fašistovsko vlado in njeno delovanje. Poslanec Albanese mu je poi-slai po pogovoru to-le pismo: «Ekscelenca, kakor sem pisal v svoji izjavi« ki je bila pTečitana v nedeljo, dne 15. t. m. v strankini
trgovine s podonavsko Evropo. Če v tem is^ki^v^zi in katere izvod Vam pošiljam, boj'u zmaga Trst, je postranska stvar, da imajo korist cd iej£a Tržačani; glavno je, da s tem Italija pokaže svojo gospodarsko in tehnično nadmoč nad Nemčijo in dobi v svoje roke nadzorstvo nad) vso trgovino podonavskega sveta- Trst je bil tisti okop, ki ga je postavila Avstrija, da prestriže Italiji pot na Balkan m na Jutrovo; Italija mera ta. ckop obrniti v nasprotno smer, d:a izvojuje svoje potrebno razširjenje na podonavsko in balkansko ozemlje in na Jutrovo. Poslanca sta postavila kot najnujnejše ukrepe sledeče: 1. Državna podpora tržaškim javnim skladiščem; 2. cbnovitev dela škedenjskih plavžev; 3. raztegjnitev zakona izdanega leta 1917 za beneško luiko. Samo prva točka bi zahtevala od
umikam vse, kar je v mojem govoru na zborovanju is trs kili županov (rabim Vaše besede, ki ste jih izrekli davi) neutemeljenega! in žaljivega za fašistovsko- vlado in njiainjoj delovanje. Prosubi za odpuščanje Vas in Vaiše kolege v vladi zaradi malo obzirne cfolike mojega goviera, ki jo je zakrivilo diejstvo, da ... nisem vedel, da so biK tam zastopniki listov in da bodo moje besede objavljene. Jemljem na znanje Vaše priznanje pravega - stanja v Istri. Vdani Luagi Ailbairiese.» -
Rasprava o preračunu za L 192J t mestnem svetu. Zveza občinskih nameščencev zahteva vzpostavitev esemurnega delavnika. Pred snočnjim se je nadaljevala v mestnem svetu razprava o proračunu za 1. 1923. Še pred otvoritvijo tozadevne razprave je župan sporočil,
livnostenskd banka v Pragi v letu 1922.
Glavnemu občnemu zboru delničarjev Živnostensrke banke v Pragi, ki se bo vršil 28. t. m., bo upravni svet predložil računski zaključek za leto 1922, ki izkazuje — po odpisu 10% na stavbah dovršenih v letu 1922, per Kč. 4,555.655.46 — čisti dobiček od' Kč. 52,218.949.74 (proti Kič. 51,338.807.73 v Jetu 1921), tako, da bo Uid« letos predlagano izplačilo 14%ne dividende, koja odgovarja znesku Kč. 28.- na delnico.
Iz bilance tega največjega trgovskega kreditnega zavoda Češkoslovaške Republike posnemamo, da bodo rezervni fondi, z dotacijo iz čistega dobička za leta 1922 per Kč. 13,994.616.25, zvišani- na svo-U Kč. 145,660.604.62 pri polno vplačani del ndški glavnici odi Kč. 200.000.000.—
Penzijskemu fondu uradništva in uslužbencev banke bo nakazali znesek Kč. 4,570.053.17, tako da bo ta fond sedaj zna-šal Kč. 43,821.094.28, dočim se znesel: Kč. 2,632.009.35 prenese na novi račun.
Vloge na hramlne knjižice so se v letu 1922 pomnožile za Kč. 100,000.000 in sor dne 31. diecembra 1922 dosegle znatno svoto Kč. 1.244,620.814.58.
Ako prištejemo blagajniški go lovini v znesku Kč. 287,993.223.83 takoj vn-cvčljvve terjatve v znesku Kč. 369,993.459.87 in menični portfelj v znesku Kč. 790,639.466.77, dobimo sveto od Kč. 1.447,666.150.47, koj>a zamore banka takoj realizirati, kar najbolje priča o lik vidite t i zavodla,
Dividenda per Kč. 23.- za delnico (14%) se bo izplačevala, po odobrenju glavnega občnega zbora, v češkosloA-aških kronah, oziroma v Italiji v lirah po dnevnem tečaju, pri podružnici v Trstu in pri ekspozituri v Opatiji.
države gmotna žrtev. Državna podpora za da se je raztegnil ukaz o odpravi pristojbin javna skladišča bi znašala letno približnoi' na zgradbe tudi na vse pokrajine, kar bo go-7 miljonov. V tem' primeru bi se ustanovil t tovo pospeševalo delovanje stavb, podjetij. Te-medi najvažnejšimi tržaškimi podjetji ga- kom razprave o proračunu je predlagal sveto-
- - - ' • valeč Asqumi, naj bi se poveril statistični urad kakemu privatnemu podjetju. Martinolich je predlagal, naj se bi skrčilo število mestnih redarjev. Govorili so po par besed še drugi svetovalci, toda mestnemu svetu se je očividno zelo mudilo. Bilo je tako v vsej naglici odobrenih vseh 5 kategorij proračuna, nakar se je seja odložila za v četrtek. Zanimiv je bil vzklik svetovalca Cupola: «Toda ta proračun je čista komedija». Seveda sc drugi svetovalci planili nadenj, češ, da ni .... discipliniran. Ravno tako se je zgodilo odv. Leviju - Viola, kateri se je drznil zanimati, kaj je s prodajo nekaterih .tovornih avtomobilov.
Na isti seji je župan prečital tudi spomenico zveze občinskih nameščencev, v kateri nameščenci v bolnišnicah zahtevajo vzpostavitev osemurnega delavnika. O tej spomenici se bo razpravljalo na prihodnji seji.
Vendar-le enkrat! Ponovno so se čule pritožbe po naši deželi, da izsiljujejo nepoklicani
rancijski odbor, ki bi prevzel vodstvo skla-dlišč v lastne- režijo za 30 let ter prevzel nase tisti del primanjkljaja ki bi prekoi-račil kvoto določeno od vlade. Za obnovo diela v škedenjskih plavžih bi bile potrebne same carinske in fiskalne olajšave za gotovo dobo let. Raztegnitev beneškega za-kpna iz leta 1917 naj bi poroenjala v prvi vrsti fiskalne olajšave za nove obrti za gotovo dbbo let, vsaj do leta 1934. Poleg teh trebi glavnih zahtev sta naštela poslanca. še druge potrebe, katerim naj vlada čim prej odpomore, kakor: rednost prometa na pomorskih progah, boljše železniške zveze z Vidmom in Rimom, boljše tele. foniske zveze, šzplačanje vojnah cdškodlnin, olajšave pri železniških tarifah, obnovitev trgovine z gradbenim materijalom, carinske olajšave za nekatere obrti itd. — Kakor poročajo iz Rima, je finančni minister že pristal na nekatere zahteve, ki- se tičejo carinskih olajšav.
Poslanec Albanese ni racnnal, da pridejo njegove izjave v ... javnost Faši-stovsikii poslanec Albanese, ki je pedal na zborovanju istrskih župeunov znane izjave o skrajno žalostnem stanju Istre, je bil po
Urednik «LavoTatora» zaprt in izpuščen. Pred tukajšnjo okrajno1 sodni jo se je vršila pred včerajšnjim razprava proti uredniku «Lavora tora» g. Juragi. G. Juraga je bil pred nekoliko dnevi aretiran, ker so policijski agenti pretekli tedien našli tekoin preiskave pri listu v telefonski sobici za pregirajo' prazen revolver, nož in bokser. Agenti sfci1 te predmete zaplenili', g. Jurago pa so aretirali. Njegov branitelj je pov-darjal pri razpravi, da bi bilo nezmiselno, da bi bil obtoženec skrival tam orožje, ko ima vendiar list dovoljenje, da dlrži orožje v svrho obrambe. G. Juraga je bil sproščen.
