KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM Liza Pirnat FIZIČNA DOSTOPNOST KNJIŽNICE IN NJENIH STORITEV GIBALNO OVIRANIM UPORABNIKOM: PRIMER KOROŠKE OSREDNJE KNJIŽNICE DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ravne na Koroškem, 2025 Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Liza PIRNAT Naslov pisne naloge: Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Kraj: Ravne na Koroškem Leto: 2025 Št. strani: 27 Št. slik: 13 Št. preglednic: 0 Št. prilog: 2 Št. strani prilog: 8 Št. referenc: 16 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Mentorica v času strokovnega usposabljanja: Katja Čop, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem UDK: 027.7:725.84-056.2(497.4Ravne na Koroškem) Ključne besede: splošne knjižnice, knjižnične storitve, prostori knjižnice, dostopnost, gibalno ovirani uporabniki, ranljive ciljne skupine Izvleček Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem se v okviru Kompetenčnega centra za lahko branje že nekaj let posveča ranljivim ciljnim skupinam. Poseben izziv so ji gibalno ovirani uporabniki, ki zaradi arhitektonskih ovir in težje sposobnosti gibanja redkeje obiskujejo knjižnico. V pričujoči raziskavi se osredotočamo na omenjeno skupino uporabnikov, iskali smo informacije, s katerimi težavami se srečujejo uporabniki pri dostopanju knjižnice ter pridobivali predloge za izboljšanje dostopnosti. Splošne knjižnice lahko z načrtovanjem knjižničnega prostora in odstranjevanjem arhitektonskih ovir, ki uporabnikom onemogočajo prosto in samostojno gibanje v okolici in notranjosti knjižnice, v veliki meri pripomorejo k boljšemu počutju in s tem k obisku privabijo večje število gibalno oviranih uporabnikov. S prilagojenimi storitvami in dostopom jim omogočijo, da uporabniki ne izgubijo fizičnega stika s knjižnico. Raziskava se osredotoča na področja uporabniku prijazne knjižnice, kamor spadajo kompetence knjižničnega osebja, storitve knjižnice ter v največji meri dostopnost knjižnice in njenih storitev. Z anketno metodo in metodo intervjuja smo pridobili informacijo, da so gibalno ovirani uporabniki na splošno zadovoljni z dostopnostjo Koroške osrednje knjižnice, ter predloge in priporočila, kaj bi jim omogočilo še lažji in varnejši dostop. Ugotovili smo, da je v Koroški osrednji knjižnici potrebnih še nekaj sprememb in posodobitev, da se bodo ciljni uporabniki (gibalno ovirani) v knjižnici lahko počutili še bolje in knjižnico obiskovali pogosteje. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III KAZALO VSEBINE 1 UVOD...................................................................................................................................... 1 2 UPORABNIKU PRIJAZNA KNJIŽNICA ............................................................................ 3 3 KOMPETENCE KNJIŽNIČNEGA OSEBJA PRI ZAGOTAVLJANJU DOSTOPA IN STORITEV KNJIŽNICE ZA GIBALNO OVIRANE UPORABNIKE .................................... 5 4 KOROŠKA OSREDNJA OBMOČNA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA .................. 6 5 RAZISKAVA .......................................................................................................................... 7 5.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ...................................................................................... 7 5.2 METODOLOGIJA IN METODE..................................................................................... 9 5.3 REZULTATI RAZISKAVE ........................................................................................... 10 5.3.1 Rezultati ankete ........................................................................................................ 10 5.3.2 Rezultati intervjuja ................................................................................................... 20 6 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI ............................................................................................... 22 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA .................................................................................. 25 PRILOGE .................................................................................................................................... i PRILOGA 1: Anketa o zadovoljstvu gibalno oviranih uporabnikov s fizično dostopnostjo knjižnice in njenih storitev ....................................................................................................... i PRILOGA 2: Intervju o zadovoljstvu gibalno oviranih uporabnikov s fizično dostopnostjo knjižnice in njenih storitev ..................................................................................................... vi Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV KAZALO SLIK Slika 1: Trajanje članstva v knjižnici ....................................................................................... 11 Slika 2: Pogostost obiska v knjižnici ........................................................................................ 11 Slika 3: Zadovoljstvo s primernostjo parkirnega prostora........................................................ 12 Slika 4: Zadovoljstvo s fizično dostopnostjo knjižnice na splošno .......................................... 13 Slika 5: Zadovoljstvo z dostopnostjo notranjih prostorov knjižnice ........................................ 14 Slika 6: Zadovoljstvo z dostopnostjo knjižnega gradiva .......................................................... 15 Slika 7: Dostopnost sanitarnih prostorov.................................................................................. 16 Slika 8: Obisk prireditev in drugih dejavnosti knjižnice .......................................................... 16 Slika 9: Dostopnost prireditev in dejavnosti knjižnice ............................................................. 17 Slika 10: Zadovoljstvo s storitvami knjižnice .......................................................................... 18 Slika 11: Uporaba pripomočkov za oporo pri gibanju ............................................................. 19 Slika 12: Spol anketirancev ...................................................................................................... 19 Slika 13: Starostna struktura anketirancev ............................................................................... 20 Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Dandanes je v družbi vse več govora o enakih možnostih za vse posameznike določene skupnosti. Zaposleni v knjižnicah se pri svojem delu pogosto srečujejo z uporabniki, ki pri uporabi knjižnice potrebujejo posebne prilagoditve in dodatno pomoč. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj – 1, 2001) ter Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018) določajo, da so temeljne naloge splošne knjižnice izbor, obdelovanje, hranjenje, vzdrževanje, predstavljanje in posredovanje knjižničnega gradiva in informacij. Glavna naloga vsake splošne knjižnice je, da omogoča uporabo in dostop do knjižničnega gradiva za vse skupine uporabnikov ter da vsakemu posamezniku zagotavlja dostop do znanja in za to potrebnih informacij. Dostopnost knjižnice in njenih storitev velja za eno od temeljnih nalog splošnih in drugih vrst knjižnic. V mnogih tujih državah, pa tudi v Sloveniji, uporabnikom z gibalnimi oviranostmi dostop do knjižnice in njenih storitev še vedno ni povsem omogočen. Pri načrtovanju knjižničnih prostorov ter organiziranju knjižničnih storitev in dejavnosti se je treba postaviti v kožo gibalno oviranih uporabnikov in razmišljati v smeri, da bodo imele vse skupine uporabnikov enake možnosti za dostop. IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah 1994 (1994) uporabnike s posebnimi potrebami deli glede na smernice za določeno skupino uporabnikov. Med njimi so vizualno ovirani uporabniki; gluhi in naglušni; uporabniki z bralnimi težavami; gibalno ovirani uporabniki; uporabniki z motnjami v duševnem razvoju; uporabniki v dolgotrajni oskrbi (zaporniki, bolnišnični pacienti, starostniki v domovih za ostarele itd.); uporabniki v posebnih okoliščinah (nepismeni, upokojenci, brezposelni, brezdomci itd.) ter multikulturne skupnosti. V pisni nalogi se osredotočamo le na gibalno ovirane uporabnike in njihovo možnost fizičnega dostopa do knjižnice in njenih storitev. