i u IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DHEVNIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Leto V lil. . £jtsv 9fi S Poštnina plačana v gotovini lcv- *-°'J V-^OL) Spedizione in abbon. post. 1. gr. JUGOSLOVANSKI NARODI NE MOREJO IN NE BODO PRISTALI NA NIKAKRŠNO KUPČIJO Z NJIHOVIMI INTERESI IN Z NJIHOVIM NACIONALNIM OZEMLJEM. (IZ RESOLUCIJE VI. KONGRESA KPJ) TRST, sreda 26. novembra 1952 Cena 20 lir KREMELJ HOČE PREPREČITI pomir]en|e na Daljnem vzhodu londonskih krogih so mnenja, da hoče Moskva nadaljevanje vojne na Koreji, da bi še dalje vezala večje število vhodnih vojaških sil na tem področja - Višinski zahteva prednost razpravljanja o sovjetski resoluciji - Egiptovski ^legat napada nemško-izraelski dogovor - Italijanska zaupna uprava v Somaliji krši načela sistema zaupne uprave Položaj v Keniji se je poslabšal Laburisti obtožujejo vlado, da vodi v Keniji napačno politiko, in zahtevajo, naj bi tja odšla posebna parlamentarna kom sija it>»j « YORK, 25. — Skupina 21 držav, ki je predložila Jo resolucijo o Koreji, je nocoj soglasno sklenila, da bo nnH°T°č*ia političnemu odboru, naj da pri glasovanju pred-indijski resoluciji. yORK, 25. — V politič-ttavl r ru so danes raz-to... 1 0 vrstnem redu, po "aj bi proučili tri re- Idl, "oj oi proucia tri Utaii 0 Koreji. Sovjetski______ viJ'.minister Višinski, ki je dikltJ poPolnoma zavrnil in-A r^.so?uc*i°' se 3e proti- Pred mela ta resolucija je “•hteval1 P‘ed drue>ml’ in 3e 5tav],» se najprej raz- De;ai 0 sovjetski resoluciji, tesoji.J.®’ 3e bila sovjetska ga mclJa Podložena kot dru-'esoln •• em ko ima indijsl a Vrstno številko p"* to«Val J!ndski delegat pa 'dbor, naj odloži u*-bt>r il, r.azPravljanje, in odtekal; kljub sovjetskemu opo-Utoti lu. sklenil s 44 glasovi HjdaH -In ® vzdržanimi, da se 'a i„V^e razpravljanje odloži . Popoldne. O predl°g za odložitev je iil e^andski delegat obrazlo-iJsa tem. da ni bilo dovolj He u??. Proučitev spremenje-Utiun - resolucije in da ni Wh°Cuivo sprejeti prenagla sklepov glede vrstnega /azPravljanja o posamez- tat -°'ucij ah- Ha 0) ■*C0 bi*a se^a odl°' arabskih in azij-#i s... eSacij sestalo na zaseb-%A.'|e a indijsko resolucijo, *l^sta vztrajajo ameriški ' V»^Vtliki, naj se določi čas, »1'lij11'. naj se izpustijo na lKS!k » ' Ttravviuai, oc liv, l brif'1 v domovino. t'5k'h vladnih krogih precej skeptično » ' s ev Višinskega, da bi j:etilog, 0 pioučil indijski V da a kompromis. Poudar-I °®l°čnost, s katero je ‘On , Han. .1 _ l ____1 J’ ka50napfcdel indijski pred-■4 ' da hoče Kremelj, d£ ■.nem vzhodu ne pride i" DiTi» da hoče Kremelj, da C'rienia- 1 to tudi- in t0 je aijsj^3 Višinski zavr- ti0 Se ioJSK' Predlog, še preden 1ki ^ jasneje izrekli IM' -vi Jasneje ------ - ■ to neposredno priza- i, dj ,3e Kitajci. Znano je L vi i?ii .Pekinški radio pred S* ' da indijski pred- v^ri. 2ara^ovarja v zadostni , odsotnosti sever- >aVnikov kitajskih pred- pri vrazpravljanju vprašanju«. V . ii?io ižiavil^j pa je pekinški ča 'Cega ni j?a Je oni del 'n' ti9(iSestavo enH°Kga' ki priporo* 0 odbora štirih za ta! i*1® uVcnHlepat,iacije’ nale-odmpv n n Ki- rfVT.a? odmev na Ki-ta«Vski raliiSte§a dne m0' ^ •a’ v k-it oddal poročilo ; ii- s^, ....................... šd^.sk° s°t^LRu_si uJsWua; ‘tl kali" mo s.tanje, ne da bi ’ n* iCas’ da morda p krit pogojni pri- na°Senn° Pervladuje vtis, •» * V°jno naKlemlja nadalje-''jtgov rejl> ker gre Vueže vefi. u? bodisi zato, t„>h držal v°Ja5ke sile zali, 'la Seav.na fronti, l akor Vis’in<.une ^i nepopust-^Oetnb0 sta?f.a Povzročila vlade takf nove ame" t)l črednost h‘ dajala *s ziutr -pred Evropo. y>Sai, ie bila tudi S?«!,? katpi; Rlavne skupšči-i« *k' pr'/.. Je govoril . gip-‘8Vn‘k Galeb, ki Pro*iIZ]avil' da Efiipt i*t ? ''ogovnl nemško-izrael-t >nneni 0 reParacijah, * d°govna’ da Predstav-a SreH^-r nevarnost za >!0 sednikov parlamentarnih skupin, medtem ko so socialisti zahtevali njegovo spremembo in so to pri glasovanju tudi dosegli LONDON, 25. — Britanski (spremeni v borbo med Evro- minister za kolonije Oliver j pejci in čmci». Očital je bri- Lyttel'ton je danes v spodnji | taraski vladi, da je pustila Afri- zbomici izjarvii, da se je polo- čane, ki nasprotujejo sekti Mau bi razDravliali o rfv-nlurMah k ‘ žai v Keniji poslabšal, in da ni|Mau, brez vodstva in brez bi v primeru n;ih odobritve mogoče gleda'-i' v Prihodnost: možnosti, da bj uveljavili svo- izdatkov v ! P^več optimisiično. 1 je mnenje, zaradi essar preti proračunu v zvezi s socialnimi i Bivši laburistični minister Ja-, velika nevarnost, da preide zavarovanji Z JoVe pfnavz™ ! mes Grif£iths ^ P° teh ^avahl vse prebivalstvo Kikuju v ta-zavdiovanj. . 4ato J-e Pinay za ; 2abtev£l n,aj ;e v Kan;jo Poš-;bor Mau Mau. Pozval je tudi hteval od skupscine, naj zavrne parlamentarna komisija, ki ministra za kolonije, naj odredi predloge konference predsedni- ^ j0 sestavljali poslanci vseh preiskavo o sobotnih neredih kov spremenjene s socialistic- slra,nkj ^ LyUeltOIl je v v Keniji. mm predlogom, in je dal razu- imeniu v)ade zavrnil to zahtevo. Nato je govoril laburistični meti, da bo vlada odstopila, če j Laburistična opozicija je na- poslanec Fenner Brockway, ki ne bi bili ti predlogi zavrnjeni. to zahtevala splošno razprav- Narodna skupščina bo 3., 4. ! 1jSinje 0 položaju v Keniji, in 5. decembra posvetila 5 sej, temu, da se jis Churchill razpravi o zunanji politiki. temu1 protivil, je predsednik Konferenca predsednikov par-! zbor,njce tej zahtevi ugodil, po-lamenta-mih skupin je tudi tem ko je Ly;telton znova go-skl?nila, naj skupščina raz-; voril in izjavi-., da predvideva-pravlja v četrtek in petek o v Keniji nove ((skrajno notranjem proračunu ter o pro- stroge« ukrepe, računu za pridružene države, i To2ac v ‘sarfl. nocoj ob 20. uri omenjeni bivši I Nastopili so policijski oddelki! delovali z nami v prvih dneh ;eyQ v beograjskih političnih laburistični minister za koloni-] in vojaštvo ob sodelovanju le-j naše borbe. Številni junaški }3 Griffiths. Zahteval je, naj : talstva in oklepnih avtomobi-vlada ukine prepoved javnih j lov. Poročilo pravi, da so pre-zborovaoj, ker se domorodci i bivalcem dovolili, da odpeljejo kljub temu sestajajo, in sicer i s seboj vso živino. V tem okra-tajno kar je še slabše. Dalje je ju ima svoja obširna posestva Griffiths izjavil, da preti ne- 20 evroipskih posestnikov, zara-vamosit, da se borba, «ki bi I di katerih se je moralo pod lahko bi.!-a borba zmernih Afri- j grožnjo orožja umakniti 2000 čanov proti teleti Mau Mau, I domorodcev. borci so dali svoja življenja za to veliko stvar.» Ko je Moša Pijade govoril o pomenu prvega in drugega zasedanja Avnoja za novo Jugoslavijo, je omenil številne ofenzive, ki so hotele uničiti osvobodilno gibanje jugoslovanskih rodoljubov. «Toda sovražniku se ni Dve nasprotni italijanskih fronti na kongresu demokristjanov Spontana antiteza med i/odsti/oin, ki mu je glavni cilj klerikalna samni/lada, in med člansti/nm, ki teži k rešitvi težkik socialnih problemov današnje Italije I volj jasno pokazal dve plati I hajajo na vrsto Zborovalci, k (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Dva dogodka sta v zadnjih dneh razgibala italijansko politično življenje: kongres demokristjanske stranke v Rimu in nedeljski sestanek socialdemokratske levice v Flo. renči Ce je kongres levih socialnih demokratov že neposreden izraz političnega vrenja, Ki izhaja iz globokega nezadovoljstva s sedanjim polo-žajem v Italiji, je bilo to vrenje čutiti v bolj posredni obliki tudi na demokristjanskem _ s 329 glasovi proti 291. «Morali bi premisliti, kaj se je I Tedaj je Pinay izjavil, da ne, kongresu zgodilo s temi državami, ker more sprejeti tega delovnega Za pozornega opazovalca je so sklenile te pogodbe, ki so‘programa, na podlagi katerega I demokristjanski kongres do- Protest izraelskega parlamenta proti antisemitizmu v Pragi demokristjanskega gibanja, ki sta si medseboj v objektivnem protislovju: politikantski računi vodstva stranke, ki se u-Icvarja z zamislijo amočne države« .pod demokristjanskiro žezlom, in prvenstveno zanimanje za socialna vprašanja med množicami, ki se izraža v spontani. tendono,i Nasprotje med hotenim zanemarjanjem težkih socialnih problemov, ki žulijo današnjo Italijo, v nastopih vodstva, in med stalnim pojavljanjem teh problemov v diskusiji, kadar so govorili bolj ali manj neznani krajevni zastopniki, je bilo na tem demokristjanskem kongresu kar kričeče. Med temi spontanimi nastopi ni manjkalo tudi bolj kvalificiranih besed: govor demokristjanskega sindikalista Pastora je bil o-stia obtožnica sedanje italijanske družbe, posredno pa tudi dela demokristjanske vlade. V resoluciji, k i jo je izglasoval parlament, se praški proces obsoja /cofPastore je na primer opozoril. žalitev proti vsem *.idom in proti Izraelu - Izjave predsednika Ameriškega židovskega kongresa - Tudi zadnja dva obtoženca sta vse „priznala" DUNAJ, 25. — Na procesu v Pragi sta tudi zadnja dva obtoženca, ki sta bi-la danes zaslišana tekmovala, kdo bo priznal večje število grehov. Zaslišana sta bila bivši namestnik ministra za državno varnost Karal Svaib, ki ga obtožnica imenuje ((vojnega zločinca«, ter bivši general in namestnik ^ o-brambnega ministra Bedrich Reicin. Svab je «priznal» svojo krivdo in izjavil, da je ((sistematično ščitil zarotnike, da je prikrival zločine trockistov, sionistov, buržoaznih nacionalistov in drugih prevratnih elementov ter da je omogočal delovanje ameriškim, britanskim in jugo-slovanskim vohunom, ki so bili poslani v'CSR». Zadnji je bil obtoženec Bedrich Reicin, čigar pravo ime je Friedrich Reismann in je eden od 11 Zidov, ki so_ med 14 obtoženci, ki jih obtožujejo ((nacionalistično - buržuazno -židovske zarote«. Obtožnica imenuje Reicina «Zida, bur-žuažnega porekla in agenta gestapa«. Obtožujejo ga tudi, da je med vojno izročil nacistom člane tajnega centralnega komiteja komunistične partije urednike tajnega lista «Rude pravo« in pisatelja Ju-liusa Fučika. Tudi Reicin je kakor ostali obtoženci zmolil molitvico o priznanju in dodal še, da je izročal informacije o češkoslovaški vojski in o silah ((ljudskih demokracj« bivšemu ameriškemu poslaniku v Pragi Steinhardu ter ameriškemu, britanskemu, francoskemu in seveda tudi jugoslovanskemu vojaškemu atašeju. Da ne bo nič manjkalo, je Reicin obtožil še bivšega ministrskega podpredsednika in obrambnega ministra generala Svobodo, da je «koval zarote skupno z agenti ameriške in titistične vohunske službe«. Kakor je znano, je bil general Svoboda razrešen svojih funkcij ob priliki državne reorganizacije v septembru lanskega leta. Tudi danes javljajo o pismu, ki ga je poslal sin bivšega gospodarskega svetovalca Ludvika Frejka z «vljudno prošnjo« naj njegovega očeta obsodijo na smrt. Predsednik ameriškega židovskega kongresa dr. Izrael Goldstein, ki je sedaj v Izraelu, je objavil poslanico, v kateri izjavlja, da ni nobenega dvoma, da sta židovsko ljudstvo in izraelska država postala predmet namerne obrekovalne gonje s strani kominformističnih držav Nato omenja poslanica praški proces in poudarja, da se je na tem procesu pokazalo, kako je «Kominform očitno sklenil poživeti in izkoriščati protižidovska čustva v svoje namene. Svobodne židovske skupnosti vsega sveta, ki so se borile proti antisemitizmu v caristični Rusiji in proti rasistični politiki nacistične Nem-čje, pravi dalje Goldstein, se bodo prav tako uprle tem novim variantam stare teme antisemitizma, naj se pojavijo v kakršnikoli obliki«. Izraelski parlament je nocoj z ogromno večino po štiriur-nem razpravljanju sprejel resolucijo, v Kateri izraža ((globoko zgražanje« nad procesom v Pragi in ga obsoja kot ((žalitev vseh Zidov ter žalitev dobrega imena Izraela in kot škodljivega za tradicionalno prijateljstvo med češkim in izraelskim narodom«. Jugoslovansko podjetje gradi pristanišči! v Siriji DAMASK, 25. — V sirijskem mestu Lattakia so včeraj slavnostno položili temeljni kamen na stavbišču modernega pristanišča, ki ga bo gradilo neko jugoslovansko gradbeno podjetje. Slovesnosti so se udeležili najvidnejši državni voditelji Sirije, med njimi predsednik vlade general Selo in podpredsednik vlade in načelnik generalštaba Sišakli. Prisoten je bil tudi jugoslovanski poslani^ Mihajlo Javor-ki s člani poslaništva in zastopniki podjetja, ki bo pristanišče gradilo. Po slovesnosti je bil svečan sprejem na jugoslovanski ladji «Skoplje». Ob tej priložnosti je sirijski minister za javna dela med drugim poudaril, da se je sirijska vlada odločila zaupati delo Jugoslaviji. ker je upotovila, da ima opravka z ljudmi ki zaupajo sami vase, ki hočejo, da njihovo delo rodi dobre rezultate. «Prav tako smo ugotovili — je nadaljeval minister. — da so Jugoslovani narod, ki razume nas in naše težave«. Jugoslovansko podjetje je dobilo koncesijo za izvršitve del v ostri konkurenci devetih najvidnejših svetovnih podjetij in to kljub raznim protijugoslovanskim intrigam. To je viden dokaz prijateljstva Sirije do Jugoslavije in manifestacija volje Sirije, da se emancipira od vpliva velesil. Prva faza del bo trajala štiri leta, stala pa bo 8 milijonov dolarjev. Novi predsednik AFL WASHINGTON. 