Poljedekki položaj v tržaški in isl?ski pokrajini. Tržaško udruženje poljedelcev in istrsko udruženje malih kmetskih posestnikov sta na svojih sestankih v Tržiču in Piranu sprejeli resolucijo iz katere posnemljemo:Z letonr 1921 se uvedejo v novih pokrajinah davčni zakoni starih pokrajin. Sedanji sistem cenitve vrednosti premoženja in dohodkov, kakor je v rabi pri komisiji za odmerjanje davkov se ne da pravilno kontrolirati. Uvedba novih zakonov ob sedanjem zistemu cenitve — če se ne bo upoštevala resnična vrednost premoženj — bi še bol; poslabšala položaj pravega poljedelstva, ki je že sedaj žaloslen vsled raz-merno male plodovitosti zemlje, velike in navadne suše, radi posledic ne še povsem poravnane vojne škode v zvezi s krizo izvažanja glavnih poljedelskih pridelkov. Zato zahteva resolucija, naj se ob uvedbi novih davčnih zakonov upošteva sedanji sistem cenitve, ali naj se uveljavi način cenitve, kakor je v rabi v starih pokrajinah, ali pa naj se izvede radikalna reforma v komisijah za odmerjanje davkov. Tem komisijam naj se da značaj, primeren njih kočljivi nalogi tako da bodo v njih zastopane vse kategorije interesiranih razredov. Ker z uvedbo zakonov starih pokrajin odpadejo sedanji ter bo občinam in deželam omejeno nalaganje užitnine, taks in davkov njihove kompelence, in z ozirom na opisani položaj poljedelcev in poljedelskih krajev, zahteva resolucija, naj se davkoplačevalcem, ki so bili tekom vojne odstranjeni, konfinirani, ali internirani, odpiše zemljiški in hišni davek za čas od 1. januarja 1919 do 31. decembra 1922, potem osebni davek od 1. januvarja 1915. do 31. decembra 1919. iter naj se podlaga tega davka prenese od lir 1600 na COGO. Dalje zahteva resolucija melijoracijska dela v solinal" pri Kopru, na rekj Mirni in v okraju tržiškem. Ker je zemljiška lastnina, zlasti v tržaški pokrajini, izpostavljena tatvinam, opozarja resolucija oblastva, naj skrbe za boljše varstvo. Ker se ima v tržiškem okraju izvesti zakon o zlaganju v večja posestva, zahteva resolucija — da-si priznava dobroto take preuredbe n? sploh — naj se zavarujejo interesi malih po sestev ter prosi nemudnega odgovora na pri tožbo, predloženo podprefekturi v Tržiču. Za liteva tudi, naj vladni konsorcij za vodna vpra šanja začne zopet normalno delovati. Pravila, ki dajejo po en glas na vsak hektar zemlje — vsled česar je vodstvo povsem v rokah velikih posestnikov — naj se spremene v zmislu, da bc imel vsak član po en glas. Vo^ne odškodnine, posebno tiste, ki so že določene, naj se hitro izplačajo. Zakon o poljedelskem kreditu, veljaven v starih pokrajinah, naj se raztegne tudi na nove pokrajine. Novi zakon na vino naj se začne izvajati šele s prihodnjo trgatvijo. Zakon na poljedelski prihodek bo hud udarec za poljedelce. Uvedba tega zakona mora biti v zvezi z radikalno proporcionalno davčno reformo, ki naj bo upoštevala, — kakor pri velikih posestnikih — tudi pasivnost direktnega dela, interese kapitala in troške za orodie. Končno zahteva resoluciia naj sc ohrani davek na pivo. ker so ga lokalni činitelj: že stavili v proračun in ker ne kaže, da bi inozemski izdelki uživali olaj&ave na škod* domačega vina, ki se s težavo prideluje in raz-pečava.
Vprašanje kroa naloženih pri poštni hranilnici se je začelo, kakor pravi neko poročilo iz Rima zopet gibati. Prijav^enih je bilo svoje-časno več nego 8000 vložnih knjižic avstrijske poštne hranilnice, katere predstavljajo vloge v znesku preko 2,000.000 kron. Da se tozadevna dolgotrajna pogajanja dovedejo h koncu,
ljudje v črnih srajcah iz našega ljudstva nemale svote denarja za razne podobe in brošure, fc dali vlada nalog, da se ima ta zadeva rešiti toda vse te pritožbe niso prav nič zalegle. Se-j še tekom meseca aprila.
daj pa vendar-le poziva vodstvo goriškega! Za potnike, ki gredo ▼ Nemčijo, lržašfa fa,:a, aa naj se .iudi. ki M tak	i^lja* | n^^at^ ^^o^
ime in organizacije fašistov, nemudoma na-
mesta za vidiranje potnih listov. Edini kon-
znani orožnikom. Naše ljudstvo naj se do tem zula^t ki je pristojen, da vidira potne liste ose-tudi ravna!	;bam hiva;očim v iadran^kih nokraiinah sever-
DO o3 Jalrina, je konzulat v Trstu, ul. Trento 12. Konzulata je treba predložiti kako Ksrtino, ki potrjuje nujnost potovanja. Vizum se lahko eafeteva tudi potom priporočenega pisma. V tem primeril je treba poslati ob enem pristojbino za vizum, ki znaša za italijanske podanik 19 lir, ter lir 1.50 za poštnino.
Volilni zakon raztegnjen na anektirane po-fcrečae. Uradni list je prinesel kr. odlok, s katerim se raztegne na anektirane pokrajine volilni zakon odobren s kr. odlokom 2. septembra 1919 št. 1495 ter spremenjen z zakoni 5. aprila 1920 št. 395 m 26. septembra 1920 št. 1362. Odpravljeni so odloki, na podlagi katerih so se do sedaj vršile volitve v novih pokrajinah. Odlok ima nadalje nekoliko določb, ki so potrebne vsled razlike v javni upravi v novih in starih pokrajinah, ter določa, da bo Itevilo poslancev, ki se imajo izvoliti v novih pokrajinah, znašaio 27.—
Nove dežele — italijanske kolonije. Poštn-o-telegrafični uslužbenci iz starih pokrajin, ki vrše službo v naših krajih, so poslali vladi spo m
pristojni oblasti za odobritev, kajti v Gorici; se je sestavil odbor, kateri je napravil tudi pravila za Planinsko društvo v Gorici, katero naj bi bilo centrala za vse nekdanje podružnice Slovenskega planinskega društva. Vsa zadeva pa je v Gorici, kakor se vidi, zaspala, kar je zelo obžalovanja vredno, kajti Gorica bi bila zaradi svoje lege m iz drugih razlogov ugodnejši sedež za centralo slovenskega planinskega društva v Italiji, nego 9e Trst.
Ker vidimo, da se v Gorici tako centralno društvo ne ustanovi, bo treba pač predložit! pravila sprejeta na zadnjem občnem zboru tukajšnji prefekturi za odobritev.
Gotovo bo koristno, če bo mogoče osredo-dotočiii delovanje posameznih tfruštev ©zir podružnic Planinskega društva; saj majhna raz cepljena društva brez tesnega msdsebcjnega stika pač ne morejo izvršiti nobene večje akcije
ček Ernest Maranzin, star 6 let, stanugoč v neki vasi blizu Kopra. Deček je namreč padel doma s skednja *er se zelo nevarno pobil na glavi. Zdravnik ie pri prvi preiskavi malega ponesrečenca dognal, da ima revček zdrobljeno lobanjo. Njegovo stanje je smrtnonevarno.
m.
Poratno sodNKc
Proces Braico
V predvčerajšnji popoldanski razpravi je državni pravdimk dr. Marinaz nadaljeval svoj zatožni govor proti članom tolpe Braico, ki so se udeležili roparskega napada na menjalnico Bolaffio. Govornik je opozoril porotnike na številne okolsčine, ki pričajo zoper šoferja Pecchiarja, gledle njegove krivde pri tem zločinu ter natančno komentiral pismo pokojnega graica. Skušal je prepričati porotnike, da &o obtežbe, ki jih je pojk. Braico navedel glede Odvisno pa bo to delovanje v glavnem od sokrivde Pecchiarja, popolnoma uteme-
V soboto, 21. t. m. ob osmi zvečer bodo verjeni važni javni posli in fzmed katerih jai prejome njeni gospodje pose tili Ajdovščino« a	n0 Amirka- Car-r
nico, v kateri prosijo za izboljšanje gmot- teg3f- da izvolimo nov in delaven odbor, za ljene. Govornik je nato naperil 'ost svojega nega položaja. Da čim bolj jedrnato podprejoj kflr	treba mladih moč*. Društvo je zatožnega govora proti obtožencema Bra-
-r^toTro Hmain v «ir»menieL da se vecu	.	------:—	t jacchia in Ghcrdbl. Rekel je, da se sedaj
Evoče zahteve, tarnajo v spomenici, da se večji del prebivalstva — posebno takozvani tuje-roaci — obnaša proti r.jr'c- neprijazno in da jih večkrat ceio izkorišča. Zelo značilen in podučen pa jc sledeči odstavek spomenicc, ki nam povelj jasno pove, kaj mislijo uslužbenci iz starih pokrajin o osvobojenih deželaii:
• Tudi oni nameščcnci, ki so bili poslani na službo v Libijo, so bili dele?ni enakih prednosti (uradnega napredovanj in bolje place). Na *ch dveh slučajih slonijo naši trdni upi».
Torej med Libio in novimi deželami po mnenju poštno-telegrafičnih uslužbencev in nikalce razlike, kolonija je eno in kolonija je drugo.
Občai zbor Planinskega društva v Trstu. Planinsko društvo v Trstu, bivša podružnica Slovenskega planinskega društva, je imelo 25. marca 1923. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo precejšnje število članov.
Po kratkem nagovoru je predsednik dr. Matej Pretner poročal o društvenem delovanju, iz katerega poročila posnemljemo sledeče:
Občni zbor je bil sklican zato, da odbor poroča o društvenem delovanju in posebno zato, da sc izvoli novi društveni odbor, ker je ves dosedan;*! odbor, nahajajoč se v krizi, dal svojo demisijo; nekaj članov se niti odborovih sej ni udeleževalo; najhujši udarec pa je zadelo društvo s tem, da se je moral preseliti pričetkom leta 1922. v Gorico društveni tajnik g. Puhali, kateri jc z vnemo opravljal tajniške posle; zasluži vso zahvalo za svoje sicer krat-kodobno a uspešno delovanje za naše društvo. Tajniške posle je prevzel pozejc gosp. Novak, kaleri pa je radi bolezni že del j časa zadržan sodelovati pri društvu in tako je društvo sedaj
brez tajnika.