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem (v nadaljevanju Koroška osrednja knjižnica) od januarja 2022 dalje deluje kot Kompetenčni center za lahko branje, v sklopu katerega že nekaj časa stremi k prilagoditvam in omogočanju dostopa za gibalno ovirane in druge uporabnike ranljivih ciljnih skupin. Kljub temu se še vedno najde arhitektonska ovira, ki bi jo bilo treba odpraviti oziroma prilagoditi za lažji dostop. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so ciljni uporabniki knjižnice (gibalno ovirani) zadovoljni s fizično dostopnostjo knjižnice in njenih storitev, kaj jih pri gibanju po knjižnici ovira ter kateri so njihovi predlogi za izboljšanje dostopnosti do knjižničnih prostorov in storitev. Gibalno ovirani uporabniki redko prihajajo v knjižnico, poleg tega zajemajo mali delež vseh uporabnikov, zato je pomembno, da dostopnost prilagodimo glede na njihove potrebe in tako vzbudimo večje zanimanje za obisk knjižnice in tudi za tovrstne uporabnike. Pred samo raziskavo smo si postavili naslednja temeljna raziskovalna vprašanja: ali je omogočen fizični dostop do knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom; kako so uporabniki zadovoljni z dostopom do knjižnice in njenih prostorov; s katerimi težavami se gibalno ovirani uporabniki srečujejo pri dostopanju do knjižnice, njenih prostorov in storitev; kako lahko knjižnica izboljša dostopnost glede na potrebe in predloge gibalno oviranih uporabnikov; v kolikšni meri so gibalno ovirani uporabniki zadovoljni s kompetencami osebja knjižnice za pomoč uporabnikom. Raziskovalna vprašanja so nam pomagala pri oblikovanju hipotez, ki smo jih nato na osnovi rezultatov raziskave poskušali potrditi ali ovreči: 1. Okolica knjižnice in njeni prostori so primerni za nemoteno gibanje gibalno oviranih uporabnikov. 2. Gibalno ovirani uporabniki nimajo posebnih težav z dostopom do knjižničnega gradiva, prireditev in dogodkov v knjižnici, toaletnih prostorov itd. 3. Med knjižnimi policami je dovolj prostora za dostop z invalidskim vozičkom ali drugimi opornimi pripravami za gibanje. 4. Gibalno ovirani uporabniki najpogosteje naletijo na oviro pri iskanju gradiva, ki se nahaja na najvišji ali najnižji knjižni polici. 5. Osebje knjižnice je primerno usposobljeno in vedno pripravljeno pomagati, ko jo uporabnik potrebuje, npr. pri postavitvi prenosnih klančin, posredovanju informacij in dostopanju do želenega knjižnega gradiva. Glede na namen in cilj pisne naloge smo oblikovali teoretični del in empirično raziskavo. V prvem delu smo z deskriptivno metodo (s pregledovanjem in povzemanjem domače in tuje literature) preučili predmet raziskovanja. Empirični del naloge je sestavljen iz dveh delov, saj smo za pridobitev raziskovalnih podatkov uporabili kvantitativno metodo (anketo) in kvalitativno metodo (intervju). Prvi del temelji na analizi kvantitativnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo spletnega anketiranja preko aplikacije 1KA. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni vprašalnik in ga posredovali določenemu vzorcu anketirancev (namensko Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 vzorčenje). Uredili in analizirali smo podatke in za njihov prikaz oblikovali grafikone. V drugem delu empirične raziskave smo predstavili analizo polstrukturiranega intervjuja, ki smo ga opravili z vnaprej določenim uporabnikom. Pridobljene kvalitativne raziskovalne podatke smo vsebinsko analizirali in predstavili v opisni obliki. V sklepnem delu pisne naloge so predstavljeni zaključki, do katerih smo prišli s pomočjo opravljene raziskave. Odgovorili smo na raziskovalna vprašanja in potrdili oziroma ovrgli hipoteze. 2 UPORABNIKU PRIJAZNA KNJIŽNICA Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018) govorijo o uresničevanju temeljne vloge knjižnice: nadziranje, obdelovanje, hranjenje, vzdrževanje, predstavljanje ter posredovanje knjižničnega gradiva in informacij. Ena glavnih nalog splošne knjižnice je, da omogoča uporabo in dostop do knjižničnega gradiva in knjižnice vsem skupinam uporabnikov. Knjižnica kot informacijsko središče, kjer se zbirajo in srečujejo skupine ljudi, mora zadovoljiti potrebe za izpolnjevanje temeljnih nalog splošne knjižnice. Dosegati mora udobne, varne in stimulativne razmere za zaposlene in uporabnike. Dovjak idr. (2019) v raziskavi ugotavljajo, da bi moralo načrtovanje knjižnic potekati po multidisciplinarnem postopku, ki bi zajemal sodelovanje in spoštovanje vseh, osebja in uporabnikov knjižnice. Knjižnice morajo biti aktivni podporniki invalidov 1 in njihove vključenosti v družbo. Jaeger (2018) v članku omenja vključevanje invalidnih uporabnikov in poslanstvo vsake knjižnice. Pravica vsakega posameznika je, da ima možnost uporabe in dostopa do knjižnice. V skladu s tem Irvall in Nielsen (2015) v smernicah IFLE za dostop do knjižnice za uporabnike z oviranostmi določata prilagoditve fizičnega dostopa knjižnice, knjižničnih storitev in komunikacije med knjižničnim osebjem in uporabniki v smeri, da so zadovoljene potrebe obravnavane uporabniške skupine. Med naštetimi prilagoditvami je za uporabnike z gibalnimi oviranostmi najpomembnejši fizični dostop knjižnice in njenih storitev, saj jim le ta omogoča samostojno in varno gibanje v okolici in prostorih knjižnice. 1 Osebe s kakršno koli trajno telesno ali duševno okvaro. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 Poznamo več segmentov dostopanja do knjižnice in omogočanja uporabe knjižnice za vse vrste uporabnikov. Eden od njih in hkrati najpomembnejši segment za uporabnike z gibalnimi oviranostmi je fizični dostop do knjižnice in prostorov v njej. Med gibalno ovirane osebe štejemo posameznike, ki imajo kakršne koli telesne motnje, zaradi katerih imajo težave pri gibalnih dejavnostih. Kesič Dimic (2005) v svojem članku gibalno ovirane uporabnike deli v dve skupini. Na tiste, ki imajo pri gibanju le nekaj težav (težje hodijo ali premikajo roke ter za gibanje potrebujejo oprijeme), in tiste, ki za gibanje potrebujejo različne pripomočke in prilagoditve v okolju, v katerem se nahajajo (invalidski vozički, opornice, klančine itd.). Pravica vsakega posameznika je, da ima možnost dostopa in uporabe knjižnice (okolica knjižnice, vhod, toaletni prostori, stopnišča, dvigala itd.). Irvall in Nielsen (2015) poudarjata, kako pomembno je osebam na invalidskem vozičku in tistim, ki si pri gibanju pomagajo s kakršnimi koli drugimi pripomočki za oporo, omogočiti dostop do vseh oddelkov knjižnice, ki so prosto dostopni: • Zunaj knjižnice: Osebam z oviranostmi mora biti omogočeno, da lahko sami varno dostopajo do knjižnice in v njeno notranjost. Irvall in Nielsen (2015) ter Echezona idr. (2011) se strinjajo, da vsaka knjižnica potrebuje parkirna mesta, ki se nahajajo blizu vhoda, poleg tega morajo biti označena z znakom za uporabnike z oviranostmi. Pot do vhoda v knjižnico mora biti gladka, nedrseča in primerno osvetljena. Če je knjižnični vhod dostopen samo preko stopnišča, je treba za gibalno ovirane uporabnike namestiti klančino, ki je nedrseča, ne preveč strma, poleg tega je za varnejši vzpon potrebna ograja na obeh straneh stopniščnega vzpenjala. • Vhod v knjižnico: Za gibalno ovirane uporabnike mora biti pred in za vrati dovolj prostora, vrata pa dovolj široka, da se lahko uporabniki primerno in varno gibajo z invalidskim vozičkom ali drugimi pripomočki za oporo pri gibanju. Stikalo za avtomatska vrata mora biti na primerni višini, da je dosegljivo osebi na invalidskem vozičku. Blizu vhoda v knjižnico se morajo nahajati tudi informacijsko-referenčno območje, izposojevalni pult in samopostrežne naprave za izposojo in vračanje knjižničnega gradiva, okrog katerega naj bo prostor zadosten za nemoteno gibanje z invalidskim vozičkom ali drugimi pripomočki za oporo. • Dostop do gradiva in drugih storitev: Vsem uporabnikom mora biti omogočen dostop do vseh območij knjižnice, v katerih se lahko prosto gibajo. Prostor mora biti opremljen z razumljivimi usmerjevalnimi tablami in načrtom zgradbe po