25. - George Meany je bil izvoljen za novega predsednika Ameriške zveze dela (AFL) kot naslednik Williama Greena, ki je pred kratkim umrl. Meany ima 58 let. Izvoljen je bil soglasno. Ustanovili so tudi odbor 9 članov, ki ima nalogo obnoviti stike s sindikalno organizacijo CIO. da razpravljajo o možnosti združitve obeh organizacij. V CIO pa se do sedaj še niso mogli sporazumeti o Murraye-vem nasledniku. Za predsedniško mesto se potegujeta dva kandidata. ko ni bilo storjeno nič, da bi se kapitalisti morali odpovedati vsaj deta svojih superpro-fitov. Kot v odgovor Gonel-li, ki je govoril o «medrazreri jc zaključil diskusijo o Gonello-vem poročilu, jasno odraža tak položaj na kongresu. De Gasperi je svaril pred «dema-gogijoa, pred tem, da bi o gospodarskih vprašanjih razprav, ljali ljudje, ki v njih niso doma in ki ne poznajo statistik itd., zavračal je mnenja, da obstaja nekak ((mit«, katerega uresničenje bi pomenilo ukinitev socialne nepravičnosti, z dolžnim spoštovanjem celo polemiziral z nekaterimi papeški mi enciklikami iz začetka tega stoletja in podobno. To je vtis, ki ga je sicer neskončna diskusija marsikje zabrisala, ki ga je skušala zabrisati tudi De Gasparijeva gostobesednost vtis, o katerem si niso na jasnem verjetno niti delegati na kongresu, ker -jim fatamorgana ((demokristjanske« rešitve socialnih vprašanj pač še vedno veže oči. Manjkali seveda niso niti glasovi predstavnikov desnice, ki so izzveneli v povsem nasprotno smer. Drugi vtis, ki pa se ne tiče spontanega, neorientiranega razpoloženja temveč jačno začrtanega cilja, pa je totalitaristična tendenca demokristjanskega vodstva, ki računa z bližnjimi volitvami kot s prvo stopnico na poti do ((avtoritativne države«, kot je dejal Gonella. A. P. Se tri imenovanja v Eisenhowerjevi vladi NEW YORK, 25. — Eisenho-wer je danes imenoval Arthurja Summerfielda za ministra za pošto, gospa Oveta Culp Hobby je bila imenovana za upraviteljico «Zvezne ustanove za varnost«, gospa Ivy Baker Priest pa za načelnico a-merigjcega zaklada. Gospa Hobby ima 47 let in Zasluge rimskih fašistov «Ce se ne bi mi bojevali ob strani Hitlerja, se Eisenliower ne bi toliko proslavil, če se ne bi proslavil, ne bi bil tako popularen, te ne bi bii tako popularen, ne bi bil izvoljen za predsednika ZDA, Zaradi tega bi bilo potrebno, da tudi mi nekaj imamo od tega.. .n. je med vojno poveljevala ameriškemu ženskemu zboru v vojski. Sedaj je lastnica neke založniške družbe v Hustonu. Gospa Priest pa vodi neko žensko sekcijo republikanskega nacionalnega odbora. Obe sta. aktivno sodelovali v Eisen-howerjevi volilni kampanji. Predsednik Truman je nocoj pozval ((komisijo za civilno službo«, naj pripravi seznam vodilnih, osebnosti privatne industrije. ki bi lahko" služile vladi v primeru potrebe. V pismu, ki ga je poslal predsedniku omenjene komisije, pravi Truman med drugim: «Vsi poznamo važnost razpolaganja s kvalificiranim osebjem v času nujne mobilizacije«. Program nove viade v Iraku BAGDAD, 25. — Danes je življenje v Bagdadu zopet normalno. Govori se, da ima nova vlada namen razširiti načrt za razdelitev državne zemlje malim lastnikom. Program nove vlade, ki ga je sinoči napovedal po radiu ministrski predsednik general Nuredin Mahmud, je v velikih potezah sledeč: 1. Ustanovljen bo poseben odbor, ki bo proučil volilno reformo na podlagi sistema neposrednega glasovanja: 2. znižali se bodo neposredni in posredni davki; 3. visokošolska izobrazba bo brezplačna; 4. vodila se bo gospodarska politika, ki naj ščiti narodno bogastvo: 5. okrepitev vojske; 6. sestavili bodo preiskovalno komisijo, da ugotovi odgovornost za zadnje nerede; jevo. V beograjskih političnih krogih poudarjajo, da je ta obisk manifestacija grško-ju-goslovanskega prijateljstva, ki ima že stare tradicije. Dokaz za trdnost tega prijateljstva je tudi to, da kljub spremembi vlade v Grčiji ni bilo in ne bo nobene spremembe v grško-jugoslovanskih odnosih, kar potrjuje tudi izjava novega grškega zunanjega ministra Stefanopulosa. Odločnost, da se to prijateljstvo ohrani tudi v bodoče in da se še bolj razvije, prihaja ponovno do izraza prav ob obisku grške vojaške delegacije v Jugoslaviji, tako v izjavah grških in jugoslovanskih zastopnikov, kot v pisanju tiska obeh držav. Grški list ((Katimerini« poudarja v današnjj številki, da je obisk grške delegacije prispevek k poglobitvi sodelovanja med obema državama. Podobno pišejo tudi ostali grški listi. Vodja grške vojaške delegacije divizijski general Hristos Joanus je danes predpoldne ob prihodu v Sarajevo izjavil dopisniku Tanjuga, da so o-gromni napori jugoslovanskih narodov za izgradnjo dežele naredili nanj globok vtis. «Prav ti napori, je dejal Joanus, so pripomogli, da je danes Jugoslavija močna in da ? .veliko in močno armado, ki predstavlja jamstvo za mir v tem delu sveta, v katerem je tudi prijateljska Grčija«. Ob zaključku je še dodal, da ie grška vojaška delegacija pri jugoslovanskih narodih in državnikih naletela na prisrčen in topel bratski sprejem. Poveljnik sarajevskega vojaškega področja generalni podpolkovnik Veljko Kovačevič je priredil danes slavnostno kosilo na čast grške vojaške delegacije. Razen grških gostov so kosilu prisostvovali nekateri jugoslovanski genera. li in admirali ter drugi visoki častniki JLA, ministri vlade Bosne in Hercegovine in predstavniki sarajevske občine. Po kosilu je general Kovačevič v kratkem nagovoru dejal; ((Pozdravljamo vas ne le kot visoke goste, temveč tudi kot prijatelje. To prijateljstvo ni od včeraj. Naši narodi so vedno gojili do grškega ljudstva prijateljska čustva. Toda to prijateljstvo je danes potreb-nejše kot kdaj koli poprej, ker predstavlja najboljše jamstvo naše neodvisnosti in naše velike prihodnosti«. Odgovoril je vodja grške delegacije Joanus. Iz Budimpešte poročajo, da 7. izključeni bodo iz vlade vsi. . v - . • . . nezaželeni elementi; 8. uvedba je madžarska vlada, sklicujoc sistema socialnega skrbstva. I se na nedavni proces v Bu- Skrb za fašiste in še kat RIM, 25. — Agencija ANSA poroča o današnji nočni seji italijanske poslanske zbornice med drugim tudi naslednje; «!Va vprašanje poslanca A-madeia (PSI) in drugih, ki sodijo, da je bil odlok prefekta iz Livorna od 19. aprila 1952 o razveljavljenju sklepa, s katerim je livornski provincijski svet protestiral proti brutalnemu nasilju nad Tržačani 20. marca 1952. samovolja, je podtajnik notranjega ministrstva Bubbio odgovoril, da je ta sklep presegal pristojnost pro-vincijskega sveta, ki mora u-pravljati in ne razpravljati o političnih zadevah. Poslanec Amadei z odgovorom ni bil zadovoljen*. Komentar o tem, kako sta se kominformovska večina livorn-skega provincijskega sveta in nennijevski poslanec Amadei zavzela za tržaške fašiste, ali o različnem kriterju za dopustnost razpravljanja o političnih zadevah ali še o marsičem drugem, kar se ob tej kratki vesti o tekmovanju, fcdo bo večji «patriot» sama ob sebi vsiljuje v misel, bi bil odveč. Študentski protest proti kominformovcem LONDON, 25. — Na plenarnem sestanku britanske nacionalne študentske zveze v Brightonu so delegati odločno nastopili proti politiki vodstva Jcominformi/vske mednarodne študentske zveze. Vej govornikov je poudarilo, da je ta zveza pravzaprav podružnica Kominforma. Delegati so na seji podprli z veliko večino stališče dosedanjega predsedni-nika nacionalne zveze do Mednarodne študentske zveze in sklenili da britanska študentska zveza ne more biti član te agenture sovjetske zunanje politike. Izvršilni odbor nacio. nalne zveze je pooblaščen pogajati se z Mednarodno Studensko zvezo o omejenem sodelovanju samo pri praktičnih vprašanjih. Med razpravo so številni delegati napadli Mednarodno študentsko zvezo zaradi sovražne politike proti Jugoslaviji. Na plenumu so toplo pozdravili udeležbo jugoslovanskega delegata Daviča, medtem ko so govor predstavnika Mednarodne študentske zveze Romuna Berean/uja, ki ni hotel odgovorit} na več vprašanj delegatov, sprejeli z viharnimi protesti. Gruber v ZDA NEW YORK, 25. — Z Duna-ja je prišel danes z letalom v New York avstrijski zunanji minister, Karl Gruber. Med svojim bivanjem v ZDA bo imel Gruber več razgovorov v OZN glede avstrijske državne pogodbe. Razen tega se bo razgovarjal o političnih in gospodarskih vprašanjih z ameriškimi oblastmi. NEW YORK. 25 — Britan-ski zunanji minister Eden je danes odpotoval z letalom iz New Yorka v London. dimpešti proti madžarskemu državljanu Lazslu Balintu in drugim, danes zahtevala od, jugoslovanske vlade, naj odpokliče svojega odpravnika poslov na Madžarskem Milija-na Komatina kot nezaželeno osebo. V jugoslovanskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da je ta neupravičeni korak madžarske vlade sledil ju. goslovanskemu protestu v zvezi z montiranim protijugoslovanskim procesom v Budimpešti. Ta korak je madžarska vlada storila, poudarjajo v Beogradu, ker ni mogla zavrniti dejstev in dokazov jugoslovanske note. Prav tako poročajo, da jugoslovanska vlada proučuje ukrepe, ki jih bo morala podvzeti zaradi neupravičenega izgona jugoslovanskega diplomatskega predstavnika iz Budimpešte. V četrtek 27. t m bo prispela v Jugoslavijo turška gospodarska delegacija pod vodstvom ministra za trgovino in gospodarstvo Enferja Q°relija. ki bo z jugoslovanskimi funkcionarji razpravljal o možnosti razširitve turško - jugoslovanskih gospodarskih odnosov. V beograjskih gospodarskih krogih menijo, da bodo ti razgovori samo naravna posledica skupne želje, da se medsebojni gospodarski odnosi razširijo, V zadnjih mesecih se je namreč pokazalo, da je okvir dosedanjega trgovskega sporazuma, ki je bil sklenjen januarja 1950, preozek. Po tem trgovskem sporazumu je bila predvidena letna medsebojna blagovna izmenjava v vrednosti 6.5 milijonov dolarjev 'Zaradi tega so bili potrebni novi dodatni sporazumi ob nakupu lCO.OOO ton pšenice v Turčiji in ob turškem naročilu 1000 železniških vagonov v Jugoslaviji. Iz gospodarskih krogov poročajo tudi, da bo v začetku decembra odpotovala v Ankaro jugoslovanska gospodarska delegacija, ki bo razpravljala o razširitvi blagovne izmenjave in o utrditvi gospodarskega in tehničnega sodelovanja med o-bema državama. Francoski in jugoslovanski zastopniki so danes v Beogradu dosegli sporazum o seznamu blaga, ki ga bo Jugoslavija dobila iz francoskega dela tristranske pomoči. Seznam obsega blago v vrednosti 940 milijonov frankov (med drugim 10.000 ton pšenice. 