Društvo je preteklo leto imelo precej sej in tudi več izletov, katerih nekateri so bili dobro obiskani in so se v vsakem oziru posrečili, iako n. pr. v Slivje z obiskom SKvske izlet na Strmi vrh nad Planino v Vina Artviže i. t. d.; udeležili smo se tudi izleta na Nanos, katerega je priredila delavna podružnica v Vipavi.
Ker laki izleti krepijo telo in vedrijo duh udeležencev in so mestnim prebivalcem prava potreba, se je nadejati, da bo društvo v tem oziru svoje kulturno delo nadaljevalo.
Društvo je imelo pričetkom preteklega leta v svoji oskrbi 2 podzemeljski jami in sicer Divaško jamo in Bilinico v Slivjah.
Divaška jama je bila tekom vojske izpo stavljena raznim devastacijam. Po preteku vojske je nismo mogli imeti zaprte.
Trikrat smo popravili vrata, jo zaprli z novimi ključavnicami, a vselej so neznane osebe, baje nekateri mladeniči iz Trsta, s silo v jamo vlomili in poškodovali vrata. Brez varstva za
sposobno za obstoj in za procvit, ima sedaj
ta dva obtoženca predstaivljaita porotnikom kot boiazljivca, ki sta se udeležila zločina le vsled pritiska svodih tovarišev, toda naj ne pozabijo porotniki, d& sta oba priznala, že iz začetka, svojo navzočnost pred menjalnico Bclaffio, ^ času, ko se je izvršil , zločin. Pozneje, ko so se dokazi nagro-imadili proti njima, sta pa priznala, da sta
nad 120 članov, seveda plačujcčih, in nadejati se je, da se n ih število izdatno poviša. V ta namen je povabil predsednik vse člane na sodelovanje.
Nato je poročal gosp. blagajnik Andrej Pavlica o društvenem premoženju, iz katerega je razvidno, da je bilanca društva aktivna. Po
poročilu pregledovalcev računov, kateri so_____^_________
našli račune v redu, je zbor odobril poročilo ge nahajala v'menjalnici. *fo njuno krivdo predsednika in blagajnika. Izvolil se je končno; pCl£tpfra tudž izjava priče Zftcutti,. kateri novi odbor in sicer se je izvolil spet za pred-, ^ napaden od treh zločincev, med tem sednika dr. Matej Pretner, četudi je im®V ko je četrti, Braico, umoril Ezia Bolaffio. željo, da bi se mesto njega izvolil kdo drugi,, je davili pravdnik končal a za odbornike so bili izvoljeni g. Stanko Dc- n-G kovani oosameznih obtože kleva kateri je prevzel podpredsedništvo g. Albert Koruza, kateri je prevzel tajništvo, g.
prenočevanje delovanj posameznih obtožencev, je začel preso je vati zadevo z juaridrčnega stališča. Zaključil je svoj obširni govor, po&ai-
jame pavi,
upnika je bil izvoljen g. Henrik Periot iz Bar kovelf.
Na predlog društvenega člana dr. Slavika je sklenil občni zbor, da naj novi odbor predloži pristojni oblasti v odobritev društvena pravila, kakor so bila sklenjena na prejšnjem občnem zboru.
Potem, ko so razni društveni člani izrazili različne želje, katere so se vzele na znanje
je predsednik zaključil zborovanje.
Drsilhiene vesti
Šolsko društvo podružnica pri Sv. Ivanu ponovi v nedeljo dne 22. t. m. otroško veselico v Pertotovi dvorani na Sovranišču. Začetek ob 4. uri popoldne. Spored se objavi pravočasno. — Odbor.
Planinsko društvo opozarja člane in prijatelje društva, da je bil dne 15. t. m. nameravani izlet na Vremščico radi slabega vremena pre-nešen na 22. t. m. Odhod iz Tista (južni kolodvor) ob 7. uri zjutraj z vlakom do Divače. — Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno. Odbor.
«Žensko dobrodelno udruženje«. Odbo-rova seja se bo vršila v soboto 21. t. m. pb 16 v na vadnih prostorih. — Predsednica
Planinsko društvo vabi člane in prijatelje na društveni sestanek, ki se bo vršil danes, v četrtek, ob 20.
Pevsko društvo «Hirija». Danes ob 20.15 vaja za ženski zbor. Odbor.
Akad. fer. društvo «Balkan». Danes ob 20.30 sestanek. Uro prej odborova sej* v navadnih prostorih.
Športno društvo «Adria» — kolesarski odsek, priredi v nedeljo izlet v Štanjel. Zbirališče ob TA zijutraj pri Obelisku na OpČinah.
sličnim razbojnikom zgled, da taki zločini ne ostanejo nekaznovani
Po kratkem: odmoru, je predsednik dlal besedo odv. Volliju branitelju obtoženca Schwiegela. Govornik je v kratkem govoru skušal dokazati nedolžnost svojega varovanca. Rekel je, da je deloma tudi Scwie-gelova zasluga, da je tolpa Braico v rokah 'pravice ter da so vse obtožbe proti njemu _______1:____mai^vainia 7ahte~
Odhod ob 8 proti cilju.
Izleta naj se udeležijo člani, posebno pa se _________,	. vabijo kolesarji iz Trsta, okolice in bližnjega
svoje neprave nismo mogli dalje napravljatij Krasa, Na izletu sc bodo upisovali novi člani. - "* " ' "	. Vodja.
MDO
napravljene iz golega maščevanja. Zahte va zato, da porotniki zanikajo vsa vprašanja glede njegove krivde.
Včeraj zjutraj se je proces nadaljeval. Govorila sta odvetnika Boiogna in Mato-sel - Loriani, branitelja obtožencev Belci in Palina. Branitelja sta se trudila razbremeniti krivdo svojih varovancev. Odiv. Boiogna je zahteval oprostilno razsodbo za obtoženca Belcija, Za obtoženca Palina je odv. Matosel - Loriani zahteval nekatere olajšave, glede njegove krivdb, ki je, kakor zatrjuje branitelj, veliko manjša nego jo opisuje založnica,	______
v nedeljo, dne 22. L m. ob 4. popoldne, Vipavo.
V Ajdovščini v dvorani g. Bratine, v Vipavi v dvorani gdč. Hrovatin. Nadejamo se, da bodo obe prireditvi, e katerimi se turnega zaključi, kar najboljše obiskani. Spored je res tako sestavljen, da nudi vsakomur užitka in ga lahko tudi vsakdo razume, kljub temu, da so točke izbrano umetniške. Objavljamo v naslednjem ponovno program prireditve.
1) Musorgski: Trepak; 2) Pavčič: Padale so cvetne spnje; 3) Pergolese: Nina — poje bariton,g Antoo Šubel?, ob spremljevanju klavirja. Pri klavirju g. Marij Kogoj. 4) Cankar: Skodelica kave in 5) Desetica; recitira g.Ivo Gaber-ščik. 6) Ahuquist: Ormuzd in Ariman; povest iz perzijske mitologije — recitira g.Stahe Melihar. 7) Škerjanc: Vizija, 8) Lajovic: Romanca, 9) Verdi: Arija iz opere «D trovatore»; poje g. Anton Šubelj. Pri klavirju g. Marij Kogoj. 10) Seiiškar: Rudnik, 11) Lfudožrci, 12) Kristus in Antikristi in 13) Goli: Panataakanal; recitira g. Ivo GabersSk. 14) Strindberg: Igra iz sanj. Sodelujejo vsi trije gospodje.
Iz Podfcre. V nedeljo 14. aprila se je imelo vršiti v Podgori ponavljanje «Jakopa Rude». Prva predstava je bila po splošnem mnenju zelo dobro izpadla. Toda glej čudo:^ Izmed občinstva je bil navzoč samo eden, ki naj bi bil zastopal celo izostalo občinstvo.
Morda je bil vzrok v dvomljivem zadržanju vremena in ker je manjkalo zagotovilo, da se bo predstava vršila brez ozira na vreme, morda pa je «Mali Parižan* v Gorici (istočasno tam prirejena predstava) škodoval Pod-gori.
Ker so Podgorci dobro naštudrrali igro bi bilo dobro, ako bi jo priredili kje drugje, ker so jo domačini ie videli. Ne bi bilo morda prav, da se prikažejo v T. D. v Gorici? Ce bi Cankar ne imel nobene vrednosti v snovi svojega pripovedovanja, je njegov jezik tako nedosegljivo lep, da ga občutiš šele po večkratnem čitanju enega in istega dela. On je pisatelj evropske veličine kakor Doetojevskji in vsak Slovenec bi ga moral znati takorekoč na izust. Saj drugi narodi manjše talente dvigajo v deveto nebo.
Da se vzljubi svoj narod s pravo iskrenostjo, je treba pred vsem poznati njegove literarne lepote. Jaz sem prepričan, da če bi se komu posrečilo prestaviti n. pr. v italijanščino Cankarja, recimo «Moje življenje« bi si s tem zelo mnogo pridobili na ugledu in bi sami prečrtali tujerodno kritiko naše maloletnosti.
V Podgori nismo bili še nikoli razočarani v našem pričakovanju lepote na odru. In ravno oder ge mesto, je univerza, kjer se s posrečeno recitacijo odpirajo občinstvu oči in razkrijejo lepote, ki bi jih vsak posameznik nc našel nikoli. Pot je strma, a cilj je lep.	S.