nadstropjih knjižnice. Po celotni knjižnici mora biti zagotovljen zadosten prostor za nemoteno gibanje z Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 invalidskim vozičkom ali drugimi pripomočki za oporo pri gibanju. Če ima knjižnica več nadstropij, Irvall in Nielsen (2015) v kontrolni seznam za nemoten dostop uvrščata pomembnost dvigala oziroma stopniščnega vzpenjala. Dvigala morajo biti dobro osvetljena z gumbi, ti pa morajo biti dosegljivi uporabnikom na invalidskem vozičku. Knjižne police morajo biti dostopne in prehodi med njimi neovirani za gibalno ovirane uporabnike. Ne glede na vse našteto, mora biti knjižnično osebje primerno usposobljeno za pomoč uporabnikom, ko naletijo na oviro. • Toaletni prostori: Vsaka knjižnica mora imeti vsaj en toaletni prostor, namenjen uporabnikom z oviranostmi. Pomembno je, da so vrata in toaletni prostor dovolj široka za obračanje z invalidskim vozičkom ter da ima uporabnik možnost oprijema na nameščenih držalih. Hkrati morajo biti prilagojene tudi višina toaletne školjke in ročice za izpiranje ter višina umivalnika in ogledala. Ne glede na to, ali knjižnica uporabnikom zagotavlja vse našteto, mora biti knjižnično osebje primerno usposobljeno in kompetentno za pomoč uporabnikom, ko naletijo na oviro pri dostopanju in uporabi knjižnice in njenih storitev. 3 KOMPETENCE KNJIŽNIČNEGA OSEBJA PRI ZAGOTAVLJANJU DOSTOPA IN STORITEV KNJIŽNICE ZA GIBALNO OVIRANE UPORABNIKE Avtor Šinko (2021, str. 50) opozarja, da »spreminjajoče se potrebe družbe, tehnološke spremembe in razvoj stroke zahtevajo, da zaposleni v knjižnicah svoje znanje in veščine konstantno dopolnjujejo«. Strokovni delavci knjižnice morajo neprestano pridobivati nove kompetence, znanja in spretnosti za delo z uporabniki in opravljanje informacijske službe. Sekcija za informacijsko-referenčno službo in delo z uporabniki Ameriškega združenja knjižničarjev (ALA) v svojem seznamu zajema vsa področja, ki jih mora znati knjižnični strokovni delavec, da uporabnikom zagotovi kar se da dobro uporabniško izkušnjo, ne glede na njihove potrebe. Knjižnice morajo zagotavljati dostop do informacij ter organizirati, načrtovati in ponujati storitve, ki ustrezajo izraženim potrebam posameznih uporabnikov (prepoznavanje in spoštovanje raznolikosti uporabnikov in njihovih potreb), razvijati in širiti ustrezno strokovno znanje med druge knjižnične delavce ter sodelovati z uporabniki in s sodelavci, da uporabnikom zagotovijo dostop do vseh storitev (RUSA Task Force on Professional Competencies, 2017). Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 V današnji informacijski družbi se mora knjižnično osebje soočati z vse širšim krogom uporabnikov. Vsak zaposleni v knjižnici se pri svojem delu srečuje z uporabniki, ki potrebujejo posebne prilagoditve in dodatno pomoč pri uporabi in dostopu knjižnice in njenih storitev. Gibalno ali drugače oviranim uporabnikom lahko uporabo in dostop knjižnice olajšajo z znanjem, ki ga usmerijo v pomoč in posebne prilagoditve. Knjižnično osebje mora imeti primerno znanje in kompetence o tem, kdo so ti uporabniki, kaj je zanje značilno ter kako lahko uporabnikom nudijo pomoč in kdaj. Starman (2011) poudarja pomembnost znanja knjižničnega osebja za pomoč uporabnikom z gibalnimi in drugimi oviranostmi. Koulikourdi (2008) ter Starman idr. (2011) v svojih delih poudarjajo izobraževanje o uporabnikih z oviranostmi. Večina institucij v tujini (Afriki, Aziji, Avstraliji, Evropi itd.) in pri nas, ki izobražuje strokovno osebje knjižnic, se v okviru določenih vsebin osredotoča tudi na uporabnike z oviranostmi in prav je, da se knjižnično osebje o tem neprestano izobražuje in seznanja. Ne glede na to, kako dobro je knjižnica opremljena in dostopna za vse skupine uporabnikov, so kompetence in znanje knjižničnega osebja za delo z uporabniki ključ za večjo obiskanost knjižnice in zadovoljstvo s strani tovrstnih uporabnikov. 4 KOROŠKA OSREDNJA OBMOČNA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Koroška osrednja knjižnica je osrednja območna knjižnica na Koroškem, ki za 12 koroških občin opravlja posebne naloge pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS, ki jih opredeljuje Zakon o knjižničarstvu (Zknj-1, 2001). Knjižnice na svojem področju povezuje v območno mrežo, pri tem pa zagotavlja kakovostno in koordinirano izvajanje knjižnične dejavnosti. Med v mreži sodelujoče knjižnice spadajo Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnica Radlje ob Dravi in Knjižnica Dravograd. Koroška osrednja območna knjižnica omenjenim zagotavlja enakomeren razvoj knjižničnih storitev, podpira njihove raznolikosti, razvija nove dejavnosti ter rešuje skupne probleme. Povečuje učinkovitost in uspešnost, naloge javne službe v knjižnicah na območju izvaja hitreje in kakovostneje. S sodelujočimi knjižnicami zagotavlja večjo učinkovitost in gospodarnost pri pridobivanju, obdelavi, posredovanju gradiva in informacij. Skupaj gradijo kakovostno območno zbirko, ki je preko brezplačne medknjižnične izposoje in oddaljenega dostopa do informacij dostopna vsem uporabnikom s širšega območja (Koroška osrednja knjižnica, 2024). Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 Od januarja 2022 Koroška osrednja knjižnica deluje tudi kot Kompetenčni center za lahko branje. Knjižnica prav posebno pozornost posveča ranljivim ciljnim skupinam. Omogoča čim boljši fizični dostop do knjižnice in njenih storitev za gibalno ovirane uporabnike (klančine, dvigalo), nudi pripomočke za branje (lupe, povečevalnike, bralna očala), posebej izpostavlja lažje berljivo gradivo (z večjim tiskom, brajico, zvočne knjige na različnih nosilcih, gradivo za dislektike, gradivo v znakovnem jeziku itd.) in uporabnikom nudi ustrezno strokovno pomoč. V Koroški osrednji knjižnici je gradivo, namenjeno ranljivim ciljnim skupinam, postavljeno v oddelku za odrasle, ločeno je od drugega gradiva ter združeno pod interno oznako Berem zlahka. Gradivo je opremljeno s slikovnimi oznakami in piktogrami, z uporabo dvigala je dostopno vsem uporabnikom. Koroška osrednja knjižnica v okviru Kompetenčnega centra za lahko branje uporabnikom nudi specializirane storitve. Mednje šteje storitev osebni knjižničar, to pomeni, da strokovni delavec knjižnice uporabniku nudi pomoč pri uporabi knjižnice, njenih virov in storitev na osnovi njegovih potreb in zahtev. Knjižnica je leta 2023 s strani Združenja splošnih knjižnic za omenjeno storitev oziroma projekt prejela nagrado za najboljši projekt slovenskih splošnih knjižnic na področju storitev za uporabnike. Knjižnica na obisku je storitev, ki bolnim, ostarelim in invalidnim uporabnikom nudi brezplačno dostavo želenega knjižnega gradiva na dom, na voljo so še izposoja zvočnih knjig preko mobilne aplikacije Audibook, klančine za dostop z invalidskim vozičkom, preko katerih lahko gibalno ovirani uporabniki dostopajo do gradiva in prireditvenih prostorov, vodenja in ogled knjižnice, bralne skupine, prilagojena spletna stran knjižnice, računalniško opismenjevanje ter individualno izobraževanje za samostojno uporabo knjižnice (Koroška osrednja knjižnica, b. d.). 5 RAZISKAVA 5.