5.000 ton antracita, večje količine volne, kakaa, kemikalij, farmacevt-SKih surovin, zdravil in pločevine. Jugoslovanski gospodarstveniki menijo, da bo to blago uvoženo še pred zimo. 2e poprej ie bil dosežen sporazum o dobavah v vrednosti 529 milijonov frankov. Tako so se zastopniki obeh držav dokončno sporazumeli o načinu izkoriščanja skupne vsote 1.470 milijonov frankov, ki jih je Francija dala na razpolago Jugoslaviji kot del tristranske pomoči za letošnje drugo polletje. Sodijo, da bo Francija v prvem polletju prihodnjega leta odobrila Jugoslaviji dobavo najmanj še 10.000 ton pšenice*. Namestnik zun. min. jug. vlade minister Bogdan Crnobrnja, ki ie hkrati vodja oddelka za trgovino v zunanjem ministrstvu, se te dni mudi v Bonnu, kjer je imel več razgovorov z zastopniki ministrstva za gospodarstvo in trgovino. Predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kidrič je dobil do danes več kot 900 brzojavk in nad 350 pisem, v katerih mu delovni kolektivi, množične organizacije, vojaške enote, šole, ustanove, di. plomatska predstavništva in posamezniki želijo čimprejšnje okrevanje. V bolnišnico «Dr. Dragiša Mišovič« je prišlo tudi mnogo brzojavk naslovljenih na zdravniški konzilij, v katerih se jugoslovanski narodi zahvaljujejo zdravnikom' za njihov trud in prizadevanje za zdravje Borisa Kidriča, Veliko število brzojavi je dobil tudi izvršni odbor ZKJ; v teh brzojavkah se mu jugoslovanski državljani zahvaljujejo za vse, kar je napravil in bo še napravil, da bi Boris Kidrič ozdravel. Jugoslovanski poslanik v Atenah Radoš Jovanovič je danes obiskal grškega zunanjega ministra Stefanopulosa in imel z njimi krajši razgovor. Nocoj pa je Jovanovič obiskal voditelja opozicije Pla-stirasa in imel tudi z njim kratek razgovor. Odpravnik poslov burmanskega veleposlaništva v Beogradu Kim Maung Oy; je priredil včeraj slovesen sprejem na čast jugoslovanske vojaške delegacije, ki bo 30. t. m. odpotovala v Burmo, da vrne obisk burmanski vojašM dele. gaciji v Jugoslaviji. Sprejema so se poleg članov delegacije in njenega načelnika general-nega podpolkovnika Ljubana Vučkoviča udeležili še načelnik generalštaba general Koča Popovič, minister zvezne vlade Krsto Popivoda, generalni podpolkovnik Otmar Kreačič, pomočnik zunanjega ministra dr Alej Bebler, pravkar imenovani jugoslovanski poslanik v Burmi Dobrivoj Vidič in številni člani diplomatskega zbora. b. a H Danes, sreda 26. novembra Januša, Zdedrag Sonce , vzide ob 7.19 in Mton* ° 16.26. Dolžina dneva 9.07 Luna vzide ob 13.27 in zatone ob i.i»-Jutri, četrtek 27. novembra Virgilij, Vedrana O KANDIDATNIH LISTAH V GORICI Vsi Slovenci bomo glasovali ItKL* se moramo v občin kem svetu boriti ne samo za socialne in gospodarske, temveč tudi za nase nacionalne pravice V petek opoldne prejšnji teden, nekaj sekund pred zapadlostjo roka, je bila na goriški občini vložena še zadnja kandidatna lista, ki nosi številko 9, za socialdemokrate. Vrstni red posameznih list je torej naslednji: 1. MSI, 2. Demokratična fronta Slovencev (z zna-'kom DFS v krogu), 3. Lista beguncev, 4. SDZ, 5. Kominfor-misti, 6. Monarhisti, 7. Goriška demokratična zveza (republikanci, liberalci in neodvisni), 8. Demokristjani in 9. Social-demokratje. Okrajna volilna komisija je že v soboto potrdila vseh devet list in s tem se je začela volilna kampanja, ki bo trajala do petka 12. decembra. O kandidatni listi DFS, kjer je nosilec liste naš dosedanji svetovalec Pavlin Milan, smo že pisali zadnjič. Pri SDZ je nosilec liste g. Bratuž Rudi. Z vseh vetrov je zbrala svoje ljudi begunska stranka (ezuli), med katerimi so seveda «ita-lianissimi«, kar dokazujejo imena kot Bogataj Stanislav, ki je drugi nosilec liste, Bra-toš Marija in drugi; to je pač dokaz njihove latinske čistokrvnosti. Na listo šovinistične protislovenske usmerjene «Goriške demokratične zveze« so. menda za vabo kakšne izgubljene slovenske duše, vtaknili tudi didaktičnega ravnatelja slovenskih šol v Gorici, Lebanija dott. Federica. Pri tem žalostnem dejstvu moramo ugotoviti, da smo Slovenci še daleč od tiste politične zrelosti, ki so jo pri nedeljskih volitvah pokazali južnotirolski Nemci, ki ne krivijo svojega hrbta pred nikomer, ampak so šli na volit- ve pokonci, v zavesti svojih pravic in dolžnosti. V celoti so torej za 40 sedežev v goriškem občinskem svetu na devetih listah poteguje kar 256 kandidatov. Ce računamo, da bo samo ena lista: verjetno demokristjani, dobila kar 26 sedežev in da jih za ostalih osem strank ostane vsega skupaj le 14, potem moramo priti do zaključka, da bo ostala kakšna stranka tudi brez svojega zastopnika v občinskem parlamentu, fo se je zgodilo tudi pri zadnjih občinskih volitvah leta 1948. Kateri bodo letos na vrsti? To bodo povedali volivci dne 14. decembra. Slovenci se bomo vsekakor odzvali v naj večjem številu, ker so občinske volitve za nas še bolj važne kakor za Italijane, saj se moramo boriti v občinskem svetu, ne samo za socialne in gospodarske, ampak tudi za naše kulturne in druge manjšinske pravice. Te pravice je zadnja štiri leta najbolj učinkovito branila DFS, zato ji bomo s svojim glasovanjem za njene kandidate poverili to nalogo tudi v bodočem občinskem svetu. (Iz «Soče») Predavanje v Ljudski čitalnici Opozarjamo, da bo danes 26. novembra ob 20. uri v prostorih Ljudske čitalnice in knjižnice v Ul!. Ascoli 1 prvo predavanje iz ciklusa, ki ga je Prosvetna zveza organizirala za zimsko sezono 1952—53. Cenjenim poslušalcem bo dr. Daneu predaval o zdravstvu. Vabljeni k obilni udeležbi. PRIPRAVE ZA IZZIVALNI PROCES PROTI BENEŠKI ČETI i ■ -------------- Karabinjerji zaslišujejo prebivalstva Modica, St. Lenarta, Sovodenj in drndiii vasi MOŠKI PEVSKI ZBOR z VRHA, IZ DOLA IN POLJAN MED NASTOPOM V NABREŽINI Po navodilih iz Vidma in Rima že dalj časa zaslišujejo orožniki iz Nadiških dolin tiste ljudi, ki so v času vojne sodelovali z Beneško četo. V vojašnico v Klodič so orožniki že večkrat poklicali nešteto ljudi Tudi v St. Lenartu in So-vodnjah so napravili že večkrat nekaj podobnega. V sredo in v četrtek 19. in 20. novembra so v Klodič poklicali ljudi iz Klodiča, Les, Mostnega, Zverinca in še drugih vasi. Videti je, da pripravljajo proces. Kaj hočejo italijanske oblasti doseči s procesom? Jasno je, da bo proces političen. Obtoženi bodo pri- jim bili v času vojne nasprotni in ki so hoteli, da bi bili tudi pripadniki Beneške čete okupatorjevi hlapci. Hoteli so, da bi se tudi beneški Slovenci borili za fašizem in nacizem, toda beneški Slovenci so se borili na strani miroljubnih narodov. Zato bi morali vsi tisti narodi, ki so se borili proti fašizmu, protestirati proti novemu fašizmu, ki se poraja v Italiji, ki uprizarja procese in zapira tiste ljudi, ki so se toliko žrtvovali, da bi fašizem uničili. Italijanske oblasti hočejo s tem procesom udušiti uporni duh beneških Slovencev. Hoče- padniki slavne Beneške čete i jo se maščevati nad njimi za kot veleizdajalci. Kdo bo tožil naše partizane? Tisti, ki so poraz, ki so ga doživeli v zadnji svetovni vojni. Kadar so Na sejmu sv. Andreja v Gorici ne bo niti enega vinskega razstav« ljavca iz Brd, Oslavja ali Steverjana GORICA, 25. — Pred gori-škim praznikom sv. Andreja je goriško županstvo prejelo že večje število prošenj raznih kramarjev in trgovcev goričke pokrajine za dodelitev potrebnega razstavnega prostora na goriških trgih ali ulicah. Med prosilci je tudi veliko število pridelovalcev vina in predvsem vinskih trgovcev iz Ločnika, Koprive> Krmina, Fare, Bračana itd. Med vsemi prosilci, vinskimi razstavljalci nismo doslej zasledili niti enega vinskega trgovca, ki bi trgoval z briškimi vini, še manj pa kakšnega pridelovalca vina z Oslavja ali Steverjana. Čeprav je to komaj zaznaven dogodek, je vendar v svojem bistvu dokaj poučen za slovenske gospodarske kroge. Kaže namreč, kako je slovenski trgovski človek popolnoma IZPRED S O D I S Č A Drzni tatovi koles odkriti V nekaj mesecih so ukradli okoli 30 koles - Vtihotapili so se tudi na dovorišče policije in odpeljali 4 kolesa GORICA, 25. — Na kazenskem sodišču so danes pod predsedstvom sodnika dr. Sui-cha mudili vse dopoldne s proučevanjem obširne obtožnice ki jo je tržiški policijski komisariat sestavil po truda polnem delu. Obtožnica se je nanašala na odkritje tatinske trojice v Tržiču, kateri je policija po dolgi preiskavi pripisala nad 30 tatvin koles. Na zatožni klopi so sedeli 69-letni mehanik Franc Davide iz Tržiča, Ul. 1. maja 17. 46-letni Otton Stabile iz Tržiča, Ul. Randaccio 14, 17-letni Marij Štolfa prav tako doma iz Tržiča. Ul. Belforte in 44-letni mehanik Alojz Peteani iz Ogleja Ul. 24. maja. Obtožnica je očitala Davidu, Stabilu in Štolfi, da so 17, januarja letos ponoči s silo vdrli na dvorišče vojašnice a-gentov javne varnosti in odpeljali štiri kolesa, ki so jih agenti Anton Papa. Bruno Pa-ganini, Sebastjan Cova in Gi-glio Filippim brezskrbno pustili na zaprtem dvorišču pred vojašnico. Nadalje so bili obtoženi, da so decembra lani odvedli kolo nekemu Tržičanu, ki ni prijavil tatvine ter da so 7. decembra 1951 iz veže železničarske stanovanjske hiše v Tržiču odpeljali še štiri kolesa. Davide ki je bil zaradi podobnih tatvin že neštetokrat kaznovan in ga Tržičani poznajo za starega navihanca, ki mu dolgoletna praksa, kljub starosti, omogoča, da marsikomu odnese kolo pred nosom, je bil tudi kaznovan, da je ukradel lani decembra še dve kolesi, in sicer mesarju Ancaletu Al-tanu in Ivanu Turlanchichu. Mehaniku Stabilu in Peteanu pa je zadnji odstavek obtožnice očital, da sta od omenjenih tatov kupila vsak eno kolo, ne da bi se pozanimala, če je blago tatinskega izvora. Na sled dolgoprstni tolpici je policija prišla na podlagi prijave tržiškega mesarja Altana Altanu je kolo zmanjkalo nekega decembrskega dne ob 6.30 zjutraj, ko ga je za hip prislonil k zidu in odpiral mesnico. Mesar je policiji povedal, da je ob tisti uri srečal na cesti v bližini trgovine Davida, ki Sf je sumljivo sukal okrog vogalov. Kot starega znanca je policija Davida takoj prijela in ga pripravila da je izdal svoje sodelavce. Vsi trije so pri zasliševanju na policiji priznali, da so zakrivili vse omenjene tatvine, danes pa so na sodišču svojo izpoved delno zanikali. Po kratkem zagovoru odv Annoscie iz Trsta in odv. De-vetaga je sodišče obsodilo Davida zaradi tatvine v 15.000 lir globe; Stabila pa so samo zaradi tatvine v železničarski hiši obsodili na 9 mese cev zapora in plačilo 9000 lir globe, za vse ostale tatvine pa so ju (.prostih zaradi pomanjkanja dokazov. Peteanija so zaradi neprevidne kupčije obsodili samo na plačilo 2000 lir globe. Vsi bodo morali skupno poravnati sodne stroške. H! * * GORICA, 25. — Zaradi obtožbe nenamernega umora je moral danes popoldne pred ka natečaj za ti dve lekarni. Toda kmalu nato je bil izdan nov dekret, 18. avgusta 1951, ki je močno skrajšal rok za vložitev prošenj za ta natečaj. Videti je bilo, kot da hočejo ta razpis nenadoma umakniti. Prefekt je sedaj končno objavil seznam natečajnikov. 