Prepoved ustanovitve podr. «ŠoL društva« v Ajdovščini. Štev. 261/23. Šolsko društvo Ajdovščina V smislu dopisa goriške viceprefek-
ture z dne 21. marca. 1923. štev. 2729/B glede ustanovitve šolskega društva v Ajdovščini se
smo
investicij za to jamo in divaški lasrtnixi jame so jo, ne da bi nas bili obvestili, odstopili drugemu društvu v najem. Slivsko jamo pa smo obdržali v najemu in svoji oskrbi.
Pri jami v Slivjah emo popravili vhod, vrata in potrosili za poprave okoli L 2000, tako da je sedaj ta krasna jama dostopna splošnemu obisku. Ključe jame hrani odbor solastnikov v Slivjah.
Naše društvo ie bilo posebno z ozirom na Slivsko iamo večkrat napadeno v nekaterih tržaških časopisih in je bilo obdolženo, da se bavi s protidržavno politično agitacijo in da je nevarno za državo.
Ker so te zlobne obdolžitve bile neutemeljene, je odbor napravi! v obrambo društva spomenico, katero je vložil 17. marca 1922. na tukajšnji generalni civilni komisarijat in v kateri je razložil, kako neutemeljene šo obdolžitve, ki so se pisale po časopisih.
Vsakdo, kdor le količkaj pozna naše društveno delovanje, ve, da se naš« društvo nikdar ni pečalo s politiko, da je strogo se držeč dru šiv enih pravil, izvrševalo le kulturno delo.
Kakor vam je znano, so bila na zadnjem društvenem odboru sprejeta tudi nova pravila, s katerimi se je spremenilo naše društvo v Planinsko društvo s pravico imeti podružnice v Italiji. Ta pravila pa se niso še predložila
PODLISTEK
WILFCIE COLLINS:
dospa v belem
IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE
57
Niti od daleč ni omenil tega, kar je videl na poti in tudi ne pisma, ki sem ga še vedno v roki držala. Ta pomembna obzirnost me je polagoma prepričala, da je s skrajno nepoštenimi sredstvi odkril tajnost mojega pisanja v Lavrinem interesu. Zdaj pa, ko je na svoje oči videl, da sem prejela pismo na tako prikrit način, je dovolj vedel za svoje namene. Zato se mu je zdelo umestno, da bi uspaval v meni nezaupanje, ki ga je vzbudil v meni, kar je, gotovo dobro spoznal.
Pred hlevom sva srečala dvokoleselj, ki ga fe hlapec peljal k hlevu. Gospod Persival se je ravnokar vrnil. Prišel je k vratom, da bi naju pozdravil. Ne oziraje se na uspeh ali neuspeh njegovega potovanja, vrnil se je ravno v takem razpoloženju, v kakoršnem je bil odšel.
Tu dobim končno dva iz naše družbe. Je rekel nevoljno. Kaj naj to pomeni, da je hiša prazna? Kje je gospa Glyde?
___ Sv. Jakob, priredi v nedeljo 29. t.
m. veseloigro v 3 dejanjih: «Charlejevo tetko*. Režijo vodi g. Gombač Fran. —
Iz trliiškeea živlienia
Roko si je pohabil, radi neprevidnega ravnanja z granato. Brezposelni težak Josip Sivitz, star 23 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Gozzi, se je predvčerajšnjim zvečer mudil na železniškem kolodvoru pri Sv. Andreju. Mož je brskal v nekem kupu kovinastega materiala. ki je ležal nakopičen na prostem. Pri tem opravilu je našel valjast predmet iz medi, ki je imel na enem koncu železen nastavek.
Bila je to, kakor so pozneje ugotovili orožniki, majhna nerazpočena granata. Mož je hotel odstraniti železni nastavek. V to svrho je neprevidno udaril s kladivom, ki ga je imel s seboj, po predmetu. Pri udarcu pa se je ta razpočil z močnim pokom in v istem hipu je delavec zaječal bolečine; desna roka mu je omahnila, vsa razmesarjena. Nekateri železničarji, ki so čuli pok in kričanje na pomoč, so prihiteli na kraj nesreče; eden od njih je obvestil telefonično rešilno postajo o dogodku. Kmalu potem jc prihitel na lice mesta zdravnik, ki je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico.
Nevaren padec 6-letnega dečka. Včeraj popoldne je bil prinešen v mestno bolnišnico de-
Povedala sem mu, da je Lavra izgubila brošo in da jo je šla iskat.
Broša gori, broša doli, je mrmral osorno, priporočam ji, naj ne pozabi, da jo pričakujem v pol uri v knjižnici.
Šla sem gor in sem hodila iz sobe v sobo z advokatovim pismom pod obleko, vsa iz sebe o dnestrpnega pričakanja. Lavre še ni bilo ne blizu ne poleg in že sem se mislila podati ven, da jo poiščem. Toda strah in skrb, ki sem je pretrpela vse jutro, 6ta me tako zdelala, da me je sedaj vročina prevzela in ko sem poskušala iti proti durim, sem se morala vrniti v dvorano, kjer sem Se vrgla v najbližji naslanjač, da premagam slabost.
Umirila sem se nekoliko, ko so se duri narahlo odprle in je grof pogledal notri.
Saj mi boste oprostili, gospica Halcombe, je rekel, predrznil se msi odpreti te duri, ker vam prinašam dobre vesti. Persival, o katerem veste, da je v vsaki stvari kapriciozen, je v zadnjem hipu blagovolil izpremeniti svoje mnenje in zadeva glede podpisa je za «edf? preložena. Prosim da izrazite gospe Glyde mojo najspoštljivejšo udanost, ko ji sporočite to prijetnv izpremembo v tej zadevi.
Nato je odšel, še predno sem utegnila premagati svoje presenečenje. <
Takoj sem poskušala vstati, da bi Sla ven
Vesti t Goriškega
Predujmi na vojno odikoAtfno. Kot
svoječasno poročali, se je sklenilo na sestanku v goriškem fašju odposlati v začetku aprila v Rim posebno odposlanstvo, ki naj predloži vladi spomenico glede predujmov na vojno odškodnino.
Dne 14. t. m. je sprejel finančni minister goriško deputacijo, katero je vodH visoki politični komisar za Furlanijo odv. Pisenti. Deputacija je opozorila ministra na obupne posledice, ki grozijo gospodarstvu in obnovi Goriške z ustavitvijo predujmov.
Minister je pokazal razumevanje za to važno vprašanje in je zagotovil deputacijo, da bo peskrbel za ugodno rešitev, vendar pndrzal si je pravico proučiti pr«f predloženo mu spomenico ter potem izdati tozadevne odloke.
Smrtni slučaji. Dne 11. aprila je umrla 46-letna upraviteljica «Goriske Straže« gdena Amalija Strossar. Pokojnica, ki je bila zelo sposobna in vestna uradnica, je bila pred vo*-no ekspeditorica v tiskarni Andreja Gaber-k. Z njeno smrtjo je gubila uprava «Go-
sceii.
riške straže« marlfivc sotrudnico.	.....
— Znanega goriškega lskarnarja Alojzija Gliubich je zadela težka zguba, umrla mu je hčerka Lidija, diplomirana farmacevtka.
_ V torek so pokopali g. Jožeta Edvarda
Šfiligoj iz Via Carducci št. J6. Podlegel je po dolgi mučni bolezni.
Giasbe&o-dramatična turneja. Kakor smo svojčas poročali, so prirediU gg. Ivo Gaberščih, Stane Melihar in Anton Šubelj glasbeno-dra-matične večere v Tolminu in Gorici. Ne govorimo o materialnem uspehu teh dveh prireditev, ampak o moralnem. Materialni fe bil pač slab, zato pa je bil moralni tim večji. Posamezne točke so bile tako podane, da je celo italijansko občinstvo, kt »e prireditvi posetik>, izrazilo našim mladim umetnikom toplo pohvalo. V soboto, dne 14. t. m., se je vrfala prireditev v Postojni, a v nedeljo, dne 15. t m., v Ilirski Bistrici. V obeh krajih je prireditev toliko moralno, kolikor materialno dobro izpadla. Igralci so bili prisrčno sprejeti.
Vam naznanja, da kr. prefektura v Vidmu svojim dopisom z dne 15. 3. -23. štev. 530/Gab ni dovolila ustanovitve istega in sicer iz vzroka, kakor dobesedno v italijanščini,» che 1 suoi componenti non dano affidamento di sa-perne contenere l'attivita entro i limiti di leg-ge». Z ozirom na to Vas poživlja kr. vicepre-Jektura v Gorici, da takoj prenehate s tozadevnim delokrogom.
Proti tej odločbi je dovoljen utok in sicer naslovljen na «Ministero deIi'Interno» potom goriške viceprefekture v teku 60 dni po vročitvi predležečega dopisa (obvestila).