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE Naš glavni namen je bil raziskati, v kolikšni meri so gibalno ovirani uporabniki zadovoljni s fizično dostopnostjo Koroške osrednje knjižnice in njenih storitev, v katerih prostorih knjižnice se najpogosteje srečujejo s težavami pri gibanju ter pridobiti predloge, kaj bi jim omogočilo lažji dostop do knjižnice in njenih storitev. Glede na to, da se knjižnice vse bolj posvečajo ranljivim ciljnim skupinam uporabnikov, med katerimi so gibalno ovirani uporabniki, jim želijo Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 na različne načine čim bolj omogočiti dostop do njihovih prostorov in storitev. Kljub temu se še vedno pojavijo težave in arhitektonske ovire, ki bi jih bilo treba odstraniti za lažji dostop. Rezultati raziskave bodo lahko služili pri izboljšanju dostopnosti, pridobivanju idej pri načrtovanju knjižničnih prostorov ter za nadaljnje raziskave. Z raziskavo smo želeli pridobiti informacije o primernosti parkirnih prostorov in okolice knjižnice za gibalno ovirane uporabnike, preveriti, ali so vhod v knjižnico in prostori za prost pristop (knjižne police, čitalniški prostori, sanitarni prostori, prostori za prireditve itd.) dovolj prostorni za gibanje z invalidskim vozičkom oziroma drugimi pripomočki za gibanje ter pridobiti informacije o zadovoljstvu s knjižničnim osebjem in njihovim znanjem pri posredovanju informacij ali nudenju kakršne koli potrebne pomoči. Cilj raziskave je bil odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: – Ali je omogočen fizični dostop do knjižnice in njenih storitev za gibalno ovirane uporabnike? – Kako so uporabniki zadovoljni z dostopom? – S katerimi težavami se gibalno ovirani uporabniki srečujejo pri dostopanju do knjižnice, njenih prostorov in storitev? – Kako lahko knjižnica izboljša dostopnost glede na potrebe in predloge gibalno oviranih uporabnikov? – V kolikšni meri so gibalno ovirani uporabniki zadovoljni s kompetencami osebja knjižnice pri pomoči uporabnikom? Na osnovi rezultatov raziskave smo želeli potrditi oziroma ovreči sledeče raziskovalne hipoteze: – Hipoteza 1: Okolica knjižnice in njeni prostori so primerni za nemoteno gibanje gibalno oviranih uporabnikov. – Hipoteza 2: Gibalno ovirani uporabniki nimajo posebnih težav z dostopom do knjižničnega gradiva, prireditev in dogodkov v knjižnici, toaletnih prostorov itd. – Hipoteza 3: Med knjižnimi policami je dovolj prostora za dostop z invalidskim vozičkom ali drugimi opornimi pripravami za gibanje. – Hipoteza 4: Gibalno ovirani uporabniki najpogosteje naletijo na oviro pri iskanju gradiva, ki se nahaja na najvišji ali najnižji knjižni polici. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 – Hipoteza 5: Osebje knjižnice je primerno usposobljeno in vedno pripravljeno na pomoč, kadar jo uporabnik potrebuje (npr. pri postavitvi prenosnih klančin, posredovanju informacij in dostopanju do želenega knjižnega gradiva). 5.2 METODOLOGIJA IN METODE Za pridobivanje odgovorov na raziskovalna vprašanja in preverjanje znanstvenih predpostavk smo uporabili kvantitativno metodo (anketo) in kvalitativno metodo (intervju). Metoda anketiranja nam je omogočila zbiranje kvantitativnih podatkov (mnenje anketirancev, značilnosti, stališča itd.) v kratkem času. Gre predvsem za neverbalno komunikacijo med spraševalcem in spraševancem (Ambrožič, 2005). Anketni vprašalnik (Priloga 1) smo pripravili v tiskani obliki in z orodjem za spletno anketiranje 1KA Arnes ter ga posredovali namenskemu vzorcu anketirancev. K sodelovanju v anketi smo povabili vse člane Koroške osrednje knjižnice, za katere ima knjižnica osebni podatek o invalidnosti. Posredovali smo jim spletno povezavo do elektronske oblike ankete v 1KA Arnes. V primeru, da zaradi osebnih razlogov uporabniki iz vzorca niso mogli dostopati do elektronske oblike, smo jim ob obisku knjižnice ponudili fizično obliko ankete in jih povabili k sodelovanju. Anketiranje je potekalo od 10. 1. 2025 do 10. 2. 2025. Rezultate, ki smo jih prejeli s fizično obliko ankete, samo nato vnesli v orodje 1KA Arnes. Želeli smo ugotoviti, kako so gibalno ovirani uporabniki zadovoljni s fizičnim dostopom knjižnice in njenih storitev ter pridobiti predloge za izboljšanje dostopnosti knjižnice za vse skupine uporabnikov. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 28 vprašanj, med njimi sta dve demografski. 12 vprašanj je bilo zaprtega tipa, anketirance smo spraševali o zadovoljstvu z dostopom do posameznih prostorov in storitev knjižnice. Če so anketiranci odgovori z »Ne« ali »Delno«, so se pri sedmih od teh vprašanj odprla podvprašanja. 12 podvprašanj je bilo odprtega tipa in eno podvprašanje zaprtega tipa, kjer so lahko anketiranci utemeljili odgovore. Eno vprašanje je bilo odprtega tipa, pri tem so lahko anketiranci podali svoje predloge za izboljšave, ki jih nismo zajeli v razdelek vprašanj. Da bi se izognili morebitnemu nerazumevanju anketnih vprašanj, smo izvedli predhodno testiranje vprašalnika. V okviru kvalitativnega raziskovanja in zbiranja podatkov smo se odločili za metodo intervjuja. Gre za vrsto anketne raziskave, pri kateri je komunikacija med spraševalcem in spraševancem Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 verbalna (ustna vprašanja in ustni odgovori). Uporabili smo delno strukturiran intervju (Priloga 2), za katerega je značilno, da poteka na osnovi izoblikovane sheme vprašanj, ki pa niso standardizirana in lahko spraševalec postavlja dodatna vprašanja (Ambrožič, 2005). Za intervju smo izbrali enega uporabnika izmed tistih, ki smo jim posredovali anketni vprašalnik, ki redno obiskuje Koroško osrednjo knjižnico in ima status invalida. Izbrali smo ga z namenskim vzorčenjem. Z intervjuvancem smo vzpostavili telefonski klic in ga povabili k sodelovanju. Odločili smo se, da bomo intervju izvedli v spletnem okolju, preko aplikacije Zoom in s tem intervjuvancu omogočili čim lažje sodelovanje. Pripravili smo šest vprašanj, povezanih z obravnavano tematiko. Vprašanja so bila kratka, odprta in razumljiva (Priloga 2). Z intervjujem smo želeli pridobiti bolj kakovostne odgovore na raziskovalna vprašanja, mnenje gibalno oviranih uporabnikov, dodatna pojasnila in predloge za izboljšave glede fizične dostopnosti knjižnice in njenih storitev. 5.3 REZULTATI RAZISKAVE 5.3.1 Rezultati ankete Anketni vprašalnik je izpolnilo 12 anketirancev, ki spadajo med gibalno ovirane uporabnike Koroške osrednje knjižnice. Glede na skromen obisk knjižnice s strani tovrstnih uporabnikov, kar je po našem mnenju posledica precej zadržane ciljne skupine uporabnikov, smo bili s številom pridobljenih odgovorov zadovoljni. Večina anketirancev, ki so izpolnili elektronsko obliko ankete, je za izpolnjevanje uporabila računalnik (50% oz. 6), 33 % oz. 4 anketiranci na telefonu in 17 % oz. 2 anketiranca v fizični obliki. Na tabličnem računalniku ankete ni rešil nihče. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 Slika 1: Trajanje članstva v knjižnici Pri prvem vprašanju nas je zanimalo, kako dolgo anketiranci že obiskujejo Koroško osrednjo knjižnico. Večina anketirancev (83 % oz. 10) knjižnico obiskuje že vsaj 5 let, 8 % oz. 1 anketiranec je v knjižnico včlanjen 3–4 leta ter 8 % oz. 1 anketiranec 1–2 leti. Nihče od anketirancev se ni včlanil v knjižnico v zadnjem letu (Slika 1). Slika 2: Pogostost obiska v knjižnici Iz Slika 2 je razvidno, da največ anketirancev (42 % oz. 5) knjižnico obišče najmanj enkrat na mesec, 33 % oz. 4 anketiranci jo obiščejo vsaj enkrat na tri mesece, 25 % oz. 3 anketiranci pa 83 % 8 % 8 % 0 % 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % 5 let ali več 3-4 let 1-2 leti Manj kot 1 leto Delež anketirancev Trajanje članstva 0 % 0 % 33 % 42 % 25 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % Najmanj enkrat na leto Vsak enkrat na pol leta Vsaj enkrat na tri mesece Vsaj enkrat na mesec Vsaj enkrat na teden Delež anketirancev Stopnja pogosotosti obiska knjižnice Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 vsaj enkrat na teden. Dobro je, da nihče od anketirancev knjižnice ne obišče zelo redko (samo enkrat ali dvakrat na leto). Slika 3: Zadovoljstvo s primernostjo parkirnega prostora Zanimalo nas je, ali je parkirni prostor za invalide primerno prilagojen za lažji dostop do knjižnice ter kako so s parkirnim prostorom zadovoljni gibalno ovirani uporabniki. Večina anketirancev (67 % oz. 8) je s parkirnim prostorom zadovoljna, 33 % oz. 4 anketiranci pa ne (Slika 3). Vsi anketiranci, ki s parkirnim prostorom niso zadovoljni, so utemeljili svoje odgovore in podali predloge, kaj bi jim omogočilo lažji dostop. Predlogi za izboljšave: več parkirnih mest za invalide, saj je parkirni prostor pogosto zaseden; ob parkirnem prostoru bi moralo biti manj prostora, kar bi onemogočilo parkiranje drugega vozila na bočni strani parkirnega prostora ter omogočilo lažje presedanje iz vozila na invalidski voziček; parkirni prostor bi moral biti bližje vhodu v knjižnico, saj je trenutno preveč oddaljen in otežuje dostop do knjižnice v deževnih dneh. 67 % 33 % DA NE Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 Slika 4: Zadovoljstvo s fizično dostopnostjo knjižnice na splošno Anketiranci so zadovoljni s fizično dostopnostjo knjižnice. Podali so ocene zadovoljstva od 0 do 5, pri čemer 0 pomeni zelo nezadovoljen in 5 zelo zadovoljen. 