15 'lekarnarjev se je potegovalo j za mesto v Njivicah, 12 pa za Klodič. Pri obeh je zmagala |g. Bianca Marija Romanelli. I Ker je ta zmagala tudi pri na- Novi lekarni v Njivicah in Kiodiču Po dolgem času bomo v Terski dolini in v dolinah Nadiže dobili tako potrebne zdravstvene ustanove, lekarne. Odprti bosta v Kiodiču in v Njivicah. Služili bosta prebivalstvu Terske doline in za občine Grmek, Dreka in deloma tudi za Srednje v dolini Nadiže. Otvoritev teh dveh lekarn je bila zelo potrebna, kajti tudi potem, ko je zdravnik obiskal bolnika v naših vaseh, je bilo treba prehoditi okrog 10 km, želez-! da so domači bolniku lahko ničarskih hišah na 1 leto in 3 j preskrbeli zdravila, mesece zapora ter na plačilo I 4. julija 1951 je bil razpisan mesti v Beneški Sloveniji drugim konkurentom. Tako bi za Njivice prišel v poštev drugi na prednostni lestvici g. Ivan Angelini, za Klodič pa g. Tito Čhersi. Seveda stvar še ni zaključena. Treba je izpolniti še mnogo birokratičnih predpisov, dokler bosta ti dve lekarni lahko začeli poslovati. zensko sodišče 42-letni Ivan | teda)’b v drugih krajih, je Baston iz Bassana del Grappa, | m°žno, da bo prepustila svoji Ul. Gamba 35 Baston je bil obtožen, da je dne 16. oktobra lani zaradi malomarnosti in neprevidnosti ter neupoštevanja prometnih pravil smrtno povozil v Tržiču 15-letnega dijaka Marija Marruja. Zapisnik, ki ga je prometna policija izročila sodnim oblastem, pravi, da so po znakih, ki jih je vozilo pustilo na kraju nesreče ugotovili, da je Baston vozil pred šolo z nedovoljeno brzino in bolj na svoji levi kot pa na desni. Zapisnik pa, ki so ga sestavili orožniki, pravi, da ni Baston na ovinku med Ul. Matteotti in Ul. Ga-brizio dal nobenih akustičnih znakov in se je zaletel v dečka, ki je v tistem trenutku zapustil šolo v Ul. Gabrizio in zavil s kolesom po Ul. Matteotti proti domu. Baston je vozil tisti dan z avtomobilom Fiat 1400 z evidenčno tablico Roma 140639 proti Trstu. V Tržiču ni na tistem ovinku zmanjšal brzi-ne in ga je zato presekal. Pri tem se je pomaknil precej na levo in se zaletel v dijaka Marruja ki je v tistem trenutku privozil s kolesom na ovinek iz nasprotne strani. Bastona je zagovarjal odv. Annoscia iz Trsta. Razpravo so zaključili pozno zvečer in bomo o njenem poteku in zaključku poročali jutri. brez moči pred poplavo okoliških furlanskih odnosno italijanskih vinskih trgovcev in da se ne more uspešno uveljavljati s svojimi pridelki na tržišču. Pri tem ni nobenega opravičila, kati oslavski in štever-janski pridelovalci vina prav dobro vedo, da je njihova vinska kvaliteta mnogo nad kvaliteto polumetnih vin, ki jih pridelujejo okoliški Furlani. Njihova vina so ravno nasprotno visoko kvalitetna, kar dokazuje tudi visoko odlikovanje, ki je bilo pred meseci na svetovno znani vinski razstavi v Francij podeljeno briškemu pinotu. V konkurenčnem boju za premoč na vinskem tržišču so se slovenski briški viničarji pokazali premalo iznajdljivi, s premajhnimi zadružnimi ali skupnostnimi interesi. V Brdih točijo že novo vino, toda veliko viničarjev še vedno tarna, da niso uspeli prodati lanskega pridelka, ker vinotržcem zaradi dozdevne visoke cene ni dostopen. Te slabe izkušnje, (ti se kot coklj'a vlečejo skozi vsa povojna leta' pri briških gospodarstvenikih, bi morala biti dovolj dobra šola, da je sedanji način dela s pomanjkljivo propagandno stranjo za našo dobro vinsko kapljico nujno škodljiv za celotno briško gospodarstvo in da bodo naši i ljudje stalno v podrejenem stanju v primerjavi do furlan- l skih viničarjev. Kajti ni mo- | goče postaviti organizirani za- j družni trgovini in propagandi ' iz neposredne furlanske nižine nasproti naš po večini zastarel pridelovalni način in zasebno ozko iniciativo, ki zahteva veliko več materialnih sredstev, kot jih premore skromna zasebnikova blagajna. Zato tudi na praznik sv. Andreja po dosedanjih podatkih ne bomo gledali lepo okrašenih oslavskih in števerjanskih paviljonov niti nam ne bo dano okusiti blagodejni učinek božje briške kapljice. čič, poljedelec iz Ul. IX. novembra v Podgori. Klavčič je namreč svoj čas okoli 18. ure šel po Majnici, kjer je v bližini gostilne Puja neprevidno prekoračil cesto. V tem trenutku m Ihimotbhi dnemikl ga je podrlo na tla vozilo gozdnega odseka. Zaradi nesreče se je pokojni Klavčič močno poškodoval po prsih, zlomil rebro in nogo in si močno pretresel možgane. V petih mesecih bolniškega zdravljenja je pokojni Klavčič skoraj prebolel posledice nesreče, obolel pa je še na močni pljučnici, ki ga je spravila v grob. Nova diskriminacija slovenskih šol GORICA, 25. — Iz dnevnega časopisja smo izvedeli, da je ministrstvo za javno vzgojo organiziralo v Brescii razstavo risb osnovnošolskih otrok in da so poslali na razstavo svoja dela tudi goriški otroci po predhodni selekciji. V zvezi s takimi razstavami bi pripomnili, da pošiljajo tudi otroci tržaških slovenskih šol na razne razstave svoje risbe in da so konec lanskega šolskega leta dobili za svoja, dela tudi priznanja. V Gorici pa je udejstvovanje slovenskih otrok v tej smeri popolnoma nemogoče. Šolsko skrbništvo v Gorici je celo vodilo organizacijsko stran priprav v Gorici, vendar o tem, kolikor nam je znano, niso dobile slovenske šele nobenega sporočila o razstavi, niti kakega povabila da bi poslale najboljša dela na razstavo. Ce so naše informaci je točne, bi prosili šolsko skrbništvo, da s tem v zvezi pojasni vzroke, ki so dovedli do tako grobe diskriminacije slovenskega o-snovnošoIškega naraščaja. Uspela plesna prireditev Zveze slovenskih žena GORICA, 25. — Zveza slovenskih žena v Gorici je imela v soboto v dvorani na Korzu ples, kateremu je prisostvovalo veliko število ljudi, mladih in starejših, predvsem iz neposredne goriške okolice. S tem plesom je ženska organizacija proslavila martinovanje, izkupiček pa je namenila revnemu dijaku. Po dolgih letih je bil to prvi večji slovenski ples, nad katerim se lahko samo radujemo v upanju, da ne bo osamljen primer. Igral je dober orkester, deloval je tudi bufet s kranjskimi klobasami. imeli beneški Slovenci orožje v rokah ni nihče govoril o procesih. Ko pa so orožje častno odložili, ker so izpolnili svojo dolžnost, jih hočejo postaviti pred sodišče. S procesom proti Beneški četi pa bodo hoteli tožitelji pokazati tudi italijanstvo teh krajev. Toda naj poskusijo karkoli. ta zemlja je slovenska in nihče ne bo izbrisal njenega narodnega značaja. Razdeljevanje volilnih potrdil GORICA, 25. — Anagrafski urad je te dni pričel z razdeljevanjem volilnih potrdil. Ker je volivcev okoli 27.000, bodo občinski raznešalci razdelili tudi ravnp toliko potrdil. Volivce opozarjamo, da morajo sami v pravem času na volilni urad, če bi zaradi neznanih razlogov ne debili volilnega potrdila. To potrdilo je uradni dokument, ki je za volitev nujno potreben. Morda bodo katera potrdila izpolnjena s kakimi napakami ati pomanjkljivostmi. Nalog* volivca v takem primeru je, da takoj stopi k pristojnemu uradu in zahteva popravek. Medtem so imeli predstavniki političnih strank na županstvu sestanek, na katerem je pet prisotnih predstavnikov od devetih v volilnem boju sode- Poljedelska nadzorništva ne sprejemajo prošenj za dodedtev posojil GORICA, 25. - Ministrstvo jza poljedelstvo in 3°^" ; sporoča z okrožnico od 14.' i vembra 1952. da od .25. • dalje poljedelska nad*«w»g ne bodo vec sprejemala P za dodelitev posojil na zakona št. 949 od 25. julija Poljedelsko pokrajinsko J zorništvo v Gorici bo ^ nove odredbe sprejema, novo predložene prošnje, same na posebnih obrazcih. Pevski koncert V nedeljo 30- *" mA(,rici poldne bo gostoval v ^ pevski moški dv0. pri Trstu, ki bo prnčdU ‘zl*“ *»-Verdi ob 17. u j, so narodne i" Na sporedu 50 mi Do-, umetne slovenske P , p0 linski moški z^or J ^ na. Tržaškem ozentlju , dobro slopov in se je P™* Go-uveljavil. Zato va . jte-ričane, da se v cim večjem vilu udeležijo konce^ do deležni lepega usnem užitka. _______________ Prijave a delovne ce* Pokrajinski urad za ^ v Gorici sporoča, aa jemajo od 20. t. m. deiovo^ ve za zaposlitev b,ižnji centrih, ki jih 0 iSkj ob- prihodnosti odprli S "ini. V delovne_ cCT“;osobne starost Kdor se naroči pred koncem tega meseca na revijo RAZGLEDI, prejme zastonj letošnjo novembrsko in decembrsko številko. lujočih strank že sprejelo sklep, da ne bodo poškodovali z lepljenjem lepakov mestnih zidov, ki so prebeljeni z apnom to da bo 14 dni po koncu volitev, to je do 22. decemibra, vsaka stranka odstranila z zidov isvoje volilne lepake. c um. v cnosob^ sprejemali fizic™ ]et starost’’ moške od 18 do 60 let ^ ki so bili 18. h°ve^m ura; nove-—- ura. vpisani na name/f j'ez,akljlUail' du. Vpisovanje booo jutri, 26. t. m. obj ' K I N ° D. Sc®" VERDI. 17: VITTORIA. 17: - J' Waynt rrZenaka CENTRALE. 17’ ttern. doživetja«, A. (Zar0čenca#’ MODERNO. 17: * G. Cervi. m m OB SPOMENICI, KI JE BILA ODOBRENA NA KONFERENCI KZ Sodelovanje oblasti s kmetovalci pogoj za napredek kmetijstva Andrej Klavčič umrl PODGORA, 25. — Sinoči je v goriški bolnici Brigata Pavia umrl 73-letni Andrej Klav- SPORTNE VESTI Virtus-Goriziana 47:31 Goriška košarkarska reprezentanca, ki gostuje v prvi državni ligi, je v nedeljo doživela v Bologni pričakovani poraz v tekmi s tamkajšnjim moštvom Virtus, ki je že dolgo let med najboljšimi italijanskimi. Poraz je bil že vnaprej zagotovljen, zato je ta tekma služila Goričanom za nekak trening, v kateri so poskusili novo tehniko igranja. Pri naših igralcih je bilo opaziti ta dan mnogo podajanj, kar ni pri njih v navadi. Na splošno so ta dan Goričani igrali v zelo hitrem tempu; vzrok temu je brez dvoma vešča trenerska roka starega Gubane, ki je zopet postal trener moštva. Ze v začetku so Goričani skušali s hitro igro ukaniti domačine, a njihova boljša tehnika in izvežbanost sta prekosili mlade in neizkušene igralce. Igralci Virtusa niso ta dan pokazali vseh svojih zmožnosti, deloma ker se niso pretegnili, deloma pa ker so bili goriški branilci kos svoji nalogi. Najboljši njeni igralci so bili kot vedno državni reprezentanti Rapini, Bersani in Ranuzzi, Pri Goričanih pa so bili dobri, kot smo že rekli, branilci, pa tudi napadalci Kocijančič. Rosa in Zorzi. Goričani so zaradi ne-izvežbanosti zrpravili številne lepe priložnosti. V začetku tekme so Goričani vodili, a domačini so jih kmalu dosegli in tudi prehiteli, a do konca prvega polčasa so se Goričani častno držali. Prvi polčas se je končal z zmago domačinov z 22-17. V drugem polčasu, posebno proti koncu, so domačini pritisnili in pustili daleč za seboj Goričane, tako da se je tekma končala s 47-32. Sodila sta objektivno in točno Ga-gliardi iz Milana in Ravezzani iz Bergama; moštvi pa sta nastopili v sledečih postavah. Goriziana; Collini (2), Punteri S. (2), Kočjančič (10), Zorzi (4), Giorgi (4), Clari, Rosa (9), Dreossi. Virtus: Bersani (2), Ferriani, Rapini (18), Ne-groni (3), Ranuzzi (14), Zucchi I., Zucchi II. (8), Battilani, Gambini (2), Rinaldi. * * * V nedeljo sta bili v Gorici na igrišču v Strašicah dve prijateljski košarkarski tekmi. Tekma med moštvi Crala iz Strašic in rezervne ekipe Go-riziane se je končala z zmago prvih z 42-17, Druga tekma med ekipo Crala iz Strašic in Triveneto iz Vidma se je končala z zmago Videmčanov z 61-26. * * * V letošnjem prvenstvu prve divizije gostuje kot lani tudi goriška Isontina. V nedeljo je igrala na občinskem stadionu svojo drugo letošnjo prvenstveno tekmo z ekipo iz Hurai-na v Karniji. Zmagali so Goričani z 2-1. Gole za domačine sta dala Visintin in Freddi oba v drugem polčasu. Kmetijstvo na vodov in po Tržaškem ne zaostaja po vrednosti proiz-številu zaposlenih za metalurško industrijo V naši včerajšnji številki smo poročali, da je na konferenci članov Kmečke zveze na Opčinah bila prečitana obširna spomenica, ki so jo kmetovalci nato sprejeli in ki bo z nekaterimi popravki predložena ZVU, Danes in v naslednjih številkah našega dnevnika, bomo objavili važnejša poglavja te spomenice, ki je za razvoj kmečkega gospodarstva bistvenega pomena. Preden pa preidemo na prvo poglavje, in sicer na pomen kmetijstva in vprašanje zastopstva kmečkih predstavnikov v raznih ustanovah in uradih, naj še omenimo, da je bilo na nedeljski konferenci na Opčinah prisotnih tudi večje število občinskih svetovalcev podeželskih občin ter župana zgoniške in repentabor-ske občine. Najprej moramo poudariti dejstvo, da predstavniki oblasti podcenjujejo kmetijstvo v okviru splošnega gospodarstva. Tako gledanje je popolnoma neupravičeno, saj je na našem področju okoli 6000 kmečkih gospodarstev in je nad 10 odstotkov prebivalstva povezano s kmetijsko proizvodnjo, ki po vrednosti presega vsoto 3 milijarde lir letno. Mnoge kulture krijejo v znatnem odstotku potrebe krajevne potrošnje, saj kmetovalci pridelajo letno 70 dc 80.000 stotov grozdja, 60 do 70.000 krompirja, 10 do 12 tisoč žitaric 15 do 20.000 raznega sadja, 120 do 130.000 stotov krme izračunane v senu. 65 do 70.000 hi mleka, itd. V kolikor je pač možna in pravilna primerjava, bi lahko trdili, da tukajšnje kmetijstvo n. pr. ne zaostaja po vrednosti proizvodov, kakor tudi ne po številu zaposlenih, za metalurško industrijo. čeprav razpolaga le z nekaj več kakor 20.000 ha plodne zemlje, ki zajema 7.700 ha pašnikov in okrog 5000 ha gozdnih kultur. Važnost našega kmetijstva je zaradi tega prav pomembna tudi v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva. Zato je treba to vprašanje vzeti v resen pretres, tako kakor vse ostale produktivne veje, da bi se tudi ta panoga gospodarske dejavnosti potencirala v naj-večii meri. Prisotnost velikega potrošne-ga trga je dober pogoj za intenzivnejše obdelovanje zemlje, tako količinsko kakor kakovostno. Potrebno pa je da se ta pravzaprav že normalen razvoj podpre z