Županstvo občine Ajdovščina dne 26. marca 19231	^	r
L. S. Župan: Ignac Kovač L r.
Tako je bila rešena po preteku pol leta naša vloga s pravili, 9 katero smo oblasti naznanili ustanovitev ajdovske podružnice «Šolskega društtva*. Odlok je dokument svoje vrste in zasluži od vsake strani vso našo pozornost. Kar hočemo pribiti danes, je to, da bije v obraz ustavno zajamčenim državljanskim pravicam. Oblast smatra društvene stvari za navadne upravne zadeve in pripustitev ali nepripusti-tev društva ali podružnice za stvar prostega preudarka. Ali naj korporacija obstoji ali ne obstofi, to — meni oblast — je odvisno le od nje. Tako je reševala društvene zadeve stara policijska država, nikdar pa si ne bi smela dovoljevati tega moderna velevlast, če ji je še kaj na tem, da se jo smatra v svetu za pravno državo. Utemeljitev, da bodo znali obdržati podružnično delovanje v zakonitih mejah, ni v resnici nikaka utemeljitev, ker je sama neutemeljena, ampak je le izraz samovoljne policijske rešitve. V boljše ume vanje bodi povedano, da so vlogo podpisali kot ustanovitelji 1 notar, 1 notarski kandidat. 1 nadučitelj m 3 najuglednejši ajdovski trgovci. Vsi ti da ne bi znali voditi v zakonitih mejah navadne šol-
ske podružnice! Kdo naj to verjame? Kar je treba povdarjati, je tudi to, da je vloga zavrnjena, ne iz formalnih razlogov, tudi ne vsebujejo pravila nič nezakonitega, ampak mero-dajno in odločilno je le vprašanje oseb, ali so vredne ali nevredne društvene svobode. Osebam kot takim se krati pravica ustanoviti podružnico in naj v bodoče zamislijo še ^ako pametne in koristne stvari, udejstviti jih ne bodo mogli, «perche non dano affidamento itd.» Tako je policijska država ravnala svoj čas z zločinci, ponarejevalci denarja in slič-nimi elementi, naša država pa postopa na enak način z osebami, ki so jim na drugi strani po-
eden prevajal na slovenščino De Amicisa, Car-duccija in Rossija in ima torej nekaj zaaiug tudi za italijansko kulturo. Menimo pa, da udarec namenjen v prvi vrsti <šolskemu društvu*. Javnost bo toTej vedela sama, ksj je sedaj njena dolžnost.
Odgovornost za to rešitev zadeva predvsem lokalne informatorje, ki so napravili oblasti v tem slučaju slabo uslugo. Vemo, da obstajal dvojna, trojna in kdo ve kolikera mera, kakršen je pač »affidamento« in da srnefo fašisti oboroženi pobirati ravno pri tukajfcnfih trgovcih brez ozira na zakonite meje desetake in pedesetake, kadarkoli se jim poljubi.
Kdo se drži in kdo se ne drii v zakomhh mejah, o tem bo odločevalo ministrstvo, — žal da ne državno sodišče, ki bi bilo edino poklicano soditi o kršitvi državljanskih pravic.
Ne smemo prezreti indirektne vročitve polom županstva. Kakor nudi tako vročevanj« ugodnost obvestitve v lastnem jeziku, je pa na drugi strani pomanjkljivo, ker skoraj nikdar ne obsega taka obvestitev popolne vsebine uradnega odloka. Prava rešitev ostaja interni .akt, cd razumevanja karabihirske postaje ali županstva — pomislimo na slučaje kje v Istri _pa je odvisno, v katerem obsegu bo interesent zvedel, kar sc ga najbolj živo tiče. V našem slučaju n. pr. nismo zvedeli iz obvestitve ali ima utok odložilno moč in županstvo ni prvotno niti vedelo, komu naj odlok vroči, .ker je oblast previdno zamolčala imena onih nezanesljivih «componcntb>.	. ,
Nekoliko več zaupanja bi morala imeti oblast tudi do slovenskih državljanov, če hoče, da ji zaupamo tudi mi. kajti na»e geslo je zaupanje za zaupanje 1
Tolovaj na Trnovem. Pišejo nam z Goriškega: Da je človeštvo v svetovni vojni podi v jalo, da ni povojna doba vlivala nanj blagodejno, ni nič kaj čudnega, nikakor pa nc razumemo, da se dobe uredniki, ki v vsaki številki svojega lista morajo napolniti najmanj eno kolono s človeško krvjo. In ta kri ni kri urednikova, marveč je kri njegove nedolžne žrtve. Poslušajte! Na Trnovem Je svetovala žena svojemu možu, gozdarju naj gre babico iskat. Mož, poslušen kakor vsi moški v takih kritičnih trenutkih, je šel, pripeljal babico, ki se je na licu mesta prepričala, da ni še nobene nevarnosti. Babica je nato prosila gozdarja, naj jo spremi k drugi ženski, ki tudi pričakuje z žalostnim obrazom veselega dogodka. Go-zdar:eva žena je privolila v to, da gre njen mož'spremljat babico. Da je morala biti babica grda in stara, ne pove omenjeno poročilo, sicer bi ne bila dovolila žena babici takega spremstva ob taki pozni uri in po takih samotnih poteh. Do tu ni nič nenavadnega, je navaden slučaj, kakršen se pač dogaja celo v boljših družinah kakor je gozdarjeva. Žena je po odhodu moža in babice ostala sama doma. Tu potrka nekdo na vrata. Na poziv goxdar-jeve žene vstopi — maškara, ki zapreti ženi zahtevajoč denarja z revolverjem. Sedaj pa nastopi urednik. Neviden in neslišen zašepeta ženi, da hrani njen mož službeni revolver. Žena posluša zapeljivca, gre po revolver in ustreli maškaro, a pade koj nato tudi sama na tla onesveščena. Kaj sedaj? Ce bi bil pisec do ličnega krvoločnega članka količkaj pošten, bi bil spravil novega človeka na svet, ker je že spravil enega s sveta. Žena bi bila porodila, ure so ji bile že itak štete, in število prebivalcev bi se bilo izenačilo. Toda pisec se je najbrž zbal, da bo moral opravljati babiške posle, zato je rajši pustil ženo brez vsake pomoči (kaka brezvestnost!) na tleh toliko časa, da se je vrnil mož, ki je spoznal v ustreljen* maškari moža babice. Bralec se oddahne, ko je prečital ta tolovajski napad. Lahko bi jih bilo namreč še več padlo; po babičinem možu in gozdarjevi ženi še babica in gozdar v gozdu. Da je bil babičin mož ustreljen, kaj zato, prav. se mu je godilo, kaj pa hodi kod maškara okrog 13. aprila izračunjeno prav dva meseca po pustnem torku. — V resnici se je pa ves dogodek skoro gotovo tako-le izvršil. 2enska je pravila ženski, obe sta nosili poln škaf vode na glavi, vsebino 67. zvezka «Nick Carter»-fa, poročevalec je prisluškoval in mož babice s Trnovega je moral izdihniti svojo našemljeno dušo na polju prebujne domišljije. Kolikor smo mogli dosedaj dognati, bo imela ta notica hude posledice. Gozdar se namerava ločiti od svoje žene, ker noče imeti opravila z — morilko. Ustreljeni mož babice se bo tudi ločil, to pa radi tega, ker je šla njegova žena z moškim spremstvom v pozni uri po samotni poti. Babica pride skoro gotovo v disciplinarno preiskavo, ker je bila njena poklicna preiskava zelo pomanjkljiva in se je sedaj dognalo, da gozdarjeva žena sploh ni bila noseča. Gozdarjeva žena je že naznanjena orožnikom, ker je streljala s samokresom brez orožnega lista. Edini gozdarjev pes je vesel, da ga ni omenilo dotično poročilo, ker slučajno ni imel predpisane pasje znamke, 6icer bi bil moral nastopiti v notici še «šintar».*)
omotica, da sem se zopet odvlekla k nasla-1 nemoteno govoriti — pridi takoj sedaj z me-
* noj v mojo sobo! .... . ...
Po teh hlastnih besedah me je prijela za roko iti me peljala skozi knjižnico v pritlično sobo, ki se je nahajala v oglu poslopja m ki je bila samo njena. Nobena druga oseba razen njene sobarice ne bi naju mogla tu presenetiti Potisnila me je pred seboj notri, zaklenila duri in potegnila črez nje zaveso iz katuna, ki je visela od znotraj nad durmi. Nato me je povlekla k najbližjemu sedežu: bil je to fctiri-oglat divan, postavljen sredi sobe. Poglej! je rekla: poglej sem! in pokazala je na svo>e
Videla sem. da je tičala broša zopet na svojem mestu. Pogled na bro&o me je zdramil k resničnosti, % dotikom broše se je moj duh otresel fantastičnih misli in to mi je pomagalo, da sem se polagoma zavedla položaja. Kje si naila svojo brošo? Om jo je našla, Marijana!
Na tleh v čolnamici. Oh, tako naj začnem, kako naj ti vse to povem! Tako čudno ie go: vorila, na obrazu se ji je bralo, da zelo trpi in tako naglo je odšla od mene — —
Njen govor je postal glasnejši, ko so jo spomini na preetano razvneli. V meni vkoreni-njena nezaupnost, ki je »tlačila: v tej hiši noč m dan moi duh, se je aopet obudila. Pogled na
njaču, kjer sem kmalu nato napol zadremala .
Ko sem se zbudila, sem čutila, da se je neka roka dotaknila mojega ramena. Bila je Lav-rina roka.
Klečala je poleg naslanajča, obraz ji je bil razvnet in je izražal razburjenje, a njene oči, ki so se srečale z mojimi, so bile zmedene in nemirne. Skočila sem pokoncu, kakor hitro sem jo zagledala.