17 % oz. 2 anketiranca sta dostopnost knjižnice ocenila z oceno 5; 50 % oz. 6 anketirancev je podalo oceno 4; 33 % oz. 4 anketiranci pa oceno 3. Nihče od anketirancev s splošno dostopnostjo knjižnice ni povsem nezadovoljen. Ocen 2, 1 in 0 ni podal nihče (Slika 4). Zanimalo nas je tudi, če so anketiranci (gibalno ovirani uporabniki) zadovoljni z dostopnostjo in prostornostjo vhoda v knjižnico. Vsi anketiranci so na vprašanje odgovorili pritrdilno, z dostopnostjo vhoda so zadovoljni. 0 % 0 % 0 % 33 % 50 % 17 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 0 1 2 3 4 5 Delež anketirancev Ocena zadovoljstva fizične dostopnosti knjižnice Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 Slika 5: Zadovoljstvo z dostopnostjo notranjih prostorov knjižnice Večina anketirancev (75 % oz. 9) je zadovoljna z dostopnostjo notranjih prostorov knjižnice, torej lahko povzamemo, da so prostori knjižnice dovolj široki in prostorni ter omogočajo udoben in varen premik z invalidskim vozičkom ali drugimi pripomočki za gibanje. 25 % oz. 3 anketiranci so z dostopnostjo notranjih prostorov delno zadovoljni, nihče pa ni povsem nezadovoljen z dostopnostjo prostorov (Slika 5). Anketiranci, ki so na vprašanje o dostopnosti notranjih prostorov knjižnice odgovorili z odgovorom delno, so svoj odgovor utemeljili in podali predloge za izboljšave dostopanja do knjižnih prostorov. Predlogi za izboljšave: prehod po klančini, ki se nahaja v prostoru s knjižničnim gradivom v prostem pristopu, je zahteven in nevaren, klančina je ozka in strma, zato uporabniki za prehod potrebujejo pomoč; prehod v grajsko kavarno je preozek za invalidski voziček; Kuharjeva dvorana, v kateri se velikokrat odvijajo prireditve in se nahaja v višjem nadstropju, je dostopna preko prenosne klančine, uporabniki prav tako potrebujejo pomoč. 75 % 0 % 25 % DA NE DELNO Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 Slika 6: Zadovoljstvo z dostopnostjo knjižnega gradiva Anketirance smo spraševali, kako so zadovoljni z dostopnostjo gradiva in višino knjižnih polic. Večina anketirancev (75 % oz. 9) je s postavitvijo gradiva in višino knjižnih polic delno zadovoljna, 17 % oz. 2 anketiranca z dostopnostjo gradiva nista zadovoljna, 8 % oz. 1 anketiranec je z dostopnostjo zadovoljen (Slika 6). Težave jim najpogosteje povzroča dostop do najvišje knjižne police, kjer je gradivo iz invalidskega vozička ter z drugimi pripomočki za oporo težje dosegljivo. Zanimalo nas je tudi, če so anketiranci (gibalno ovirani uporabniki) zadovoljni z dostopnostjo računalnikov in čitalniških prostorov v knjižnici. Vsi anketiranci so odgovorili pritrdilno. 8 % 17 % 75 % DA NE DELNO Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 Slika 7: Dostopnost sanitarnih prostorov Večina anketirancev (91 % oz. 11) meni, da je sanitarni prostor primerno prilagojen gibalno oviranim uporabnikom, 9 % oz. 1 anketiranec pa, da sanitarni prostori niso primerno dostopni (Slika 7). Anketiranec, ki trdi, da sanitarni prostori niso dostopni, je v odgovoru na podvprašanje pojasnil, kaj bi mu omogočilo lažji dostop. Podal je predloge: vrata naj se ne odpirajo ročno; bolje bi bilo, če bi bila vrata v sanitarne prostore avtomatska; manjka držalo za oprijem, ki bi uporabnikom olajšalo presedanje na straniščno školjko. Slika 8: Obisk prireditev in drugih dejavnosti knjižnice 91 % 9 % Dostopni Niso dostopni 58 % 42 % DA NE Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Anketirance smo spraševali, ali obiskujejo prireditve in dejavnosti, ki jih knjižnica ponuja poleg osnovnih storitev. Večina anketirancev (58 % oz. 7) se prireditev in dejavnosti udeležuje, delež anketirancev, ki se prireditev in dogodkov ne udeležuje, je 42 % oz. 5 anketirancev (Slika 8). Anketirance, ki so na vprašanje odgovorili z da, smo vprašali še, ali so prireditve in dejavnosti v knjižnici primerno dostopne za gibalno ovirane uporabnike. Slika 9: Dostopnost prireditev in dejavnosti knjižnice 17 % oz. 2 anketiranca, ki obiskujeta prireditve in druge dejavnosti knjižnice, sta z dostopnostjo zadovoljna, 42 % oz. 5 anketirancev pa je z dostopnostjo delno zadovoljnih (Slika 9). 42 % oz. 5 anketirancev, ki z dostopom prireditev in dejavnosti niso povsem zadovoljni, je na podvprašanje, kaj bi jim omogočilo lažji dostop, podalo predloge za izboljšave. Predlogi za izboljšave so se pri anketirancih ponavljali. Vsi so mnenja, da so prireditve, ki se dogajajo v Kuharjevi dvorani, težje dostopne za gibalno ovirane uporabnike, zato predlagajo, da se prireditve izvajajo v pritličnih prostorih ali prostorih, kjer je dostop omogočen z dvigalom. 17 % 0 % 42 % DA NE DELNO Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Slika 10: Zadovoljstvo s storitvami knjižnice Anketiranci so zadovoljni z osnovnimi storitvami knjižnice: izposojo gradiva, pomočjo pri iskanju gradiva in informacij itd. Podali so ocene zadovoljstva od 0 do 5, pri čemer 0 pomeni zelo nezadovoljen in 5 zelo zadovoljen. 50 % oz. 6 anketirancev je dostopnost knjižnice ocenilo z oceno 5; 42 % oz. 5 anketirancev je podalo oceno 4; 8 % oz. 1 anketiranec pa oceno 3 (Slika 10). Na srečo nihče od anketirancev s storitvami knjižnice ni povsem nezadovoljen, zato ocene 2, 1 in 0 niso bile izbrane. Anketirancem smo v anketnem vprašalniku ponudili tudi možnost odgovora na odprto vprašanje, kjer so lahko podali konkretne predloge in priporočila za izboljšanje dostopnosti knjižnice in storitev za gibalno ovirane uporabnike. Na vprašanje je odgovorilo 50 % oz. 6 sodelujočih v anketi, a na žalost so podani le predlogi, ki so jih anketiranci navajali že prej, v okviru drugih anketnih vprašanj. Med njimi sta bila npr. predlog za premik invalidskega parkirnega prostora bližje vhodu v knjižnico in predlog za namestitev držala v sanitarnih prostorih. 0 % 0 % 0 % 8 % 42 % 50 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 0 1 2 3 4 5 Delež anketirancev Ocena zadovoljstva glede storitev knjižnice Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 Slika 11: Uporaba pripomočkov za oporo pri gibanju Večini anketirancev (58 % oz. 7) oporo nudijo bergle, 33 % oz. 4 anketiranci uporabljajo invalidski voziček, 9 % oz. 1 anketiranec pa, kljub gibalni oviranosti, ne uporablja pripomočka za oporo (Slika 11). Slika 12: Spol anketirancev Anketni vprašalnik je izpolnilo 83 % oz. 10 žensk in 17 % oz. 2 moška anketiranca (Slika 12). 0 % 9 % 0 % 33 % 58 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % Drugo Ne uporabljam opore Hojica Invalidski voziček Bergle Delež anketirancev Pripomoček za oporo pri gibanju 83 % 17 % 0 % Ženski Moški Ne želim opredeliti Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 Slika 13: Starostna struktura anketirancev Ob koncu nas je zanimalo še, v katero starostno skupino spadajo anketiranci. V anketnem vprašalniku je sodelovalo 8 % oz. 1 anketiranec, ki je star najmanj 25 let, v vsaki od starostnih skupin, 26–35 let ter 36–45 let, je sodelovalo 17 % oz. po 2 anketiranca, 58 % oz. 7 anketirancev je bilo starih 45 let ali več (Slika 13). 5.3.2 Rezultati intervjuja Pogostost obiskovanja knjižnice Intervjuvanec je v preteklosti pogosto fizično obiskoval knjižnico, v zadnjem času pa knjižnice ne obiskuje zelo pogosto. V knjižnici se vedno dobro počuti, všeč sta mu okolica knjižnice in njena notranjost. Na splošno bi dostopnost knjižnice in njenih storitev ocenil z 8 od 10 točk. Na pogostost obiskovanja knjižnice vpliva njegovo zdravstveno stanje, ki mu velikokrat otežuje obiskovanje knjižnice. Namen obiska in prostori zadrževanja Intervjuvanec knjižnico obiskuje predvsem zaradi izposoje knjižnega gradiva, zato se najpogosteje zadržuje v prostorih izposoje v pritličju in v prvem nadstropju med knjižnimi policami. V preteklosti, ko je knjižnico še pogosteje obiskoval, se je zadrževal v čitalniških prostorih. Glavni razlog je bilo osebno srečevanje, v knjižnici je izvajal inštrukcije ter s prijatelji debatiral o prebranih knjigah. 