ustreznimi u-krepi. ki bi jih morali izvesti deloma takoj deloma pa v doglednem času To so splošne ugotovitve. Ce dolžnost, tedaj bi morali upoštevati im proučiti več vprašanj. Eno izmed teh je vprašanje zastopstva kmetovalcev v raznih ustanovah. Tukajšnji kmetje, ki so v ve liki večini mali in srednji po- morala biti gibalo kmetijske dejavnosti, a je brez stvarnega zastopstva kmetov. Kmečka zveza jte glede tega že večkrat intervenirala, vendar brez uspeha. Tudj kar se tiče posebnega odbora za strokovno sestnikj ali najemniki, nimajo izobrazbo, v katerem bi morali v teh ustanovah ali uradih zastopstva, ki bi jim pripadalo kot proizvajalcem. V skladu z zakoni in določbami iz preteklosti izvirajo vse funkcije im zastopni položaj iz imenovanj, in še to največkrat mimo predlogov strokovnih zvez, čeprav so taki predlogi po zakonu predvideni. Tak primer nam nudi Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo, ki bt biti tudi zastopniki kmečkih organizacij, ni ne duha ne sluha, čeprav je ta odbor predviden po zakonu. Podobno je pri drugih komisijah, kakor tudi v odboru za bolniško blagajno in raznih socialnih ustanovah. Povsem jasno je, da ni mogoče braniti ’ koristi kmetijstva, če se ne da kmetom zastopstva niti tam, kjer ga že tako po- Egipt 100 odst. povišal carine za blago uvoženo skozi Trst ZVU mora takoj oeposredoo intervenirati za ukinitev tega ukrepa, ki ohčutoo škoduje tržaškemu pomorskemu prometu ((Avstrijski gospodarski pregled«, publikacija avstrijskega urada za zunanjo trgovino poroča, da bi moral ob koncu oktobra stopiti v veljavo egipčanski ukrep, po katerem bi morali plačevati stoodstotno vseh zainteresiranih strank, da bi se ZVU takoj neposredno obrnila na egipčanske odgovorne oblast; in tam skušala v neposrednih razgovorih urediti spor. Nedvomno je krivično, da so prvikrat v zgodovini upo- višjo carino za vse blago vkr- j rabljeno krivično metodo upe- cano v Trstu in poslano v Egipt ne glede odkod blago izvira. Po poročilu avstrijske publikacije, je egipčanska vlada sprejela tak ukrep zato, ker Trst nima nikakega trgovskega sporazuma z Egiptom. Avstrijska zvezna trgovska ■ zbornica je že obvestila avstrij rili proti Trstu. Od povišanja carine za blago pripeljano skozi Trst pa bo imel škodo tudi Egipt sam, ker se bo zaradii tega zmanjšal tudi njegov uvoz in izvoz. ZVU je do sedaj uspela zavleči uporabo omenjenega novega egipčanskega ukrepa za ske izvoznike to jim svetovala mesecev in upamo, da bodo pošiljati avstrijsko blago skozi; v tem času dosegla ukinitev druga pristanišča, pa čeprav sol zvišane carine, saj bi drugače to blago do sedaj pošiljali skozi Trst. ((Avstrijski gospodarski pregled« poudarja v omenjenem poročilu, da bo egipčanski u-krep škodil ne samo Trstu temveč tudi avstrijskemu izvozu. Zato so se avstrijski izvozniki obrnili na ZVU. katero so za- prenehal vsak promet Trstom to Egiptom. med Se o sporu delavcev CRDA Na Uradu za delo so se v ponedeljek nadaljevala poga- ------- — * jan j a za ureditev spora “P°" prosili, da intervenira pri egip-1 kojenih delavcev CRDA. Vod-čamskih oblasteh. Po zadnjih stvo je izjavilo, da je priprav- vesteh je ZVU pooblastila italijanskega političnega svetovalca Diega De Castra, da po italijanski vladi uredi spor. Trst je namreč po carinskem in. valutnem sporazumu iz 1948. leta avtomatično vključen v vse carinske in gospodarske sporazume, ld jih sklepa Italija bi oblasti hotele kaj storiti za s katero koli državo, dvig kmečkega gospodarstva, I Za čim hitrejšo rešitev vpra-kar bi bila seveda njihova | šanja, pa bi bilo v interesu ljeno zagotoviti upokojenim delavcem tri leta bolniškega zavarovanja. Ni pa hotelo pristati na zahtevo sindikatov, da se namesto odpuščenih upokojencev zaposli nad 200 vajencev, marveč je izjavilo, da je pripravljeno sprejeti na delo samo 80 vajencev, in še to v daljšem roku. Pogajanja bi se morala nadaljevati včeraj, pa so jih preložili na danes. manjkljivi zakbhi predvidevajo. Ne moremo pričakovati stvarnega gospodarskega napredka, ki je tesno združen z aktivno soudeležbo in sodelovanjem zainteresiranih. če se zadeva, o kateri je govora, ne upoštava, kakor bi se morala._ Z ustrezno vključitvijo neposrednih predstavnikov kmetov, kjerkoli to narekujejo o-koliščine, bi se doseglo pravo in aktivno sodelovanje kmetovalcev z oblastmi in ustanovami, k,- imajo posredno ah neposredno opravka s k™ 1 stvom. Ni n. Pr. p tn- dejstvo, da v Središču za g spodarski razvoj področja. bi moralo obsegati in Pr°l' ' vati vse panoge gospodarstva, kmetijstvo ni bilo upošteva niti v organski sestavi te us nove. f Mnenja smo, da bi vse ustanove samo pridobile, ce V si zagotovile stvarno sodelovanje kmetov po njihovih predstavnikih. ------ Danes pred višjim zavezniškim sodiščem raiprava proh Puch Wurmbrand u Danes zjutraj bo pred Višjim zavezniškim sodiščem, kateremu bo predsedoval major Bayliss. nadaljevanje razprave proti Puch Wurmbrandtu, po-sinovljencu dr. Doria Daria, predsednika Združenja indu-strijcev, ki je obtožen nedovoljene posesti orožja in streliva. Kot se bodo naši čitatelji prav gotovo spomnili, je pred časom policija izvršila v vili dr. Doria Daria v Ul. Terza Armata 24 preiskavo, pri kateri je našla 3 strojnice. 3 pus.ee, dve pištoli, več sabelj in bajonetov in večjo količino streliva. Wurmbrandt je bil ob času preiskave doma, medtem ko je bil dr. Doria odsoten. Na razpravi, ki je aretaciji VVurmbrandta, dr. Dona in se treh drugih obtožencev sledila je sodišče dr. Dona oprostilo' z izjavo, da ni vedel za delovanje svojega posinovljenca, za VVurmbrandta pa je zago-vornik Poilucci z3.htGV3lt ds ga pregleda psihiater. Do sedaj ni bilo nobenega obvestila o izidu tega pregleda in tako sploh ne vemo, ali je bil VVurmbrandt že zdravniško pregledan, ali ne. Danes bo. kot že omenjeno nadaljevanje razprave proti VVurmbrandtu; obtoženega brani advokat Poilucci. Stavka nameščencev financ V Italiji in v Trstu je bila včeraj stavka nameščencev državnih financ in državnega zaklada. Tem uradnikom hobejo namreč ukiniti posebne pravice, ki so jih doslej uživali. To je že druga stavka v dobrem tednu dni. V Rimu pa je te dni intervenirala delegacija državnih nameščencev iz Trsta glede izplačila izredne doklade za nameščence, ki službujejo na tem ozemlju Doslej je bila namreč v veljavi diskriminacija. Nameščenci, ki so bili premeščeni iz Italije v Trst, so dobivali izredno doklado, medtem ko Tržačani sami te doklade niso dobivali. V Rimu so bili seveia kot po navadi polni obljub. ( GLEDALI^® dan«5 Pri gledališki j začne prodaja male,®a ja ga položi jivih vstoPnlc re za treijo predstavo ja tra. iju vrv—■ „h gu.o" - j« viata. ki bo danes o _ ^rter^ V 1<1 let, JV! LTV ---------- pai X- bonerite reda «®)> z t reč& balkone ter za aboneme za galerije. 0d Pu V pripravi «11 TriLt cini ja. ^ PROSVETNO DRUŠTVO „VOJKA S M U C ’ priredi danes 26. t. m. ob 20,^ v Gregorčičevi dvora® Ulici Roma 15/H- VEČER V POČflSTiTEV SPOMI^ VOJKE ŠMUCOVB ^ z govorom in ^a5'°e^Lc^ recitacijskim progr* JCiC Sodelujejo: tov. pjv-Kosovel, sopranist*^! Vida Jagodičeva, gfjC-kvintet ter člani h P10" Vabljeni člani vsenprija-svetnih društev ih • tel ji. Opozarjamo 1,3 KONCEf To* KOMORNEGA ft0** ki bo v SOBOTO 2 ob 21. urt v AVDlTORlJ • „ skl^ Na programu s« skia-hrvatskih in prost • dateljev. — Vstov-^ P°reč * *• 13. IN ‘ioSSIvNI Sovjetski računi z Afganistanom ,, „ , W'žnjega in srednje-ErsJi ? s? bile od nekdaj ali ■ 2an'manja vseh bolj lih razvitih kapitalistič-Z.™V predvsem pa An- h A ln. Rusije. Zakaj nam ■I , ne Jasno, čim vržemo po-na zemljevid. Dežele U , Vzhodom. Obvladati te ti vi* P°meni torej zagotoviti e izredno velikih dobič- i i,eC-'i ^ stražijo Dardanele , Ji65.*11 Prekop, ki se njiho- e raztezajo ob Perzij-lori 2alivu ’n Arabskem ,7TV' "iso samo bogate na h surovinah (predvsem ^IPetroleju, ki je kri za da-v.j-)0 strojno dobo), marveč iJ1 čeznje tudi najbolj !o4 ?0^’ povezujejo Za- ieiele l\ v kiti’ Ba(*zorovati te poti pa vsem neome-ien gospodar na Uej Prostranem ozemlju °bema oceanoma. vinj° bilo v zgodo- '4 ,7-or'šče pogostih krva-w ^P^Padov ter najrazno-,*ntrig med impe-itil tekmeci, ki so *oitv uv®liaviti svoje golt «. . utrditi imperialistič- ii iL*11^6. da bi si laže utr-tjj k svojemu končnemu it svetovni nadvladi. Da 0 šlo na račun doma-iiln Prebivalstva, ki je dani tem ogromne žrtve, rebno posebej omenjati. Seta;®? svetovna vojna je za J casa navidez odstranila 'a Prot33, ki pa so se zno-!» ^: V1*a s še večjo ostri-■Sor 10 Se -^e končala. V ko-ivji Sovorimo o drugi sve-!i o,).. 0]n.', ki je za nekaj ča-Ciu0 .nila ta nasprotja, mi-:»rje ?ri tem na bivše part-Sj5 ,12 Protifašistične koali-'»jia resnici se je ta oviro za dosego njihovih me- zgradila čim več železniškega Prav za ponovno Itoij* -ev sveta, in sicer med j®s'stičmmi silami na 5«rlin S1'am' os' Rim-Tokio-’!feno na drugi strani. Kot Mni se je po končani spor tudi med !tj ’ . zavezniki. Nevarna Sat v Ie začela znova, ven-%>lte ”°vih in drugačnih •'o p0 nah. V borbo je odloč-Slt še neki tretji ele-'°iiiai*a-m-reč prebujajoči se ’Mi , n} in polkolonialni na-M ne kažejo prav •'*^0].v?lje več, da bi jih še naprej izkoriščal. t^novi novih splošnih ^Sok1 specifičnih lokalnih re2ultj' ki so se ustvarili kot 1 v°ja j čredno naglega raz-,fet|| .^Izvajalnih sredstev v '* je t v samih teh deželah, ■ilfljjj sprostil val osvobo-•'Oii],. 5tremljenj, ki bo ne-njihov zaključni re-'ii Popolna nacionalna in 1 j a osvoboditev teh de-lj ® razume, tudi socialna, •/'. kolikor so osnovni ma-t 1 nosilec teh osvobo-L teženj ravno najširše V m nn71 mnfn »r nt>n galomanskih ciljev, t. j. dosego hegemonije nad Azijo. Na dokaze za to naleti človek pri vsakem koraku. Navedimo enega od mnogih. Zaradi nekaterih večjih političnih dogodkov, ki so važnejši za splošni svetovni politični razvoj, ni bilo to takoj opaziti, dejstvo pa je, da se zadnje čase afganistansko-so-vjetski odnosi vse bolj zaostrujejo. Ta najnovejši odnos med Moskvo in Kabulom (glavnim mestom Afganistana) bi znal privesti do skrajno neprijetnih, nezaželenih posledic. Kar se dogaja, pa je samo posledica najznačilnejše sovjetske tendence v njeni zunanji politiki, namreč, tendence vmešavanja v notranje življenje drugih držav; z edinim ciljem, da bi se jim c:.e-mogočil gospodarski in s tem tudi ves ostali razvoj. — Sovjetska propaganda že več kot leto dni nanada afganistansko vlado, ker je spre jela skupino tehničnih strokovnjakov in gospodarsko pomoč od ZDA za izboljšanje ;n razširitev svojega Komunikacijskega omrežja. Posebno se sovjetsko časopisje zaganja proti gradbenemu p..dietju ((Morrison Kundsen Compa-ny», ki v Afganistanu gradi ter popravlja ceste in mostove. Sovjeti trde, da ne gre tu toliko za graditev cest in mostov, kakor za fotografiranje afganistanskega ozemlja, posebno tistega dela, kiir.eji na SZ. Zraven trde d:1 stikajo za novimi petrolejskimi polji ter ležišči drugin surovin, z eno besedo, da gre tu za o:sto navadne imperialistična cilje, ki jim je osnovni namen u-stanovitev strateških baz proti SZ. V tem smislu je sovjetska vlada pred kratkim odposlala v Kabul ostro prjtestno noto, ki v njej protestira proti tem ((očitnima prot>s,'vietsk!m aktom. Afganistanska vlada je noto odbila, češ da ne dovoli vmešavanja v njene notranje zadeve in da bo še manj trpela kakršno koli tujo intervencijo, ki bi se z njo skušal Drizadeti njen program industrializacije. Energični odgovor afganistanske viade dokazuje ne samo to, da ne namerava dovoliti nikakršnega vmešavanja v njeno notranje življenje, marveč tudi da je trdno odločena čimprej nadoknaditi vse, kar je v stoletjih zamudila. Danes je v Afganistanu zgrajenih približno 4000 km cest, a dežela je skoraj brez železniških prog Vlada se z vsemi močmi trudi; da bi omrežja, kar nikakor ne gre v račun SZ. Tudi ji ne more iti, kajti vse, kar prispeva k napredku ene ali druge teh mladih, šele razvijajočih se držav, pomeni nov udarec o-svajalnim načrtom SZ. Zatorej smatra graditev železniških prog v Afganistanu za izzivalno dejanje in direkten napad proti njej sami, Poleg tega pa je Afganistan tudi bogat na raznih rudah, kot so premog, zlato, srebro, krom, volfram, petrolej, torej vse, kar vsekakor vznemirja SZ in izpostavlja njene živce zelo hudi preizkušnji. Kot vidimo že iz teh skopih podatkov, se Afganistan ne nahaja v najprijetnejšem položaju, ko skuša postaviti na noge svoje mlado gospodarstvo, za vogalom pa ima SZ na preži, kako bi ji to preprečila. RAZSTAVLJA V KOPRU Pevski zbor «Igo Gruden« iz Nabrežine nastopa na kulturni prireditvi 23. t. m. v Nabrežini. Dirigira tov. Karel Boštjančič. Najprej informativna beležka: v petek 21. novembra, je bila v Kopru otvoritev slikarske razstave ak. slikarja Rudolfa Sakside. Razstavni prostor: lepo opremljena veža hotela Triglav. Slikar sam je dal tej razstavi naslov «Osebna razstava». S tem je opredelil in upravičil njen namen: narediti kratek obračun svor jega umetniškega dela in stremljenja iz dni najbližje preteklosti. In res,, kritično je zbral Svoja zadnja pomembnejša dela in nam v skromnem obsegu (17 oljnatih slik) precej jasno razodel svojo u-rhetniško pot in težnje. *** Prvi vtisi so vedno neurejeni. Ko si ogledujem slike, mi hiti pogled naprej, se vrača nazaj, preskakuje od barv- ............................... ■ 11MIM..................... III1111 Ml lil...........111III ■■ 11 IM ........ J. B. S. HALPER ORIENT-EXPRESS evropski pošastni vlak Vsak večer, kmalu potem, ko velika ura nad Seino odbije deset, se vrata vlaka zapro, rdeče baržunaste zavese za-stro in Orient-Express se neslišno premakne s pariškega kolodvora, zavitega v meglo. To se ponavlja vsak večer že od takrat, ko so Pariz razsvetljevale še plinske luči, mnogo pred začetkom našega stoletja. In danes isti vlak, nekoliko starejši in nekoliko popravljen morda, kakor pošast na kolesih drvi čez kontinent, prežet z duhom preteklih spominov. V polovici prejšnjega stoletja je bil Orient-Express po-zorišče neštetih intrig in špi-jonaž, več tatvin draguljev, več umorov kot katerikoli vlak v zgodovini, celo več kot transsibirski vlak. Orient-Express je pričel svojo pot 1883. leta, ko je bil res prvi mednarodni vlak na svetu. Danes so trije — vsi znani pod imenom Orient-Ex-press. Prvi. Arlberg, odhaja iz Pariza in švigne čez centralno Evropo skozi železno zaveso do Budimpešte in Bukarešte. Drugi, slavnejši, je Simplon. ki se v Milanu poda na dolgo pot do Carigrada, tretji gre skozi Nemčijo v Prago in Varšavo ter dalje, dokler v Beogradu ali Bukarešti ne sreča svojega pobratima. Da je Orient-Express v Evropi tako nesmrtno legendaren ni vzrok niti njegova sijajna oprema niti brezhibna postrežba, marveč njegovi potniki, Ze sedemnajst let pred novim stoletjem je Expre$s prevažal najnavadnejše. pa tudi najslavnejše ljudi s kontinenta — od sultanov pa do trgovcev s smodnikom. Pred prvo svetovno vojno je bil vlaku neštetokrat priklopljen kraljevski vagon. Samo glavnemu vlakovodji in izbranim natakarjem je bil dovoljen vstop Ko je ta voz uporabljal romunski kralj Karol, se je najprej dobro prepričal, če sedi njegova slavna ljubica (sedaj njegova lena) gospa Lupe*cu, v drugem vagonu. Tako se je hotel ogniti javnemu škandalu. Gospodu Bazilu. Zaharovu, slavnemu magnatu orožja so v vlak sporočili, da so agentu ja. In še preden je vlak dospel v London, je Zaharov prodal za enak znesek svojega blaga trgovcu neke druge države, ki ga je prej opozoril na to, da je Bolgarija že kupila enako količino. Eden izmed najbolj nenavadnih potnikov Expressa je bil srednje-azijski potentat. ki je sredi leta 1920 najel cel voz wagon-litsa s štiriindvajsetimi oddelki za svojo družbo. Fo vlaku se je raznesel klepet, da vozi v Pariz naprodaj dragoceno zbirko preprog, druge čenče so spet raznašale, da tovori orientalske drago tine. Ko pa je glavni natakar, iz gole radovednosti, naposled stopil v zaprt voz, je odkril, da vozi potentat s’ seboj harem devetih žensk. Bil je seveda še bolj presenečen, ko je videl, da so bile vse zavite samo v rjuhe. «Bue niso niti Turkinje niti Indijke niti Arabke«, je rekel. ((Mislim, da so morale biti samo iz Folies Bergere.j) Čeprav so kronane glave filmske zvezde znani pisate- mno*■ icF‘. mora v pro-nacionalne osvobodit-(tU vključen tudi program % ih vekovnih socialnih bi šlo omeniti še to, da ■•J®- kot je že znano, ne v^avlja več največjega so-nacionalne in social-aie stavljajo splošnega, internacio-s v . s°cialisticnega giba-vetu. iv isk' narodi, ki streme za ,?* tiwln napredkom in so, J5*i> J., drugi več, že na občutili posledice ‘h ruskih imperiali-*HwtemlJenj,v ničemer ^ Carsv-^ih se od onih sta-kon^o so do . danes to Sh/Usko politiko do-^egle(jaii ter jo sma-Hu»rt^največjo neposredno ^ ^cin'* grozi njihove-ti> ra,f nemu ter social-(, 'io v v°ju. Nasprotno pa Vi?'a oblikah izvoza vjso vi tehnično in gospo-r^°ko razvitih dežel J.° Prei.>Vlte’ recimo pomoč, 'šel °d ZDA, do- 8voje lsPevek za izgradi--Sa „a Materialne osnove, ort,ranta njihove res->»iiivo V^-snost? k* " iuT0, ie. da se So-V tskimi 0 s svojimi m-V^ine ,nameni - na *t?^čiH ‘rudlJo, da bi t« V«i go ”a?reč zato, ker i® Z nio ska in vzpo-'HaT Politična ter t* krp • ___ ____ "diskih PiHv Porajajoči^ i držav, največjo '"""""m, i f-/-v J | .7 .. ; v,: bolgarske vlade, pravkar pro- | lij in tuji ministri dali vlaku dali za milijon dolarjev orož- * njegov sijaj, je vendar njegova slava drugačnega izvora Zgodbe o mnogih balkanskih zarotniških špijonažah, o tato-. vih, ki so pred francosko Su-rete zbežali v noč, in o tragikomičnih romanih, so nešte vilne. Najbolj skrivnostna je bila (ifemme fatale», oblečena v gladko črno obleko, pokrita z dragulji in s tančico, ki je bila privzdignjena samo toliko, da je lahko vtaknila v usta zlat ustnik za cigarete. Čeprav so taki primerki po padcu habsburške dinastije sko-ro popolnoma izginili, jih še danes lahko najdeš sedeti med Budimpešto, Dunajem in Parizom za zavešenimi okni oddelka. Ena takih je bila romunska baronica, ki je vsak mesec enkrat sedla v Express, da bi srečala bogate industrialce. Ko je nanje «slučajno» naletela v jedilnem vozu, jih je znala tako obrniti, da si je zagotovila enomesečno vzdr-ževalnino. Glavni natakar je pripovedoval, da je bil vlak, odkar je on pričel svoj posel, in to je bilo leta 1909. bogato lovišče za lovke za srečo in za u-spele trgovce. ((Navadno sta oba našla, kar sta iskala,« je rekel vsevedno «Le malo sezonskih potnikov se je razočaralo « Le nekaj slabše od ljubezenskih, so se odlikovale zločinske zgodbe. Nekega deževnega dne v aprilu leta 1931, ko je vlak zavil v predor pri Linzu, se je začul oster krik. Ko je spet zasvetila dnevna luč, so bila vrata nekega oddelka odprta in eden izmed potnikov, miren majhen Belgijec, je izginil, v oddelku sta bila dva bradata moža z monoklom in z rokavicami iz svinjskega usnja. Poleg njiju sta sedeli dve bledi ženski. Na sliki vidimo najuovejši tiskarski stroj, ki ga je izdelalo ameriško podjetje (iLithomat Corporation« v Cambridgeu, v zvez. državi Massachusetts, nadomešča običajne kovinaste tipke s posebno prevleko, kar bo znatno zmanjšalo stroške za tiskanje listov, časopisov in knjig Računajo, da bo novi stroj pomeni) naravnost prevrat v tiskarstvu. Nihče ni videl drugega napraviti en sam gib. Kasnejša preiskavanja niso ugotovila nobenega znaka o umoru. Le nekaj mesecev zatem je ameriški mornariški oficir zapustil Bukarešto v Arlberg Orient-Expressu, Na Dunaju je za hip izstopil, nato pa spet sedel v vlak. Ko je vlak vozil skozi Salzburg so našli njegovo izmaličeno telo na tračnicah. Ker niso odkrili morilca, je bil podan sum. da se je verjetno zgodila nesreča. Čeprav sprevodniki in a-služoensko osebje trdi, da je Orient-Express predvsem c-stanek preteklosti, je brez dvoma prvorazredno vozilo in to ne samo v evropskem, marveč tudi v ameriškem smislu življenjske ravni. Njegov 'jedilni voz je izdelan po o-kusu 19. stoletja, obložen z bogatimi mahagonijevimi stenami, tam so globoki naslanjači iz rdeče kože, s stropa pa v dolgih vrstah vise kristalni lestenci, ki se iskrivo zrcalijo v brušenih ogledalih na stenah. Pribor je iz lesketajoče se srebrnine, kozarci iz češkega stekia, videti je poškrobljeno belino najfinejšega italijanskega perila iu vrsto, medeninastih priprav v_pdprtih omarah, in še danes njegova skrbno pripravljena hrana, da ne govorimo o šestih straneh vinskega cenika, prekaša najboljše, kar lahko dobite v kakršnemkoli amerikanskem vlaku. Hrana je seveda največkrat popolnoma odvisna od tega, kje se vlak trenutno nahaja. Kadar na primer zapusti švicarsko mejo in privozi v Avstrijo, švicarski uslužbenec zaklene švicarsko shrambo s čokolado in sirom. Nekaj minut kasneje se prikaže zeleno uniformiran Avstrijec, ki odklene avstrijsko shramoo z zalogo belih vin in tirolskega piva. Isto se dogaja skozi Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo. In ne samo hrana marveč tudi, tečaj po katerem se čeki plačujejo, se menja. Vlakovodje, kuharji in izvrstno izvežbani natakarji, ki so pred vojno stregli na srebrnih pladnjih in v belih rokavicah, so prav tako del neke osebne note, vlaka kakor njegovi z baržunom zavešeni oddelki. Glavni pogoj za sprejem v službo na Expressu je za ves personal od sobarja do vodje ta, da govori najmanj tri tuje jezike. Druga zahteva je, da tvorijo neko geografsko mešanico pripadnikov dežel, skozi katere vozi vlak. Pred drugo vojno meje niso predstavljale posebnih težav, danes pa, ko so v Nemčiji in Avstriji različne okupacijske cone, je prehod čez mejo tako izguba časa, kot silno nerodna zadeva. Kdaj pa kdaj mora potnik izstopiti zaradi ponarejenih listin — ali pa zato ker jih sploh nima. Razpoloženje se na Orient-Expressu po Dunaju, na Arl- berg progi, in po Trstu na simplonski progi, nenadoma spremeni. Vedno več dragocenih vinskih shramb se zaklene, vedno več oddelkov zapre, več vagonov izloči: kajti le nekaj potnikov potuje celo do Carigrada. Vagoni prihajajo v Budimpešto in Beograd komai do četrtine polni. Razen aeropiana je trenutno Orien-Express edini otipljivi člen med Vzhodom in Zahodom. Dočim more dobiti vizum za satelitske države le redko kdo, Express še vedno vozi vso progo — bodisi zaradi tradicije, bodisi iz čuta dolžnosti — trikrat na teden. In običajni urnik —po drugi svetovni vojni, kljub oviram in omejitvam še nikoli ni bil prekršen. Ni dolgo, kar je vitka temna dama tridesetih let, elegantno oblečena po najnovejši modi kmalu za Trstom pritisnila na alarmni gumb. Vlak se je u stavil in preden je mogel kdo' karkoli storiti, je lepa potnica izstopila in izginila v noč. Tri ure kasneje je neka ljubezniva angleška vdova, ki je bila z neznanko v istem oddelku javila, da pogreša svojo skrinjico z d,t.aftuljit Vlakpvpdjgi jo je spoštljivo poslušal, nato pa razposlal tr"' telegrame: prvega Scotland Y?.rdu. drugega francoski Su-rete in tretjega Internacional ni policiji v Trstu Potem je odprl svoj dnevnik in zapisal »Tatvina draguljev.« To je bil njegov sedemintrideseti primer ropa draguljev na Orient-Expressu. «Ni bilo prvič niti zadnjič gospod,« je rekel. ,«To se pač dogaja.