Kaj pa se je zgodilo? sem vprašala. Kaj te je tako prestrašilo?
Ozrla se je okoli sebe in le durim, ki so bile napol odprte, približala je svoje ustne tik do mojega ušesa in odgovorila s ie petom:
Marijana! — človeška postava ob jezera — včerajšnji koraki tam — ravookar sem yo videla! ravnokar sem govorila e njo! . S kom, za božjo voljo?
Z Ano Catherick.
Bila sem tako prestrašena zaradi Lavnnega prepadlega obraza in vsled njene skrajne razburjenosti, da mi ni bilo mogoče osredotočiti svojega duha, da bi razumela pomen te^ vesti, ko je Lavra izgovorila ime Aae Catherick.
Videla sem Ano Catherick! Govorila sem z Ano Catherick! je ponovila, misleč da je ni-
sem slišala. Oh, Marijana — toliko ti imam dan moj duh, se je zopet
m
S^LKrsa'ToSki?z	- *
*) Dotično neresnično vest sta objavila tukajšnji «Piccolo» in goriški list »Nova doba^, ki je glasilo slovenskih fašistov.
da sem ji stavila vprašanja, toda zdaj sem jo
opozorila.	, j
Govori tiše, sem rekla. Okno je odprto m pod njim pelje steza v vrt. Začni še enkrat m lepo v redu, Lavra. Povej mi vse od prve do zadnje besede, kaj se je vršilo med teboj m
ono žensko.
Ali naj zaprem okno?	#
Ne; le bolj tiho govori: pomisli, da predstavlja Ana Catherick pod streho tvojega moža nevaren predmet.
Lavra mi je torej pripovedovala, da sc Ana Catherick strašno boji neke tretje osebe, ki ve za neko tajnost, kaitero je njej mati zaupala. Kljub vsemu nagovarjanju pa se ni pustila pregovoriti, da bi odkrila Lavri tajnost. Toda jutri ji hoče ob isti uri sporočiti, kar ve o stvari Tudi je rekla, da je njeno sovraštvi, proti gospodu rersrvalu še ve&je kakor nji*
strah pred vohuni.	, ,
Povej mi, Marijana, je končala Lavra, ka,
nai napravim?	_ x
To-le, draga duša, sem odgovorila z odtočnim glasom. Ti moraš jutri na vsak načm k čolnarni«. Ni mogoče presoditi, kaj vse je odvisno od tega, če govoriš še enkrat z ono re-vico. Vendar pa te ne pustim same. Biti ho-* čem v taki bližini, da bom vse čula. Ana Catherick se je izmuznila Walterju Hartrightu in tebi. Meni ne bo ušla, naj se potem zgodi
«EDlNOSl »
V irsta* dno XV. aprila V*23i
Iz Planine pri Vipavi. Naznanjamo, da Prosvetno društvo »Planina* ponovi v nedeljo 22. tm., ob 15. uri v dvorani gosp. I. Marca, h št. 1 (Novakov mlin) dobro uspelo Saloigro: «Kdo
je mrtev?*
Pri zadnji prireditvi smo imeli mnogo obhč-nih gostov in tudi dr. Wil£ana, ki je imel navdušen govor, na katerega se posebej povrnemo. Dvorana je bila natlačeno polna, tako da mnogo ljudi ni dobilo prostora. Radi tega je sklenil odbor, na splošno željo, da to Saloigro. iki je izzvala cele salve smeha še enkrat ponovi — Odbor.
Goriška tatinska kronika! Če bi hoteli vestno poročati o vseh mnogoštevilnih tatvinah, ki se dogajajo v mes-tu in na deželi, bi marsikaj lahko napolnili celo kolono. Če bo slo tako naprej, bo treba s časom izdajati v to svrlio ooseben list. Pa tudi so postale tatvine tako navaden življenjski pojav, da že ne vzbujajo več nikake radovednosti.__•«
is »rlssks pokrajine
Pcstc>aa. (t Antonija Tomšič, roj. Moravec.) Dne 8. t. m. je* nehalo biti srce matere, je končalo življenje, posvečeno blagru svoje družine. Daleč od sveje toli ljubljene rodne grude je zatisnila za vedno trudne oči vzor-roati in soproga, zapustivši sadove svojega nadčloveškega truda in trpljenja — odrasle, skoro povsem preskrbljene otroke, in ž nnmi 6vojega življenjskega druga.
Dala je živlejirje osmero otrokom. Trije so umrli v detinski dobi, dobra in ljubljena hčerka Aleksandra v 17. letu nadepolnega življenja. Najstarejšo hčerko Olgo je vzgojila za učiteljico, sina Josipa za doktorja prava, Cirila za uglednega uradnika in Stankota je zapustila v sredini študij, namenjenih človekoljubnemu zdravniškemu poklicu. — In vse to je zmogla kot soproga revnega učitelja s pičlo mesečno plačo od 75—200 kron. ^jeno življenje ni poznalo strasti in nagonov, bilo je trda in vztrajna borba za srečno bodočnost svojih Ijublejnih otrok.
Otr-oška in dekliška leta je preživela v Senožečah, tem je sledila dolga doba 33 let žene in matere v Skopem na Krasu, kjer so zagledali luč sveta vsi njeni otrcci, na kar se je preselila z družino v solnčno Gorico v upanju, da bo tam uživala na svoia stara leta mir in zrele sadove svojega življenjskega truda.
Meseca maja 1. 1914. je po dolgi bolezni izdihnila v njenem naročju hčerka Aleksandra,
soprog ponovno pozvan v službo v Dutovlje na* Krasu. V Gorici je ostala soma z najmlaj
šim sinom. — Nad Kalvarijo so zagrmeli topovi in zemljo je nasitilo *eklo. Med točo izstrelkov je vztrajala pokojnica dolgo vrsto mesecev, dokler ni bila prisiljena s krvavečim srcem zapustiti zemljo, v kateri počiva njena
Dragi mojster se je pokazal s svojimi učenci g. Srečko Kumar. Ljubke in lahke skladbe ter znane slovenske melodije, kakor: Pavčičeva »Potrkan ples» proizvajan od učenke Černigoj Danice, «Na planincah» Cer-nigoj Darinke in »Regiment po cesti gre» od Dornik Bunca, so napravile na udeležence zelo dober vtis. Kumar vliva svojo dušo v vsakega svojega učenca. To se je videlo pri Adamičevi: «Prvi sneg*, proizvajam od Golob VirgiKje, Krekovi «Bagatek>», proiprajani od Širok Boženke, Ipavčevi «Podoknici» proizvajam od Kumar Vukice, Ipavčevi «Gavoto» proizvajam od Rozman Albe, Ipavčevi «Na grobu» iz vajeni od Dušana Marčelja in Rav-nikovi «Moment» in Večerna pesem*, proizvajam od Godina Vijolice. Zlasti je Godina Vijolica tako dovršeno nastopila, da so jo hoteli udeleženci z odobravanjem zopet na .. oder.
Gosp. prof. Pervanja, tih in vztrajen delavec na glasbenem polju, je med ljudstvom še malo znan. Njegovi učenci so pokazali, da je marljiv učitelj, ne pa tak komponist. Njegovi dve skladbi «Študija» proizvajana -od Simonič Henrika in «Aleluja», proizvajana od Piščanc Marte, sta sicer dve težki skladbi, vendar nimata nič takega, .kar bi ogrelo srce in do-padlo. Koliko večji efekt bi n. pr. napravil s kakim Ravnikom, Čajkovvskim i. dr.
Razume se, da tudi gospodična Cliiarkow ne zaostaja za svojimi tovariši-učitelji. Njeni učenki in sicer Nepužlan Vilka s <;Kmetskim plesom« in »Tarantelo* ter Volarič Lucija s Schubertovim dmpromptu* sta nastopili zelo dobro. Proizvajanje je bilo res dovršeno!
S ponosom gleda «Glasbena Matica» lahko
na sad svojega truda, svojega dela, za kal---
gre v prvi vrsti ne malo priznanje in zasluga gospodu predsedniku dr. Slaviku in učnemu osobju.
Končna beseda. Zelo lepo in hvalevredno je, da so gojenci in gojenke hvaležni svojemu učiteljstvu, da jim to hvaležno dejansko pokažejo, vendar ne odobravam, da se pri produkciji enega zavoda, pri katerem imajo vsi učitelji enake zasluge, dajejo enim lovorjevi venci in šopki cvetlic in se s tem drugi nekako podcenjujejo. Naj se v bodoče enaki slučaji opustijo! — F. Venturini.
Nova Meškova knjiga. V »Narodni založbi* v Ljubljani je pravkar izrla nova knjiga pisatelja Ksaverja Meška «Naše življenje*. Knjiga obsega niz krasnih črtic in slik, ki so vzete vse iz aktuelnega življenja. Nekatere Črtice se čitajo kakor pesmi v prozi. Črtica »Begunci*, ki otvarja zbirko, je prava epopeja trpljenja in nesreče naših beguncev. «Koro-ške elegije* so posvečene nesrečnemu koro-
gdčna nabiralka nabirala na polo «2. D. U.» za božićnico se je določilo tri četrtine zneska «Ženski podružnici Sol društva* ( kar je podružnica porabila za obdarovanje revnih otrok; eno četrtino pa «Ženskemu dobrod. Udruženju v Trstu*. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! Prosimo da nam oprostijo«, ker se je objava pomotoma zakasnila. ^
—	G. Koželj Martin iz Kolonje daruje 10 L, g. Josipina Pahor iz Vrdelce 5 L za «Šolsko društvo*.