8 % 17 % 17 % 58 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % Do 25 let 26 - 35 let 36 - 45 let Več kot 45 let Delež anketirancev Starostna skupina Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 Dostopnost najpogosteje obiskanih prostorov Intervjuvanec pohvali prostornost vhoda v knjižnico in avle, kjer se nahaja izposojevalni pult. Pri gibanju z invalidskim vozičkom nima težav. Prav tako je zadovoljen z dostopom do knjižnega gradiva v prvem nadstropju. Do prvega nadstropja je omogočen dostop z dvigalom. Pohvali postavitev knjižnih polic, zadosten prostor med njimi in označbe na policah. Prav tako brez težav dostopa do računalnikov. Izpostavil je klančino, preko katere se mora povzpeti oziroma spustiti, da lahko dostopa do vsega gradiva v prostem pristopu. Zdi se mu ozka in strma ter mu predstavlja oviro pri prostem gibanju med gradivom knjižnice. Težave pri dostopanju do prostorov in storitev Intervjuvanec se najpogosteje srečuje s težavami med samim gradivom. Najvišja polica mu je nedostopna, saj je previsoka in do nje ne more dostopati z invalidskega vozička. Za pomoč prosi zaposlene, ki so mu vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Težave mu povzroča klančina, preko katere lahko dostopa do prostora, v katerem se nahajajo knjižne police z družbenimi, kriminalnimi in drugimi romani. Poudarja, da je mehka podlaga na klančini popolnoma neprimerna, saj otežuje poganjanje invalidskega vozička in poveča možnost, da se kolesa zagozdijo in voziček zdrsne s klančine. Pri uporabi omenjene klančine je prisoten strah, saj je klančina ozka, strma ter brez ograje, ki bi uporabniku nudila dodatno oporo in občutek varnosti. Intervjuvanec kot težavo pri dostopanju izpostavi parkirni prostor za invalide. Ta mu pri dostopanju do knjižnice povzroča največ težav. Od vhoda knjižnice je preveč oddaljen, zato zaposlenih ne more prositi za pomoč, ko jo potrebuje, prav tako parkirni prostor ni pokrit s streho, kar je v primeru dežja za gibalno ovirane uporabnike še dodatna ovira. Prav tako zaradi kanalizacijskega odvoda ni na ravni podlagi in uporabniku otežuje presedanje iz avta na invalidski voziček in obratno. Sanitarne prostore na splošno ocenjuje kot dobro dostopne. Nahajajo se v kletnih prostorih, kamor je omogočen dostop z dvigalom. Prostornost sanitarnih prostorov je dobra, so dovolj veliki in prostorni ter omogočajo gibanje z invalidskim vozičkom ali drugimi opornimi pripomočki. Intervjuvanec v sanitarnih prostorih pogreša ograjo za oprijem ob straniščni Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 školjki. Ta bi bila koristna tako za uporabnike na invalidskih vozičkih pri presedanju kot tudi za uporabnike, ki uporabljajo druge oporne pripomočke, za oprijem in dodatno oporo. Pristop zaposlenih Intervjuvanec je s pristopom zaposlenih zelo zadovoljen. Težave, s katerimi se srečuje pri uporabi knjižnice, vedno rešuje s pomočjo zaposlenih. Zaposleni so vedno na voljo in pripravljeni na pomoč, tudi če sam ne prosi zanjo. Ko ne more dostopati do gradiva, bodisi zaradi višine polic bodisi je gradivo locirano drugje (v skladišču, posebnih zbirkah), ga poiščejo zaposleni in mu ga izročijo. Pomagajo mu pri prehajanju preko klančine. Z zaposlenimi ni imel še nobene slabe izkušnje in zato se v knjižnico vedno rad vrača. Predlogi za izboljšave in spodbujanje k obisku Intervjuvanec predlaga premestitev parkirnega mesta bliže vhodu knjižnice. Tako bi rešili problem z oddaljenostjo invalidskega parkirnega mesta, nahajal bi se v bližini vhoda v knjižnico, ki je pokrit s streho, ter na ravni površini. Predlaga tudi namestitev ograje ob klančini in menjavo podlage, saj bi gibalno oviranim uporabnikom s tem olajšali dostop do vseh prostorov v knjižnici in jim omogočili brezskrbno in varno gibanje med knjižničnim gradivom. Prav tako tudi v sanitarnih prostorih predlaga namestitev ograje za lažje presedanje in oprijem gibalno oviranih uporabnikov. 6 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI Na osnovi rezultatov raziskave smo dobili odgovore na naša raziskovalna vprašanja, preverili smo tudi pravilnost zastavljenih hipotez. Naša predpostavka (Hipoteza 1): Okolica knjižnice in njeni prostori so primerni za nemoteno gibanje gibalno oviranih uporabnikov, se je potrdila. Le delno, kajti gibalno oviranim uporabnikom knjižnica sicer nudi prilagojen dostop, ki pa jim v določenih pogojih vseeno ne omogoča povsem nemotenega dostopa. Kljub temu da knjižnica ponuja prilagojen dostop, se uporabniki na nekaterih področjih srečujejo s težavami. V izogib težavam prosijo za pomoč osebje knjižnice in si na ta način olajšajo dostop. Težavo jim predstavlja parkirno mesto za invalide, ki je preveč oddaljeno od vhoda. V primeru dežja jim otežuje dostop do knjižnice. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 Večina oz. polovica anketirancev, dostopnost knjižnice in njenih prostorov ocenila z oceno 4 (na lestvici od 1 do 5), kar pomeni, da je na določenih področjih knjižnice vsekakor še prostor za izboljšave, ki bodo vsem uporabnikom omogočile povsem nemoteno gibanje po knjižnici in njeni okolici. Intervjuvanec je dostopnost knjižnice in njenih prostorov ocenil takole: »Na splošno bi dostopnost Koroške osrednje knjižnice ocenil z 8/10.« Nadalje smo predpostavili (Hipoteza 2): Gibalno ovirani uporabniki nimajo posebnih težav z dostopom do knjižničnega gradiva, prireditev in dogodkov v knjižnici, toaletnih prostorov itd. Hipoteze ne moremo potrditi. Gibalno ovirani uporabniki se pri dostopanju do knjižničnega gradiva, prireditev in dogodkov ter toaletnih prostorov srečujejo z določenimi težavami. Četrtina anketirancev se s težavami srečuje pri vzponu po klančini, ki se nahaja na prehodu med gradivom knjižnice. Klančina med gradivom je ozka in strma, podlaga je neprimerna za vrtenje koles ali poganjanje na invalidskem vozičku, poleg tega vzbuja strah pred padcem oziroma zdrsom, saj klančina ni opremljena z ograjo. Intervjuvanec je opozoril: »Izpostavil bi klančino, ki se nahaja na prehodu iz enega prostora s knjižnim gradivom v drug prostor, saj je nevarna, strma, podlaga je tepih, ki mi onemogoča poganjanje, pri prehodu potrebujem pomoč.« Pri prehodu preko prenosne klančine, ki omogoča dostop do enega od prireditvenih prostorov (Kuharjeve dvorane), uporabniki na invalidskem vozičku potrebujejo pomoč osebja. Večina (92 %) anketirancev ni povsem zadovoljnih z dostopnostjo knjižnih polic, saj jim težavo najpogosteje povzroča najvišja knjižna polica. Z invalidskega vozička je nedosegljiva, prav tako težave povzroča uporabnikom, ki za gibanje uporabljajo oporne pripomočke. Anketiranci so izpostavili tudi slabo dostopnost toaletnih prostorov. Vrata ne omogočajo samodejnega odpiranja, poleg tega ob straniščni školjki manjka ograja, ki bi gibalno oviranim uporabnikom omogočila lažje presedanje. Intervjuvanec je težavo opisal takole: »Sanitarni prostori so načeloma primerno dostopni, manjka ograja za oprijem, ko se iz vozička presedeš na straniščno školjko in obratno.« Hipotezo 3, ki se je glasila: Med knjižnimi policami je dovolj prostora za dostop z invalidskim vozičkom ali drugimi opornimi pripravami za gibanje, lahko potrdimo. Med anketiranci ni nihče izpostavil problema glede dostopnosti med knjižnimi policami. Razmak med njimi je primeren in dovolj prostoren, da omogoča gibanje z invalidskim vozičkom ali drugimi pripomočki za oporo pri gibanju. Intervjuvanec meni: »Knjižne police so primerno dostopne, Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 med njimi je dovolj prostora za gibanje z invalidskim vozičkom, prav tako so knjižne police primerno označene.