« Vedel je, kakor ve vsa Evropa, da ta orientalska tradicija ne bo nikoli prenehala. nih impresij k čisto slikarskim vrednotam in tako se mi vtisi počasi poglabljajo, stopnja in oblika doživetja dobiva svojo vsebinsko zaokroženost. Od nekod se mi vsiljuje Ho-racijeva primerjava pesništva s slikarstvom: ut pictura poe-sis. Za Saksido pa moramo obrniti prispodobo: Saksida je mnogo b olj lirik kot pripovednik. Njegovo lirsko razpoloženje se zlasti izživlja v intimnem odnosu do pokrajine, do morja in iz tega močno impresivnega razpoloženja diha ubrana otožnost. Predvsem otožnost, ki osvaja, asociativna otožnost tihe domačnosti. V barvnih ploskvah se — letjttb abstraktno premišljenih sredstev kompozicije — uveljavlja smisel za tanke barvne odtenke nič manj kot za vnanjo in okrasno skladnost. Odsev — rekel bi — detinske in čarobne otožnosti prešinja barve ter jih mehča; tesne meje platna se odmikajo v prostorninsko obzorje brezbrežnos ti. Sposobnost obsežnosti in razpoloženjadoseženega z maloštevilnimi znaki in oblikami in to v omenjenem svetu zatišja, je najznačilnejša lastnost tega izrazitega lirika. Poglejmo na primer «7Razburkano morje«, kjer ustvarjajo temne barve ne toliko razgibano, elementarno podobo morja, temveč predvsem neopredeljivo, turobno vzdušje. Občutek skrivnostne tragike, skorajda brezupa, diha iz te negibne, mračne plasti morja, ki jo je slikar utesnil v ospredju, toda v ozadju ji je z intimno svetlobo nakazal dalekosežnost obzorja. — Ali pa «Mreže», kjer prihaja kljub barvno otesnjeni ploskvi do popolnega izraza brez-brežnost morja in intimnost ob morskega tihožitja. Svojo prirojeno in nekam mehkoču tno dovzetnost je znal Saksida ukloniti izražanju intimne lepote, ne da bi se pri tem preveč prepustil načinom pojmovnega razu-marstva. Njegovemu občutju — hkrati živahnemu in otožnemu — niso tuje skrite misli na nekam rezko in obenem privlačno čutnost («Ko-palki»). Saksidova pokrajina s hišami, vrtovi, drevesi izraža naravno vse značilnosti južnjaškega kubično tektonskega tipa krajine, vendar u-činkuje nenavadno lahkotno, toplo in graciozno («Nedeljsko jutro», ((Jutro). Konkretnost predmetd je Saksid-i, ki .išče m vlrlikuje — -rečemo lahJco — čustveno, zavestno in racionalno hkrati, precej relativen in le pogojno določljiv pojm, saj išče poleg razpoloženjskega motiva krajine tudi čisto izrazne in slikarske vrednote («Pomladni motivn, «kavarna ob morju«). Sliki «Gugalnica» in ((Zapuščene kabine» sta s skrajno preprostimi, vendar premišljenimi sredstvi komponirani deli, ki kljub temu, da nimamo pred seboj drugega kot golo ogrodje, ne učin- SLOVENCI r,6 Gimino, 17 Giugno 1882. Superfluita deli’ insegnamento della iingua slava in Istria N6 per storia ne per tradizione c’ž dato di sapoie cbe nell’ Istria, neanche in opo-che renjotiesime, fosse preesistito un culto di Iingua slava; h bensl vero che da mol-tissimo tempo una Iingua, chiamata iliirica, o storpiata in diversi dialetti, condita di voci italiane. venne parlata, siccome 6 og-gidl praticato, dai contadini istiiani, abi-tanti qualche distretto della campagna.. J A D R N U Tako je gleda'a italijanska viada na Slovence po prvi svetovni vojni. Tskih in pedoimih dokumentov najdete mnogo na razstavi «Slovenci cb Jadranu«, ki je do 29. t. m. v Kopru. Istrsko dekle. kujeta prazno, temveč ustvarjata impresivno skladnost prostora. — Saksidi je primarna predvsem sila in stopnja doživetja, celo vsebina je lahko zaradi tega sporna. * * * V razstavljenih delih skoraj izključno prevlad uje krajina. Morje v jutranjem svitanju, morje v opoldanskem zatišju in v večernem usiha* nju svetlobel ribiški čolni, mreže, pomol, terase ob morju, primorsko naselje — to je svet Saksidove ustvarjalnosti. V njegovem ustvarjalnem procesu mu ne gre niti za podobnost (v smeri realističnega pojmovanja slikarstva) niti za slikovitost upodobljenega predmeta. V tej zvezi se kaže pri Saksidi zavestna težnja po racionalni usmerjenosti abstraktnega oblikovanja, ki je in bo vseiej strmelo k zakonitosti, k tipičnemu, ki izključuje slučajnostno in vsa kar je nebistveno. V tem smislu so tipizirani tudi Saksidovi predmeti (vMoj atrije«) in njegova figuralika («Istrsko dekle»), ki nas zaradi svoje preproste in shematične oblike precej spominja Ijudsko-umetnostnega upodabljanja, a kljub temu ne učinkuje prazno, temveč je polno naj-intenzivnejšega življenja. V razstavljenih slikah se lastnosti ploskovnega dekorativnega sloga vedno bolj umikajo realističnemu reševanju krajinskega prostora V tej smeri je Saksidovo platno v primerjavi s Spacalom, boij ploskovito in manj v ploskvi razčlenjeno. Toda nadomešča ga barvna impresivnost in neposrednost doživetja. Saksidovo izrazno doživetje in življenje je realizmu še najbližje, medtem ko se kažejo sledovi in postffrit.zne pridobitve sodobnega evropskega'slikarstva v konstruktivnih sredstvih kubizma, neokubizma in primitivizma francoske in italijanske Moderne * * Vsem, ki se nagibljejo k splošnim ugotovitvam in obračunom, lahko zapišemo, da kaže Saksidova slikarska razstava velik napredek v njegovem iskanju umetniškega izraza. Je uspeh, na katerega je lahko Saksida upravičeno ponosen! Toda zase bi še registriral, bolj na tihem mišljen kot na glas izrečen, pomislek. Saksidova ustvarjalnost vsebuje nekatere nevarnosti: sugestivna šibkost posameznih izrazov, ki se kaže v nekaterih slikah, na pr. ((Coln v popravilu», ((Terasen, je povsem videzu rezultat neke naglice in lahkote. Toda tu gre v glavnem za neizbežne pomanjkljivosti v razvijajočem se delu, v katerem, pa moramo pokazati na resnične umetniške kvalitete, ki u-stvarjajo ozračje intimne in skoraj odmaknjene čarobnosti. Pozornost vzbujajo na razstavi tudi tri drobne plastike akademskega kiparja Jožeta Pohlena, ki so bolj priložnostno razstavljene. Precizno oblikovane, z umetniškim čutom za detajl kot za celoto, kažejo kiparjeve težnje k lirični izpovednosti. Ob razstavljenem delu se sama po sebi vsiljuje želja, da bi se nam predstavil v večjem izboru, kjer bi jasneje izstopila podoba njegove umetniške usmerjenosti. B. H. "MHlllll|,i||M|)|,,,,,, IM llltll MI|i|M tHIMMI M, il a ........ MMHIIMinU, HMIIIIIUMUHI, linilllllllllMM IIII NlliniMMIMIMnilllllllMIMIIIIIIII llllllllll I11IIHII ................................................................. Hilli....... IIIII..... TIHI lil 1 senci A, razS°vor, ki »i ga je naslovu, in ?lsal 'iir^e®ov Pisec za- je vršil10 dobesedno, Kroj. 1ekje na na-?» navajati lma pome' S oseh i lmena kra-z? v*si doh 1er so si na' J!nanjosti ^ne po. svo-ii ljudi ln duševno- Son- £ i? 0 fcr„tuna že dovolj 'i9fet?U*eno kamenje. ■Nji trak. Skr*'j0 trepeče 'Nin Ur‘ oh! se -e v b'ofen°l'(nnStn° nglaSa)0 ^kre^ob,PeSmijo- da V n‘em njiho- S P>^klnS',kl mi ’e P° V' »iepTav lluW»* v'3* Mario Lanza. , Mari- Impero. 15.45: »Poželenje«, ka Rock K. cilvatio Man- alia. 16.00: «AlU»,> Sl Vaiione. ssman, **• Sionski Viale. 16.00: «K“lsf' g" Cauot. . Chandler, S. 16.00: «Naša najleps> .. ::: ::: :i Popravek švicarsko - italijanske meje BERN, 25. — Svetovalec švicarske zvezne vlade Maz Petit Pierre in italijanski opolnomo-čeni minister v Bernu Egidio Reale sta podpisala danes sporazum o ureditvi državne meje v dolini Lei, kar naj omogoči izgradnjo jezu na švicarskem ozemlju, tako da bi mogli obe državi izrabljati vodno silo na tem področju. Popravek italijansko-švicarske meje je zahteval izmenjavo majh. nih kosov zemeljske površine (okrog 0,5 kvadratnega km) med obema državama Nove možnosti na atomskem področju CHICATJO. 25 — Predsednik komisije za atomsko energijo Gordon Dean. je izjavil na tiskovni konferenci, da bo po poskusih, izvedenih z novim reaktorjem, mogoče v kratkem znatno pomnožiti zaloge atomskega materiala. Dean je pojasnil, da spreminja reaktor uran 238, ki ni u-poraben pri proizvodnji atomske sile, v plutOn 239. Ta pa lahko služi tako v mirobljub-ne namene, kakor tudi za eksploziv. Odbojnik je sestavljen iz jedra «toplega» urana 235 in obkrožen od ovoja »mrzlega« urana 238. Ob razstrelitvi razžene vsak atom »toplega« urana naokrog številne neutrone in nekateri od teh povzročijo razstrelitev drugih atomov v jedru. Toda določeno število teh vsrka ovitek atomov «mrzlega» urana 238, ki se spremene na ta način v »topli« pluton 239. Korist procesa je v tem, ker je «mrzlega» Van Sleenbergen zmagovalec prve etape „Po Argentini" BUENOS AIRES. 25. — Pre-zident Peron je danes zjutraj dal znak za začetek kolesarske dirke «Po Argentini«. Na glavnem trgu se je zbrala velika množica. Po prihodu cele ka-•ravane je bil odrejen enominutni molk za pokojno Evito, nakar je vseh 75 dirkačev vozilo najprej po mestnih ulicah, kjer je občinstvo predrlo policijske kordone, potem pa je v Liniusu, prvi vasici izven prestolnice, direktor dirke dal znak za pravi začetek. Tekmovalce pričakujejo na cilju ob 17. uri (21. po našem času). Prva etapa Buenos Aires-Per-gamino je dolga 227 km. Predvidevajo povprečno brzino 34. km na uro. Prvi zmagovalec na tej dirki je be'gijski vozač Rik Van Sleenbergen, ki je prevozi) prego v času 5.47:16. Povprečna brzina 39 km na uro kljub veliki vročini. Pri startu je zbežal domačin Valmitjana, toda kmalu ga je dohitela številna skupina in v Soliesu (103 km) ee je na vodstvu vrstilo 21 ljudi. Beviiacqua je zaostal zaradi rane, ki jo je dobil v nedeljo na velodromu. Pred ciljem je zbežal Van Stesnbergen. Njegovi zasledovalci so se plasirali takole: 2. Charles Coste (Francija); 3. Jorge Va-lmitjana (Argentina); 4. Oscar Ra;ato (Argentina), vsi 5.49:58; 5. Saul Cri-spin (Argentina) 5.52:8 itd. Ruski nogometaši nočejo v Pariz PARIZ, 25. — Francoska nogometna zveza je povabila ruske nogometaše, da bi prišli v Francijo na gostovanje v dnevih določenih za prijateljske nogometne tekme. Ti da- tumi so; 7. novembra 1952 in 15. januarja, 20. marca in 26 maja 1953. Predstavnik sovjetske nogometne zveze je sporočil po svojem poslaništvu., da mu je zelo žal. toda zaradi domačega koledarja sovjetski nogometaši ne bodo mogli nastopiti v Franciji. Avtosugeslija V Walesu se je zgodil čudovit primer. V nedeljo je Pros-ser igral kot še nikoli. Jasne ideje, oster start, dober strel, prisebno podajanje, skratka zaslužil si je mesto v državni reprezentanci. Po tekmi je v slačilnicah njegovega društva Pontypool prišlo do naslednjega razgovora: Prosser: «Tista zelena stvar, ki sem jo pil pred tekmo, mi je zelo pomagala. Bil sem drugi človek. Kakšno dražilno sredstvo je to?» Trener Davies: «Zelena? Dragi moj Prosser, pil si briljantino.« Italijanski odbojkarji bodo dobili jug. trenerja Z vseh vetrov O Eden najboljših avstrijskih smučarjev Othmar Schneider je sprejel povabilo univerze Stowe v ZDA, naj tam prevzame mesto smučarskega trenerja in obenem na tej univerzi nadaljuje svoj študij farmacije. Schneider, ki je na olimpiadi v Oslu osvojil zlato kolajno, je že tretji avstrijski smučar, ki odhaja v ZDA kot trener. Pred njim sta to že storila tudi lastnik zlate olimpijske kolajne iz Osla Christian Pravda in Toni Spiess, eden najboljših mlajših avstrijskih smučarjev. O Carl Svensson (Kelsing-borg) vratar švedske reprezentance, je pred kratkim prvič nastopil kot pevec v radiu. Pri tem je imel tak uspeh, da so ga začele gramofonske družbe naravnost loviti, da bi posneli njegove pesmi na plošče. PO PRVIHTREH KOLIH JUG. PRVENSTVAV ŠAHU Začasno vodi Trifunovič Italia. 16.00: ”” vaiione. gano, V. Gassman, •_/liianski junak«, J.' Chandler Moderno. 16.00: « „ leta«, T. Wngh^. )Ju. Massimo. 15.30. «DV Montalban. bežni«, J. Powell, R. M' Savona 15.30: »Furija«, Bair* Stanwyck, W. Corey. ^ Secolo. 16.00: »Pravica j® ščeno«, M. AvelaiT. ii.3£ Ferroviario. (S. V't°!rrjcy. «M°j W Azzurro. 16.00. gy», D. Lvnn, C. CoW yzSlo Belvedere. 16.00: »Nocoj ^ sonce«, J- s0‘ Marconi. 16.00 areum. i»-— — car«#’ koli«, J. Wayne, J. « car-Novo cine. 16.00: men«, R. Haywortb, Odeon.’ 16.00: nje«, T. Povver. Ur" ^n, Radio. 16.00: »Carod« P° I. Barsizza. A. Tie • RADIO C « Sl K t » 9 BEOGRAD. 