—	refekcijo otroškega vrtca na Vrdelci daruje g. Tominc 4J4 kg testenin, 2 kg riža in 2 kg graha. Srčna hvala vsem!
—	Slov. kat. izobraževalno društvo Sp. Idrija daruje 30 L za < Dijaško Matico*. Iskrena hvala!
—	Mali Mitro Šora je nabral ob svojem krstu med stariši, botri in povabljenci L 60 za podružnico «Šol. društva* pri Sv. Jakobu; sestra Bronči je dodala še 8 L, sestra Mira še 2 L ter Dragotin Maestripieri nadaljnjih L 2, skupaj torej L 72. Takih nabiralcev potrebuje «Šol. društvo* mnogo, mnogo, ter se jim za. sedaj zahvaljuje želeč jim mnogo let in sreče.
—	O priliki pogreba pok. gospe Josipine Dekleva roj. Premrov, Vremski Britof je nabral dne 9. t. m. g. Mirko Srebotnjak z Lokve med pogrebci L 100 za »šolsko društvo*.
SOLIDEN gospod, trgovec ali uradnik s sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pri upravništvu.	540
BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTAR!
MESTO gospodinje ali voditeljice za trgovino išče inteligentna vdova, srednje starosti, z vsem potrebnim lastnim pohištvom. Ponudbe na upravništvo pod »Poštena*. -	543
TRGOVSKI POMOČNIK prva moč, izvežban v trgovini z mešanim blagom, se sprejme takoj kot voditelj filijalke v večji trgovini. Zahteva se primerna kavcija. Nastop takoj. Ponudbe po »Zanesljiv* na upravništvo.
_ 546
^■■■■■■■■■■■HHaMMHBaHBMMMaHHMMMaHMHHHM
POSTELJE omare 220 nočne omarice 50, vzmeti žimnice, popolne sobe 850. Via Fon-deria št. 3. -	551
ŽUPANSTVO VRABCE naznanja, da se bo vršila dne 29. aprila 1923. ob 2. uri popoldne v občinski pisarni- dražba občinskega lova. Pogoji se izvejo pri dražbi. — Zupan: Suša.
555
POZOR! Krene, korale, ziato, platin in zobov* je po najvišjih cenah plačuje edini grosist B	....... "
Jelleli Vita, via Madonnina 10, I.
32
Borzna boročila*
Tečaji:
Trst,
Cosuiieft • TTTTT"* • • . • •
Palmatia............
GeroHmich
Libera Triestioa .«••••>•»
Ltoyd ■*•*«••••••••
I ussino •
.....................i •
Oceanla «••••••••••*
1 Premuda ••••»•••»•■*
Tripcovkb A ia pel ca
Cement Dalmatla ••••••••
C«mcnt Spilato . • • ......
škemu plebiscitu in so pisane s srčno krvjo, saj je pisatelj preživel vso svojo moško dobo na Koroškem, okusil vse neizrečno trpljenje in gorje našega koroškega ljudstva in čuti sedaj bolj kakor kdo drugi neizmerno boiest,
'.-vole najstarejše hčerke v Vrbju pri Žalcu, i roda kjer je preživela sveše zadnje dni. Blagi pokoj-
nici večen mir!
S* I^VV*	•	----
____ razsodnpsti, previdnosti, modrosti, ne
ciročajike kričavesti in napihnjene vrtoglavosti. Danes si govorim z bridkostjo: Kaj naj modrost med nami, v narodu najhujših šarlatanov, najnevarnejših, jker najnesposobnejših harlekinov? Kdor je najglasnejši kričač, naj-Glasbem ve-er gojencev in gojenk <-Glas- predrznejši glumač: na presiol ž njim, narodov Ma»?ce» v Trstu. Sklepno sodbo, ki sem] voditelj naj bo!* — Posebno efektni so «Za-jo izrekel o nastopu gojencev ^Glasbene M a- piski izza velikih dnl», ki slikajo pnca*ova-tice- v svoji kritiki lansko leto, je letošnji | nje in strah, čustva pisateljeva ob plefaiscit-nastop pri glasbenem večeru dne 7. t. m. do- j nih dneh. »Kakšen bo konec?* se vprašuje
18. aprila 1923 317
•	••••• 3i>5
......1230
••«*•• 338 ..........
......640
•••••• 122
•	••••• 1 tb
•••••• 386
•••••• 283
......500
338
......250
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuj« in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v!a Giacintc Gallina 2f (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupcL Via Pondares št. 6, L	44 B
v Trstu
rsgistrovana zadr. z neomejenim jamstvom
OBcfl Mer Lnlgl da PolesMna it 4. L
Obrestuje navadne tafanltee vltme dq
5
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5l/aV. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/t ako znašajo 30-40.000 , po 6Va% ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, O.	45
KLAJNO APNO za živino, redilni prah za krave, konje in prašiče, fluid za konje. — Zaloga v lekarni II. Bistrica.	29/2
nBSERSB
Valuta aa Užeškem
Trst,
egrsVe krone ••••••••
avstrijske krotil -«.»••••
češkoslovaška kroae ••••••
dinarji •• ••••••••«•
le j i marke
dolarji »•••••••«•••
imncosklfranki švicarski franki
sngležld funti papirnati • • . • •
trga.
18. aprila 1923
.	0.4250 0.4750
#	0.0280 0.03
„	60.25,— 60.50
,	20.20.— 20.40
.	9.25.— S.75
.	0.0875 0.092.S
.	20.20 20.40
.	133 25.—134 — . 366.—.—369--
.	94.50.— 94.80
Knilžgonos! ia umetnost
oopoino glasbeno izobrazbo. Fa saj ra/polaga sega 107 strani m stane 10 dinarjev. Dobiva tržaška * Glasbena Matica* tudi z izbranim se v -Narodni kn;igarni» v LjobranuJNajno-učriir: osobiem. Poieg že zn?.nega vzornega vejše Meškovo delo toplo priporočamo nagemu ravnatelja g. Sonca in učiteljev gospodične čitaj^čemu občinstvu. O knjigi sami, ki je zla-Chiurkow in g. Avg. Ivančič, ki so na zavodu £ii prikladna za velikonočno darilo se spre-z vso vnemo poučevali že lansko leto, se ?e govorimo
cGlasb. Malica» v tekočem letu izpopolnila z veščima orefesorjema g. S. Kumarjem in g. And. Pervanja. Zadnji nastop je zopet dokazal, da uspehi «G!asbene Malico ne zaostajajo vsekakor za onimi -hikajšr.Hh drugorodnih zavodov in ta sodba je padla pri zadnjem nastopu tudi cd prisotnih italijanskih glasbenikov. Bogati spored je obsegal vijolinske in klavirske • točke, ki jih je izvajalo 45 gojencev in gojenk, ki so — razen par odraslih — po večini še Ijudskošolski učenci in učenke. Ugajalo mi je tudi da so si posamezni učitelji zbrali snov različnih glasbenikov. Tako je n. pr. g. Kumar imel same slovenske skladatelje, kakor: Pavčiča, Adamiča, Ipavca in Kreka; g. ravnatelj i>o»c Ča-kovskega, Moskovskega in Karganovega; gospodična Chiurkow Schuberta, g. Pervanja na lastne skladbe. Do sedaj so se dokaj rado Izpušča!: s takih sporedov novi skladatelji in smo se šopirili po večini z nemškimi. Ne vem čemu, ko imamo dovolj svoje glasbene literature. Torej smo z zadnjim koncertom napravili tudi v tem oziru korak naprej.
Pleyelovo op. 8 in rondo: Duo za gosli s soremljevanjem viole in klavirja so izvajali pod vodstvom g. Ivančiča. Gosli: Bucik Mil., Bucik R., Bunc Mir., Gombač R., Hočevar J., Horlak L., Kalister R., ICapun R., Klaus M., Konesiabo A., Kosak J., Lozej K., Novak D., Prah R., Radešič E., Repich P., Rijavec A., Šuman A„ Vagliolo V., Vekjet K„ Verčon J., Volarič E., Vrabec H., Zink I. Viole: Malič S., Može J., Plcsničar B. Klavir: Širok Božena. Izvajanje je bilo brezhibno in podano z občutkom. Koliko truda je treba, da se dosežejo oni pianissimo, crescendo in decrescendo, ve le tisti, ki to poskuša. Žal le, da nima g-Ivančič nekoliko več gibčnosti, elastičnosti. Tudi ostali nastopi na gosli so bili nepričako vano dobri. Tako ^Otroški ples» proizvajan na gosli od Šuman Andrijana, komaj 81etnega dečka, in spremljevan na klavirju od Godina Vijolice, «Pesem brez besed* in «Roži» I. gosli Repich Peter, II. gosli Hočevar Jos., klavir Vrabec Hubald, «Švedski ples» in «Slo-vanska uspavanka«, gosli Hočevar Jo6., klavir Malič St. Hočevar je pokazal velikanski napredek od lanskega leta. Kaže postati mojster na gosli. Handlowa Adagio in AHegro, I. gosli S. Malič, II. gosli Vrabea Hubald, klavir Lampe Angela ie J>iIo proizvajano zelo dobro. Vendar je I. del — Adagio — boljši od AHe-'gra. Z Blabovim Triom za gosli: Elegija in An-dante izvajan od Hočevarja, Kalistra, Klatasa, Maliča, Al o že ta in Vrabca so bile zaključene vijolinske točke in spored.