« Predpostavko, da: Gibalno ovirani uporabniki najpogosteje naletijo na oviro pri iskanju gradiva, ki se nahaja na najvišji ali najnižji knjižni polici (Hipoteza 4), lahko potrdimo, saj je iz rezultatov ankete razvidno, da je večina (92 %) anketirancev, izpostavila težave pri dostopanju do gradiva na najvišjih knjižnih policah. Vendar žal to ni edini dejavnik, ki gibalno oviranim uporabnikom povzroča težave. Poleg gradiva na najvišji knjižni polici, predstavlja oviro za njegovo dostopnost tudi prehod preko klančine med gradivom. To sta težavi, ki so ju anketiranci izpostavili najpogosteje. Naša zadnja predpostavka (Hipoteza 5) se je nanašala na zaposlene v knjižnici, in sicer: Osebje knjižnice je primerno usposobljeno in vedno pripravljeno na pomoč, npr. pri postavitvi prenosnih klančin, posredovanju informacij in dostopanju do želenega knjižnega gradiva. Hipotezo lahko potrdimo, saj je iz rezultatov ankete razvidno, da je kar polovica anketirancev pri ocenjevanju storitev knjižnice, kamor štejemo tudi kompetence zaposlenih za pomoč uporabnikom, izbrala odgovor »zelo zadovoljen«. Anketiranci so večkrat poudarili, da ob srečanju z raznimi težavami za pomoč prosijo osebje knjižnice. Zadovoljstvo z osebjem knjižnice je posebej poudaril intervjuvanec: »S pristopom zaposlenih sem zelo zadovoljen. Vedno so mi pripravljeni pomagati, tudi če sam ne prosim za pomoč. Poiščejo mi gradivo, ki se nahaja na višjih policah, pomagajo mi pri prehajanju čez klančine. Z zaposlenimi v knjižnici nisem imel nikoli slabe izkušnje.« Ugotovili smo, da je obiskanost knjižnice s strani gibalno oviranih uporabnikov res skromna, na kar nakazuje tudi njihova udeležba (12 anketirancev) pri sodelovanju v anketi. Tisti, ki knjižnico obiskujejo, so na splošno z dostopnostjo knjižnice in njenih storitev zadovoljni, kar nas veseli in dokazuje, da je fizični dostop do knjižnice in njenih storitev omogočen za vse skupine uporabnikov, tudi tiste, ki imajo kakršne koli gibalne oviranosti. Kljub temu so uporabniki, ki so sodelovali v raziskavi, opozorili na določene segmente za lažji dostop do določenih prostorov v knjižnici in da bi izkušnjo v knjižnici naredilo še boljšo. Da bi knjižnica v prihodnje uporabnike motivirala k obisku, mora upoštevati njihove potrebe in predloge za izboljšave. Iz raziskave je razvidno, da je treba parkirno mesto za invalide Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 prestaviti bližje samemu vhodu. Ob klančinah, ki se nahajajo v knjižničnih prostorih, je treba namestiti ograjo ter v sanitarnih prostorih držalo za oprijem. Knjižnično osebje mora biti kompetentno in pripravljeno pomagati vsakomur, ki potrebuje pomoč, bodisi pri dostopanju do prostorov knjižnice, bodisi pri iskanju želenega gradiva in posredovanju informacij za zadovoljevanje uporabnikovih potreb, kar pa glede na rezultate raziskave, knjižnica že uspešno ponuja. Pridobljeni rezultati in ugotovitve so pomembni za nadaljnji razvoj, izboljšanje in prilagajanje knjižnične dejavnosti in prostorov Koroške osrednje knjižnice pri dostopnosti vsem ciljnim skupinam uporabnikov. Prav tako so lahko rezultati raziskave uporabni tudi za druge slovenske knjižnice. Da bi Koroška osrednja knjižnica prepoznala še več potreb, zaznav in razmišljanj ciljne skupine uporabnikov, bi lahko raziskovalne podatke v prihodnje pridobila še z uporabo drugih kvalitativnih metod. Metoda opazovanja bi ji omogočila globlje spoznavanje uporabnikov in njihovih potreb pri uporabi prostorov in storitev knjižnice. Knjižnica bi lahko skozi oči uporabnika načrtovala prostor, v katerega bi ciljni uporabniki zahajali pogosteje. Koroška osrednja knjižnica lahko s sodelovanjem s ciljnimi uporabniki in drugimi ustanovami ter skladno s finančnimi in prostorskimi zmogljivostmi v prihodnje še izboljšuje in posodablja dostopnost knjižničnega prostora in storitev. 7 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Ambrožič, M. (2005). Anketna metoda. V A. Šauperl (ur.). Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (str. 23–52). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Dovjak, M., Koler-Povh, T. in Kunič, R. (2019). Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje. Knjižnica, 63(1-2), 79–107. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PPUR4I8V Echezona, R. I., Osadebe, N. in Asogwa, B. F. (2011). Library service to the physically challenged: nature, challenges and strategies. Journal of Applied Information Science and Technology, 4(1), 14–18. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah 1994. (1994). IFLA. https://repository.ifla.org/server/api/core/bitstreams/967c5f7c-8ac8-4519-a5b1- 64371d593616/content Irvall, B. in Nielsen, G. S. (2015). Smernice za dostop do knjižnic za uporabnike z oviranostmi – kontrolni seznam. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.ifla.org/wp-content/uploads/2019/05/assets/hq/publications/professional- report/89-sl.pdf Jaeger, P. T. (2018). Designing for diversity and designing for disability: new opportunities for libraries to expand their support and advocacy for people with disabilities. The International Journal of Information, Diversity, & Inclusion, 2(1-2), 52–66. https://doi.org/10.33137/ijidi.v2i1/2.32211 Kesič Dimic, K. (2005). Gibalno ovirani. https://www.katarinakesicdimic.com/uploads/3/4/6/5/34653316/gibalno_ovirani.pdf Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. (b. d.). Kompetenčni center za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici: poročilo o delu za leto 2022. https://www.knjiznica-ravne.si/wp-content/uploads/2023/03/POROCILO-OOK-za- ZSSK.pdf Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. (2024). Program izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjižnice za leto 2024. https://www.knjiznica-ravne.si/wp- content/uploads/2024/11/OOK_poziv_obrazec_2024_usklajen.pdf Koulikourdi, A. (2008). Library education and disability issues. Education for Information, 26(3-4), 203–212. https://doi.org/10.3233/EFI-2008-263-404 RUSA Task Force on Professional Competencies (2017). Professional competencies for reference and user services librarians. American Library Association. https://www.ala.org/rusa/resources/guidelines/professional Starman, B. A. (2011). Izobraževanje in usposabljanje bibliotekarjev za delo z uporabniki s posebnimi potrebami [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FUP6UXTO Starman, B. A., Južnič, P. in Žagar, D. (2011). Pomen izobraževanja in usposabljanja bibliotekarjev za delo z uporabniki s posebnimi potrebami. Knjižnica, 55(2-3), 63–85. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018–2028). (2018). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na-PISRS/Kulturna- dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in-standardi-za-splosne-knjiznice.pdf Šinko, S. (2021). Kompetence zaposlenih v knjižnici za delo z uporabniki. Knjižnica, 65(3-4), 49–74. https://doi.org/10.55741/knj.65.3-4.3 Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK, 92/2015. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit i PRILOGE PRILOGA 1: Anketa o zadovoljstvu gibalno oviranih uporabnikov s fizično dostopnostjo knjižnice in njenih storitev Spoštovani! Moje ime je Liza Pirnat, zaposlena sem v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Prijazno vas vabim k reševanju ankete o zadovoljstvu gibalno oviranih uporabnikov s fizično dostopnostjo Koroške osrednje knjižnice in njenih storitev. Anketa je anonimna, vzela pa vam bo največ pet minut časa. Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem. 1. Kako dolgo že obiskujete Koroško osrednjo knjižnico? (Obkrožite.) Manj kot 1 leto 1–2 leti 3–4 leta 5 let ali več 2. Kako pogosto obiščete knjižnico? (Obkrožite.) Vsaj enkrat na teden Vsaj enkrat na mesec Vsaj enkrat na tri mesece Vsaj enkrat na pol leta Najmanj enkrat na leto 3. Ali je parkirni prostor primerno prilagojen za lažji dostop do knjižnice? (Obkrožite.) Da Ne 4. Če ste na vprašanje odgovorili z »Ne«, prosimo, pojasnite, kaj bi vam omogočilo lažji dostop. __________________ Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit ii 5. Kako bi na splošno ocenili fizično dostopnost knjižnice za gibalno ovirane uporabnike? (0 – zelo nezadovoljen, 5 – zelo zadovoljen) 0 1 2 3 4 5 Ocena: 6. Ali je vhod v knjižnico dovolj dostopen za gibalno ovirane uporabnike (široka vrata, drsna vrata)? (Obkrožite.) Da Ne Delno 7. Če ste na vprašanje odgovorili z »Ne«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 8. Če ste na vprašanje odgovorili z »Delno«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 9. Ali so notranji prostori v knjižnici dovolj široki in prostorni, da omogočajo udoben premik z invalidskim vozičkom oziroma drugimi pripomočki za gibanje? (Obkrožite.) Da Ne Delno 10. Če ste na vprašanje odgovorili z »Ne«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 