25. — Rezultati prekinjenih partij drugega kola jugoslovanskega šahovskega šampionata: Nedeljkovič- Bogdanovič 1-0, Gligorič-Puc 1-0, Matanovič-Trajkovič 1-0, Kri-vec-Božič, ponovno prekinjeno v remi poziciji, Djaja-Trifuno-vič 0-1, Milič-Fuderer 1-0. Tretje kolo; Pirc-Nedeljkovič, prekinjeno v boljši poziciji za Pirca: Andrič-Kržišnik prekinjeno v prednosti za Kržišnika; Ivkov-Rabar remi; Fuderer-Vu- kovič 1-0; Trifunovič-Milič remi; Božič-Djaja, prekinjeno v nejasni poziciji; Trajkovič-Kri-vec, prekinjeno v remi poziciji; Puc-Matanovič, prekinjeno v boljši poziciji za Puca; Djura-ševič-Gligorič remi; Bogdano* | vič-Udovčič remi. PRED MEDCONSKIM TENIŠKIM FINALOM PROTI ITALIJI INDIJA NE MORE SESTAVITI MOŠTVA ZA DAVISOV POKAL KALKUTA, 25. — Ganesh Dey, član indijskega odbora za Davisov pokal je priznal, da so avstralske obtožbe deloma pravilne. Do spora je prišlo takole: Indija in Italija bosta igrali v Avstraliji (Brisbo-ne) v medeonskem finalu Da- BEOGRAD, 25. — Jugoslovanski igralec in trener odbojke Ivica Trinajstič je dobil po- visovega pokala. Italijansko te-1 ški bi bili zaman. Indijci tudi na za mednarodne dvoboje. To sta Misra in Vasant, ki sta bila danes določena, da zastopata Indijo na dvoboju v Avstraliji. s tem še vedno niso utihnili glasovi, da Indija ne bo sodelovala. Italija bo brez naporov zmagala in potni stro- ziv italijanske zveze, da bi za l niško moštvo je že na poti, nekaj mesecev prevzel trening državne reprezentance v odbojki, ki bo v kratkem nastopila proti Belgiji. Trinajstič je lansko leto že prebil nekaj časa v Italiji, kjer mu je uspelo zlasti v nekaterih krajih (zlasti na Siciliji), da je vzbudil veliko zanimanje za ta šport in tudi pripomogel kvalitetnemu dvigu igralcev, medtem ko Indijci še niso niti jasno povedali, da mislijo nastopiti. V listih so se namreč pojavili glasovi, da bo Indija brez borbe prepustila zmago nasprotnikom. Kumar in Nath, oba najboljša indijska igralca zaradi službene zaposlenosti ne moreta zapustiti domovine. Preostaneta samo še dva igralca, ki sta vsaj deloma sposob- poudarjajo, da njihovi igralci nimajo denarja za potovanje in bivanje v Avstraliji, ker niso profesionalci kot v nekaterih drugih državah. Avstralci so zahtevali pismeno obvestilo o stanju. Zaman so čakali šest tednov, nakar so predlagali, da se Indijska zveza kaznuje s službenim ukorom zaradi nemarnosti pri pripravah za tekmovanje. Stanje po tretjem kolu: Trifunovič 2,5, Ivkov, Djuraševič, Gligorič, Fuderer 2, Pirc 1.3 (1), itd.. Pravijo, da bo zmagal Gligorič. Pred dvema letoma je pri žrebu izvlekel številko trinajst. Bil je prvi. Leto kasneje je isto številko dobil Rabar. Tudi on je zmagal. Letos je številka 13 zopet Gligoričeva. SD PRIMORJE vabi vse odbornike na izredni sestanek, ki bo danes ob 20. uri na začasnem sedežu v Ulici Machih-veililj 13. Razlogi neuspeha sovjetskih boksaijev MOSKVA, 25. — Predsednik boksarske sekieje iz Moskve in bivši ruski prvak težke kategorije Nikolaj Korolov je priobčil danes v ((Moskovskem komsomolcu« dolg članek, v katerem kritizira delo moskovskih društev in še posebno trenerjev. Korolov med drugim pravi: ((Vrednost sovjetskih boksarjev je zadnje leta upadla, ker večina trenerjev ne uči več boksanja na kratko razdaljo. Borba na razdaljo je trenutno lastna vsem sovjetskim tekmovalcem. Zaradi tega so dosegli neuspehe v mednarodnih tekmah. Treba se je vrniti na zbližano razdaljo, predvsem pa odpraviti vse tiste trenerje, ki so na tem mestu samo zaradi dobrih zaslužkov. Ljubimec šahovskih občinstev Jugoslavije — mednarodni mojster Stojan Puc je prvi dan priredil senzacijo. Pojavil se je brez brade. Nekateri ga niso spoznali. / Dr. PETER TRIFUNOVIČ Angleški kolesarji pod streho UCI LONDON, 25. — Kolesarska dirka «Po Veliki Britaniji« bo letos prirejena z odobrenjem UCl (Mednarodne kolesarske zveze), predsednik Joinard bo sam prisostvoval tekmovanju kot častni starter. Dirko h° priredil list «Daily Express», začela pa se bo 19, septembra. Prvi dve leti je priredila to dirko mednarodno nepriznana britanska kolesarska federacija. 254.6 m ail 1178 KC SREDA, 26. noveffl6fa 1952 točo P0- 11.00 Melodije, K* n*ra: zabljene. 11.30 SolsK [4.20 r.iS-vo. 13.30 P°ro£ ,'4 40 O00 ' Triglava do Jadrana. rlunoV. 6i zvo*. 17.30 10-na£ 17.40 Pesmi jugo^0 _rtreti dov. 18.15 Glasbeni v«*- svet in čas. K 20.30 Koncert K«V°^0 iz Trsta. 21.00 Ve£° italijanske kronike- Jn in ritmično v Be3 ^rol- 22.00 LahKih Zadnja poročil2- T KS* T ‘^c-seK 306.1 m ail «*» 12-1° f* 11.30 Lahki °rK.^45 P°r.fver. vsakega nekaj. u.40 U 13.00 Zabavna Sl^i00 ture in preludiji. 3l5 El* 17.30 Plesna Elast,a-Koncert za violino 18.55 Grieg: Poroka V* genu. 19.00 zdraV'10‘ j# iomon. 17.30 iz londo^' diov. 18.30 Plesna glas^ev^ Villardo-va trodejanka: jetna noč«. S L O V K 9i i 3 * 32U m-202,1 12.00 Zborovske skia - „ Adamiča in Vasilija poročila. 12.40 HammJV ^ ritmu 1315 Zabraj#* j,. 16.00 Iz zakladnice \l J S. Bacha. 17.15 ^«5pf re danes. 18.*5 ^ italijanskih oper. 18 3° 8.4* ». * spored orkestralne^ 10 leti in uanes. io.»' $ ske pesmi in kola. l j Poročila. 22.30 Noč«1 Challeb UJickmb 144 Prei/edel prof. dr. Fr. Bradač ♦Gospod Phunky, milord,* je odgovoril doktor Snubbm. «Doktor Buzfuz in gospod SkimiJln zastopata to£lteljico,» je rekel sodnik, ko je zapisoval Imena, «doktor Snubbin in gospod Monkey (Monkey - opica) zastopnika obtoženca.* ♦Oprostite, milord, Phunky « «Ah, da, dobro,» je pravil sodnik, cnisem &e nikoli prej slišal t^ga imena.> Nato se je gospod Phunky priklonil, se nasmehnil, sodnil# se je priklonil, nasmehnil in gospod Phunky je zardel do u^es in se delal, kakor da ne ve, da ga vsi gledajo, 6esar doslej še ni nlhte dosegel in menda sploh ne bo dosegel. «Dalje,> je rekel sodnik. Sluge so spet zahtevali mir in gospod Skimpin je začel brati to7bo, a izkazalo se Je, da obsega spis pravzaprav zelo malo, zakaj vse posebnosti, ki jih je vedel, si je pridržal zase, in po treh minutah je zopet sedel in pustil poroto na isti stopinji znanja, kakor je bila prej. Doktor Buzfuz je vstal z vso resnostjo in z vsem dostojanstvom, ki ga je zahteval ta važni proces, ter je nekoliko poše-petal z Dodsonom, se je posvetoval s Foggom, si potegnil talar čez rame. popravil lasuljo in se obrni] k poroti. Doktor Buzfuz je ugotavljal, da ni ves uas svoje prakse doslej nikoli — nikoli, od prvega trenutka, ko se je posvetil pravu — da ni nikoli vodil pravde s tako globokim ganotjem ali s tako zavestjo neizmerne odgovornosti — odgovornosti, da bi tako rekel, ki je ne bi mogel nikoli prenesti, če ne bi bil trdno prepričan, da mora ta zadeva pravičnosti ali z drugimi besedami proces njegove globoko užaljene in ponižane klientke zmagati pred močmi, ki tako visoko stoje duševno, in tako inteligentnimi, ki jih ima zdaj pred seboj. Zastopniki zmerom tako začenjajo, ker si s tem pridobivajo porotnike ter jim vsiljujejo misel, da so bogvekako bistre glave. Učinek je bil takoj dosežen; nekoliko porotnikov si je začelo z veliko vnemo pisati obširne opazke. ♦Culi ste mojega učenega prijatelja, gospodje,* je nadaljeval doktor Buzfuz, dobro vedoč, da od njegovega pravkar omenjenega učenega prijatelja gospodje porotniki niso še prav ničesar slišali, «slišali ste torej mojega učenega prijatelja, gospodje, da gre tu za tožbo zaradi neizpolnjene obljube zakona in da Je odškodnina določena na 1500 L. Toda niste sMali mojega učenega prijatelja, ker mu ni bilo do tega, da bi vam to rekel, da bi vam bil razložil bistvo In vse okolnostl. Vse to, gospodje, vam bom podrobno povedal jaz in dokaže vam to Zena, ki jo tukajle predstavljam.* Doktor Buzfuz je z groznim poudarkom pri besedi ♦tukajle« udaril po mizi in pogleda* gospoda Dodsona in Fogga, ki sta kimala in občudovala doktorja ter izzivala obtoženca. ♦Tožiteljica, spoštovani gospodje,* Je nadaljeval doktor Buzfuz z mehkim, melanholičnim glasom, ♦tožiteljica je vdova, gospodje, da, vdova. Pokojni gospod Bardelle je dolgo let užival čast in zaupanje svojega vladarja kot paznik njegovih kraljevskih dohodkov; odšel je tako rekoč neopažen s tega sveta, da bi drugje našel mir in pokoj, ki ga carinama ne more nikoli dati.* Pri tem patetičnem opisu smrti gospoda Bardella, ki so ga — mimogrede povedano — ubili pri tepežu v gostilni — dobil je vrček v glavo —. se je začel glas učenega doktorja tako tre- sti. da je zelo razburjeno nadaljeval; ♦Malo pred svojo smrtjo je vtisnil svojo podobo v svojega malega sinčka. S temle malim sinčkom, ki je edina zapuščina umrlega carinika, se je gospa Bardellova umaknila svetu in sl obljubila samoto in mir v Gosswellski ulici, in tu je bilo, da je izobesila na vrata listek s temle napisom: «Oddam opremljeno stanovanje samskemu gospodu.* Tu je doktor Buzfuz umolknil in nekateri gospodje porotniki so si to zapisali. «Pri tem ni datuma, ali Je, gospod?* Je vprašal eden izmed porotnikov. «Ni, gospodje,* je odgovoril doktor, Buzfuz. ♦Toda vem, da Je bilo to nekako pred tremi leti. Prosim gospode porotnike, naj posebno pazijo na besede: .Opremljeno stanovanje za samskega gospoda!’ Mnenje gospe Bardellove o drugem spolu, gospodje, je izviralo iz njenega davnega nazora o neprecenljivih lastnostih njenega pokojnega moža. Ni poznala nobenega strahu, nobenega nezaupanja, nobenega summič-enja, bila je povsem zaupljiva. .Gospod BardeU,’ Je pripovedovala nekoč, .gospod Bardell je bil mož poštenosti, gospod Bardell je bil mo* beseda, gospod Bardell ni bil slepar, gospod Bardell je bil tudi nekoč samski gospod; pri samskih gtšpodih se nadejam zaščite, podpore, tolažbe in okrepitve; v samskih gospodih bom zmerom videla to, kar je bil nekoč gospod Bardell, ko si Je pridobil prvld mojo mlado in neizkušeno naklonjenost; zato hočem dati svoje stanovanje v najem samskemu gospodu.’ In Iz tega lepega in ganljivega nagiba (enega naših najboljših nagibov, gospodje), si je zapuščena in obupavajoča vdova otrla solze, pripravila najboljšo sobo svojega stanovanja, privila svojega nedolžnega otroka na svoje materinske prsi ter obesila na vrata listek. Ali je tam dolgo visel? Ne. Gad je *e čakal, zanka je bila vržena, podkop je bil pripravljen ln podkopnik Je bil že na delu. Listek ni visel niti tri dni — tri dni, gospodje — ko je potrkala na vrata gospe Bardellove bltost, stoječa na dveh nogah ln imajoča vse znake človeka, ne pošasti. Vprašal je, sl najel stanovanje in se je že naslednji dan vS mož je bil P.ckwlck — pickwiok, obtoženec.« Doktor Buzluž;*ki Je govoril tako hitro, da Je P1.® .» i i i___i ir c p ip m ‘i ln nHHohml Ta ^ .-«1tO delal, da nima nan10^, d* d® rdeč kakor kuhan rak, se je malo oddahnil. Ta jjaK°r e-budila gospoda sodnika Stareleigha. ki se je &i Enovit, rpo* si nekaj zapisuje, ne da bi bil opazil, resa, ter se Je trudil, da bi se zdel nenavadno pil- vsilil porotnikom vero, da najlaže misli z zaprtim1 tor Buzfuz je nadaljeval: ravH° ♦C tem človeku ne bom mnogo govoril, ni to ‘ 0 1JU°' ven predmet ln laz, gospodje, in vi gotovo tudi. n ki radi grebejo v zoprn, neobčutljivosti ln zaP‘*j Tu Je gospod Pickwick, ki si Je nekaj ^sa ™ j«*>l, & n9. val. naglo poskočil, kakor da ga Je gnala neJas^f.,>a in za., da plane na doktorja Buzfuza v navzočnosti sC*:1(.n ul^ mi^J Toda svarilna kretnja gospoda Perkerja ga Je T* zoaI1, P01 V ' je dalje poslušal učenega gospoda, seveda z ^...tonlh ol,r razgorčenosti, ki se Je čudno odražala od 11,3v gospe Cluppinsove in Sandersove. . ktor j' «Pravlm podlost, gospodje,* je spet za^el a°V.eb0Sti, zrl na gospoda Pickvvicka, kakor da bi ga hot€ndiost, ^°J začel govoriti naravnost vanj, ♦in «e pravim P° dv°lJ da rečem to tudi obtoženemu Plckwicku, J®,merneje, PrV in Jaz vem, da je, da bi bilo spodobneje ln P”“ povode I neje in taktneje ko bi sploh ne bil pri*61 jn ProtfU»' gospodje, da mu rečem, da znamenja »e^V dobro P°> njegove strani na vas prav niC ne vPllvaj0vVlor M g0, W te, ln dovolite mi, da mu povem še dalje, „aVeda ^ kel tudi sodnik, da se pravni zastopnik, ki s prernotit'> J} nostl do svoje klientinje, da se mnogo to raofl° bi poskusil to ali ono, prvo ali poslednJ6’ . najI $ na njegevo glavo, naj je to tožitelj ali ° „^3 ali ® jji. nuje Pickwick ali Nakes ali Stoakes ali . ijevanle *le Thompson.* (N od Odgovorni urednik bTANIhl.AV KLNKO - UKbUNISl VC) ULICA MONTKCCHl St 6 111 nad - Telefon številka 93-K08 in 94-638. - Poštni predal 502. — UPKAVA: ULICA SV. FKANCISKA št 20. — Telefonska številka 73-38 — OGLASI; od 8.30 IH m od 15 - 18 — Tel. 73-38 — Ceti^ oglasov Za vsak mm višine v Sirim l stolpca »rgovski riO, I nanCno-iipravm 100, osmnntce MO ur — Za Pl.KJ za vsak mrr. širine 1 Stolpca ta vs^vrste oglasov po 10 din - Tiska Tlskarskt »svod *TT - Pndrnž Gorica 111 S Pelllco l-II.. Tel. 33-82. — Kokools! se ne vraCalo ---------------------- a iu,meseCn° *l° tisK» NAKOCN1NA: Cona A: tneseCua 3S0. Četrtletna «00 polletna 1700. celoletna 3200 Ur. »ed. ljud. repub Jugoslav,l*: **v° možem3**6®* Postni tekoči ra«un ta STO ZVU: ZalotnUtvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Jugoslavijo: Agencija demoKi-3Z°^ Ljubljana Trg Revolucije 19 • tel. 2009 tekofl raCun pri Komunalni banki v Ljubljani S-l-90332-7 - Izdaja Založništvo trža*>«*a /