Klavirske točke, in sicer gojene! g. ravnatelja Sonca: Zalo kar Milan s «Scherzino», Goljevšček vasica z «Ogrsko«, Gombač Ema
čaokowakega «ValčkomPertot Jelica z Moskovskega «Nemir», Lampe Angela z .-Baxkarolo» in «Ples» ter Plesničar s Cajkow. «Valčkom« In Saint-Saens «Gavoto» — so pokazali svoje talente, svoje vrline in ni je bilo hibe, katera bi se jim mogla očitati
L'Europa orientale. Izšla je te dni 2. štev. te mesečne revije, ki jo izdaja zavod za vzhodno Evropo. Revija izhaja že od L 1921. in objavlja oolitične, gospodarske, literarne in druge članke iz vseh vzhodnoevropskih, posebno slovanskih dežel. Revijo vodijo sen. prof. Franccsco Rulfini, prof. Aurelio Palmieri, dr. Amedeo Giannini. Glavni urednik reviji je crof. Ettore Lo Gaito. Letna naročnina za član.® zavoda stane L 15, za nečlane L 25. Posamezne številke L 3. Za naročnino m vse druge informacije se je obrniti na sedež zavoda v Rimu, Via Nazionale 89 (Palazzo Tom-masini). Zadnja številka ima to-le vsebino: Statistika jugostovenskega katolicizma (Aurelio Palmieri). — Češka gUsba (K. Hoffinei-ter); Političen pregled. (Stanje vzhodne Evrope dne 1. februarja 1923. — Vprašanje Jaworzyne-Julij Manin in transilvanska politika — Madžarsko vprašanje.) — Gospodarski pregled. (Gospodarska bodočnost Grčije — Gospodarske vesti o Poljski — Živinoreja na Romunskem.) — Kulturni pregled («Insti-tut d'etudes slaves» v Parizu in Cehoslovaška
_ Manjšinske »ole na Estonskem. Polesje —
Poljska izdajateljska družba za italijanska dela — Literarno in filozofsko delovanje M. Zdziechowskega — Italija v vzhodnoevropskih literaturah — Versko gibanje v vzhodni Ev ropi.) — Bibliografični pregled. (Ocene leti ških, poljskih, angleških knjig). — Pregled revij.	_
Poslano9)
Podpisani izjavlja, da neće ni priznati ni platiti nikakva duga što bi učinila njegova supruga Milka Sušanj rodjena MavriČić.
Matulje, dne 17. aprila 1923. 193	Mate Sušanj.
*) Za Clank« pod tem naslovom odgovarja uredništvo la toliko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
s« računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo« placa polovično cena
Kuli ogluši u „Edinosti" imalo uMSi uspeh.
l\mm\ m mnmm
(194)
v leišanah
se bo vršif ane 28. aprila t. K
Ivan Miheicic
Trst — Via S. Fi'ancesco štev. 10 — Trst
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah.	(39.
HESaEE^
Httgft—Hrta*
TržoSha posojilnico In hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uradu!« v svoji lastni hiši ulica lorrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
P© 4°;0
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uratlns ure za stranke od 9 đo 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatteri 10, I. vogal Acquedotto). Vzgojevalna, resna, moralna. Racionelna metoda. Pospešen pouk malih skupin, 2 do 4 učencev. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih šolah L t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk (fakultativno). Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina._530
VRATAR zamenja majhno stanovanje z večjim. Naslov pri upravniSfvti.	563
ČEVLJARSKI stroj za krpanje prodam po ceni Sežana 44, Hrib.	_564
DEKLE, 23 letno, »učeno vseh d«l išče službe v mestu aH na deželi. Plača po dogovoru. Naslov pri upravniStvu._
KROJAČ išče učenko. Via S. Michele 6/IU, desno.	566
ODLIČNA vdova, prijetne zunanjosti, 39 letna, z lastnim stanovanjem in neboKfco gotovine, želi znanja r svrho ženit ve z gospođom primerne starosti in stanu. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne, na opravmStvo pod
« Varčnost*.
560
DAROVI
V počeščenje spomina Pepčka Čok, daruje oče Andrej Čok — Pušer 20 L za Lonjersko podružnico šolskega društva. V isti namen darujeta g. Pina Birsa in g. Marija Cok vsaka 10 L. — Denar hrani blagajničarka.
— Za božićnico so darovali na polo gdčne. Vere Čuček: Vera Čuček L 15, A. P. L 15, Črnigoj 10 L, obitelj N. N. 10 L, trgovina To-mažič 10 L. Rehar 4 L, Rožanc 4 L, G. Černe 5 L, M. B. 5 L, M. F. 10 L, N. N. 5 L, Stibdl
5	L. Perhauc 30 L. Iv. Kerie 50 L, E. Bartdj 20 L, G. Machne 30 L, N. N. 10 L, N. J. 5 L, Balček 5 L, J. T. 5 L, Gerželj 2 L, N. N. 5 L, Sbagar 5 L, A. Zega 20 L, Andrej Urdich 10 L. Tržaška posoijlnici In hranilnica 100 L, G. Babic 25 L, Zidar 50 L. N. N. 5 L, N. N. 10 L, N. N. 5 L, Ivan 10 L, M. S. 10 L, Skorkouni 30 L, Nečitljiv 10 L, Križmančič 20 L, And. Zafred 10 L, Prime 20 L. Candolini 20 L, Krulič Milena 20 L, Wildmann 20 L, M. Ste-pančičeva 20 L, Ivanka 10 L, Lina Ternovec
6	L, N. N. 15 L. A. 20 L, S. J. 20 L, Miki 20 L, Di Armamento «Ouama» 50 L, D. Ukmar 25. L. A. C. Markovič 50 L. N. Tripkovič 10 L, N. Anekcut 10 L, Tusar 20 L, Slobodna plovitba Ivo Račič in drug 50 L, A. 10 L, M. V. 10 L, Splošna 10 L. Heinrihar 25 L, W. Bertelj 5 L. Kocjančič Mati 5 L, F. Klein 10 L, L. Reja 5 L, Scalata 5 L, Kralj Jos. 1 L, Niče 10 L, Maitzen 2 L, Ante Iveša 10 L, M. Petrič 30 L, Cvenkel 20 L, Wildmann 10 L,
BABICA sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Tajnost Via Madonnina 10/11.
POHIŠTVO za sobo tn kuhinjo prodam radi selitve. Ponudbe pod *G. R» na upravništvo.
Ju*
AUTORIZIRANA babica sprejema noseč ena dom. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23
567
POHIŠTVO v Via Udine 25. Masivne spalne sobe od L 1000.— naprej, obedne sobe od L 2400.— naprej, sobe za eno osebo, garniture za klube, obešala, ledenice, belo lakirane kuhinje, železno pohištvo in pohištvo za urade po zmernih cenah.	568
KDOR želi kupiti hišico, hišo, posestvo industrijsko podjetje ▼ Ljubljani ali okolici, naj se obrne na veščega strokovnjaka, katerega naslov pove uprfvništvo.	508
POHIŠTVO
lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarne in gostilne.
Breskonloursnčne cene
Trst - Viale XX. Settembre 35 — Trst
(palaca Eden)
Telefon 34-34 bis	Telefon 34-34 bis
CAMIONS, različnih vehkostl. se dajo v najem proti zmerni odškodnini. M. Bizgak, Via Giulia 49, telefon 19-80._514
DVA KAMIONA: tritonski «Saurer» in pet-tonski «Fial» se prodata. Natančne|e pn Občem koosumnem društvu v Idriji. (522)
Odveč bi bilo se laskavo izražati o teoriji Nečitljiv 10 L, N. N. 10 L, L. Kravos 5 L, in tehniki g. ravnatelja Sonca. Delo hvali | Ivančič Joško 5 L, Nečitljiv 5 L. Franci 1 L,t človeka.	Maria R. K. 15 L; skupaf 1210 L. — Ker jej
KUPUJEM staro Železo, kovine in drugo po visokih cenah. Opčine St. 266.	533
šHalni stroji «Sin-
_Le m dobivajo tudi
Oslovska, Opčine.
532
DVOKOLESA, fer» ter v«e na obroke pri
CENTRALA T^ST	w
DelnlSka Ravnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Aflllranl zavodi: Jadranska Sanka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljnbljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Sakser State Bank VALPARAISO: Banco Yugoslavo de ChSle
Izvriuje vse banžne posle. PREJEMA VLOGE
u branlhe knjižice In na tekočI račua ter lih obrestuje do 3 V/o.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dal« v najem varnostne predale (safes) ■
Zavodovi uradi v Trstu:
tfI Rlsparmlo itev. 5 — Via S. Nlcol6 Stev. 9
TelKlait. ttil, m ZIIL Uiaia peshK H 9.38 ii 12.18 ii Bi 14.38 do 18.