11. Če ste na vprašanje odgovorili z »Delno«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit iii 12. Ali so knjižne police in drugi viri na dostopni višini za uporabnike z gibalnimi oviranostmi? (Obkrožite.) Da Ne Delno 13. Če ste na vprašanje odgovorili z »Ne«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. ________________ 14. Če ste na vprašanje odgovorili z »Delno«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. ________________ 15. Ali je uporaba računalnikov in čitalniških prostorov za vas primerno dostopna? (Obkrožite.) Da Ne Delno 16. Če ste na vprašanje odgovorili z »Ne«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 17. Če ste na vprašanje odgovorili z »Delno«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 18. Kako bi ocenili dostopnost sanitarnih prostorov (WC-jev) za gibalno ovirane uporabnike? (Obkrožite.) Dostopni Niso dostopni Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit iv 19. Če ste na vprašanje odgovorili z »Ne«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 20. Ali se udeležujete prireditev in dejavnosti, ki jih organizira Koroška osrednja knjižnica, npr. predavanj, delavnic, kulturnih dogodkov? (Obkrožite.) Da Ne 21. Če ste odgovorili z »Da«, ali so omenjene dejavnosti in dogodki za vas primerno dostopni? (Obkrožite.) Da Ne Delno 22. Če ste na vprašanje odgovorili z »Ne«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 23. Če ste na vprašanje odgovorili z »Delno«, prosimo, pojasnite, kaj bi bilo treba izboljšati za lažji dostop. __________________ 24. Kako ocenjujete storitve knjižnice za gibalno ovirane uporabnike, npr. izposojo gradiva, pomoč osebja pri iskanju gradiva, dostop na razne prireditve in dogodke v knjižnici? (0 – zelo nezadovoljen, 5 – zelo zadovoljen) 0 1 2 3 4 5 Ocena 25. Ali imate kakršne koli predloge za izboljšanje dostopnosti knjižnice in njenih storitev za gibalno ovirane uporabnike, ki jih v anketnem vprašalniku nismo zajeli? (Prosimo, podajte konkretne predloge in priporočila.) __________________ Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit v 26. Kateri pripomoček vam nudi oporo pri gibanju? Bergle Invalidski voziček Hojica Ne potrebujem opore Drugo: ___________ 27. Spol: (Obkrožite.) Ženski Moški Ne želim opredeliti 28. Starostna skupina: (Obkrožite.) Do 25 let 26–35 let 36–45 let Več kot 45 let Najlepša hvala za vaš čas in sodelovanje. Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit vi PRILOGA 2: Intervju o zadovoljstvu gibalno oviranih uporabnikov s fizično dostopnostjo knjižnice in njenih storitev VPRAŠANJA ZA INTERVJU 1. Kako pogosto obiskujete knjižnico? Ali na to vplivajo vaše gibalne zmožnosti oziroma (ne)primerno prilagojen dostop do knjižnice in njenih storitev? 2. Zakaj in v katerih prostorih se najpogosteje zadržujete v knjižnici (izposoji, na prireditvah …)? 3. Vam je dostop do najpogosteje obiskanih prostorov primerno omogočen? 4. Kdaj in kje imate pri dostopanju do prostorov in storitev knjižnice največ težav? Kako jih rešujete? 5. Kako ste zadovoljni s pristopom zaposlenih, ko potrebujete njihovo pomoč? Ste že naleteli na težavo, ko ste zaposlenega prosili za pomoč? 6. Imate morda še kak predlog, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi omogočili boljši dostop za gibalno ovirane uporabnike in jih tako spodbudili k obisku knjižnice? Za vaš čas in odgovore se vam najlepše zahvaljujemo. ODGOVORI INTERVJUVANCA 1. Kako pogosto obiskujete knjižnico? Ali na to vplivajo vaše gibalne zmožnosti oziroma (ne)primerno prilagojen dostop do knjižnice in njenih storitev? V zadnjem času knjižnice ne obiskujem zelo pogosto, sem jo pa pogosto obiskoval v preteklosti. V njej sem se vedno dobro počutil, sam prostor in okolica knjižnice sta mi zelo prijetna. Na splošno bi dostopnost Koroške osrednje knjižnice ocenil z 8/10. Na pogostost obiskovanja vsekakor vpliva moje zdravstveno stanje, zaradi katerega mi je otežen prihod v knjižnico. 2. Zakaj in v katerih prostorih se najpogosteje zadržujete v knjižnici (izposoji, na prireditvah …)? Po navadi v knjižnico prihajam zaradi izposoje knjig, v preteklosti pa sem se večino časa v knjižnici zadrževal zaradi osebnih srečanj (inštrukcije, debata s prijatelji o prebranih knjigah). Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit vii Ob osebnih srečanjih se velikokrat zadržujem v čitalniških prostorih v pritličju knjižnice, za samo izposojo gradiva pri izposojevalnem pultu in v prvem nadstropju med gradivom. 3. Vam je dostop do najpogosteje obiskanih prostorov primerno omogočen? Sam vhod v knjižnico in prostor pri izposojevalnem pultu je prostoren in omogoča gibanje z invalidskim vozičkom. Dostop do knjižnega gradiva je primerno dostopen z dvigalom. Knjižne police so primerno dostopne, med njimi je dovolj prostora za gibanje z invalidskim vozičkom, prav tako so knjižne police primerno označene. Tudi do računalnikov lahko dostopam brez težav. Izpostavil bi klančino, ki se nahaja na prehodu iz enega prostora s knjižnim gradivom v drug prostor, saj je nevarna, strma, podlaga je tepih, ki mi onemogoča poganjanje, pri prehodu potrebujem pomoč. 4. Kdaj in kje imate pri dostopanju do prostorov in storitev knjižnice največ težav? Kako jih rešujete? Najpogosteje se s težavami srečujem v prostoru, kjer je knjižno gradivo. Najvišja polica s knjigami žal ni dostopna in za pomoč prosim zaposlene, ki so mi vedno pripravljeni pomagati. Prav tako mi težave povzroča klančina, ki vodi v drug prostor s knjižnim gradivom. Podlaga je tepih in kolesa invalidskega vozička ne drsijo, kot bi morala. Težje se je poganjati, poleg tega je prisoten strah, saj je klančina precej strma, ozka in brez ograje. Izpostavil bi še parkirni prostor za invalide. Je neprimeren, preveč oddaljen od vhoda knjižnice in zaradi kanalizacijskega odvoda nekoliko visi, kar mi otežuje presedanje iz avta na invalidski voziček. Parkirni prostor ni pokrit s streho in če dežuje, zaradi samega poganjanja vozička, nimam proste roke za držanje dežnika, zato je v takšnih primerih oddaljenost parkirišča od vhoda knjižnice še toliko bolj moteča. Sanitarni prostori so načeloma primerno dostopni, manjka ograja za oprijem, ko se iz vozička presedeš na straniščno školjko in obratno. Težave vedno rešujem tako, da za pomoč prosim zaposlene. S tem sem zelo zadovoljen. Zaposleni so mi vedno na voljo in pripravljeni pomagati. 5. Kako ste zadovoljni s pristopom zaposlenih, ko potrebujete njihovo pomoč? Ste že naleteli na problem, ko ste zaposlenega prosili za pomoč? Pirnat, L., Fizična dostopnost knjižnice in njenih storitev gibalno oviranim uporabnikom: primer Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Pisna naloga za bibliotekarski izpit viii S pristopom zaposlenih sem zelo zadovoljen. Vedno so mi pripravljeni pomagati, tudi če sam ne prosim za pomoč. Poiščejo mi gradivo, ki se nahaja na višjih policah, pomagajo mi pri prehajanju čez klančine. V tem primeru je težava sama oddaljenost parkirnega mesta od vhoda v knjižnici, pri čemer ne morem prositi za pomoč. Verjamem pa, da če bi za pomoč prosil preko telefona, bi mi prav tako priskočili na pomoč. Nikoli nisem imel slabe izkušnje z zaposlenimi. 6. Imate morda še kak predlog, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi omogočili boljši dostop za gibalno ovirane uporabnike in jih tako spodbudili k obisku knjižnice? Vsekakor bi bilo dobrodošlo parkirni prostor za invalide premakniti bližje vhodu v knjižnico in na ravno površino. Tako bi lažje prosil za pomoč, če bi jo potreboval, poleg tega bi se lahko izognili dežju. Ravno parkirni prostor je največji problem pri dostopanju do knjižnice. Ob klančini v prostoru, v katerem se nahaja knjižno gradivo, bi bilo treba namestiti ograjo in zamenjati podlago, kot sem že omenil, tepih ni primeren za poganjanje invalidskega vozička. V sanitarnih prostorih za invalide bi bila prav tako dobrodošla ograja za oprijem pri presedanju. Izposojevalni pult je sicer na dostopni višini, prav tako je prostor dovolj prostoren za gibanje, vseeno pa bi dostop nekoliko olajšalo, če bi bil pult nekoliko zamaknjen, da bi se lahko z invalidskim vozičkom čisto približal, npr. kot se lahko z vozičkom približaš mizi.