Javna kvalifikacija, (Referiral na zborovanju »Liubljanskega učit. drnštva tov. Fr. Skulj.) Mo.ie bcseJe nai se ne smatrajo za huiskaioče. nasDrotno. želim le. da bi do^ vedla današnja razprava našemu stanu korak riadalie v pravo svobodo. Iziavliam. da nimam najinanjšega narrena žaliti voditeljev, vodireliic. Kar corečem, rečem le, da bi opozoril merodaine čolske oblasti. da upoštevajo pri rezanju kruha dolžTiosti in pravic. da \>a režeio ''ako kakor sc spodobi učiteliskemu starut. nositclui : te. kl se zaveda. da je prost v lastni svo • bodni Jugoslaviii. V pokrajinski vladi se izdajo v zadnjem časn pridno »Naredbe«. ki vzbumo v javnosti več ali manj občudovania in kritike. Tudi naš slan ie doletela naredba o iavni kvalifikaciji Dolgo smo hrepenel; po nji, toda po taki, kakrršno nam daje naredba, pa prav gctovo ne. Ko sem io prečital. sem dcbil utis. kakor da sern prestavljen v čase pred osvobojenjem, ko smo z nezaupanjem in z gnjevom čitali naredbe in odloke učoče se šolstva in učitelistva. Stari avsirijski birokratizem m znal nikoli da'i svcjim podložnikoin pravic, da ne bi tičalo v tacih odredbah in zakonih fcai grenkega-strupenega. Tak ob čiiiek žrrenkcbe se rai ie pojavil pri tci narecibi. Hočeio nekai. a birokratizem iim zapira obzorje. ubija blagosrčnost, omeiuje pravni čut ter jih nehote žene v antokratično sferc. Vcliko premalo jugoslo vanskesa čuta nosiio v srcu, premalo 1|»bezni do stanu, da bi mu po stoletnem g'.adovanju kruha in pravnih pravic ter svo  bode urezaii kos zdravega, tečnega kruha  ter mu ea servirali neoskrurjenega brez  siranskih namenov. Kam postavlja učitelj stvo in šolstvo nova naredba? — Dalevi poJ nivo izza dobe avstri.iske«a birnikratizma. V onih dobah smo imeli v okraju le enega paša, sedaj ]\h bo (seveda v duSah nčlteliev skritih) tol:ko. kolikor š,c\ po ''dbitku onih tnorrzrednic in t>nib voditeMev. o ka*ei;h !;ristalno čistih znač-.iiih ni dvoma. Povda»'am še enkrat, nočem žaliti vodii*-!^ev. Bou ne dai. alj stvari moramo v bistro poyfledati Piiača, ki k) nam nudi odredba o na^i k valifikaciji, ie grenka lii trpka in mrogi izmee ras k» ne bomo mogli izpiti. ne da li otčntili strupa gren kcbe v svoiih dušah. - Polegli so se de loma v naših vrstah viharjl: k s!ogi \a bratstvu, k stanovskem »iedinjenju ie nainerien naš korak. toJa boiim se. da po »vedbi nove naredle zaori oo naših t:hi:i šolskih domovih ona avstiiiski autokraciii Mko orilhiblfcn? himna: «Divide et impcra!« Tovariši. kako naj sodi in obsodi :nlad. neizkušen vcdileli (ica) delo codreienega, starega z veliko urakso skušenega šolnika - fn poleg te-/a celo r.jegovo ve- denje!? Kdo bo orenašal brez gnje- va oceno svojega dela po tovarKu. ki ga ie postavila utnazana poiuika na sodni stolec! — Kd-o bi vse slučaje naštel — určvei iih ie. Pri tej priliki bi vprašal višic oblasti le eno: Knko lodete dcsegli, recimo. vsai do okraiih ni*ko enoino. i^ravično. obickivno kvalifikacijo. ker ne bo dana možnost primerievan.^a ?o!e s šolo, kajle 5e učitellstva z učitellstvom?' Ocene > do le subiektivHe po niunjši ali večji intel'Sienci :n obzoriu vodittlja. In vendar se z malo dobre volje in nekaj Ijubezni lahko zadevo tako uredi, da bo zadovolpio učiteljstvo in da bo odgovornosti napram državi .ustreženo. Solske oblasti naj se postavijo na stališče, kakoršno zavzema oni gospodar, ki hoče dati svojim podložnitn srečo in zadovoljnost. Pustite učiteljstvu svobodne roke, voli naj si svobodno svoje okrajne nadzornike za dobo treh let. Ne bojte se, da bi bil svobodno voljeni nadzornik slab mož. Učiteljstvo samo poztia svoje tovariše najbolje, izbralo si bo gotovo tacega, ki je. bodisi vsled strokovne izobrazbe, ali svoje moralne vrednosti sposoben za tako mesto. Tovarištvo ga bo ljubilo, spoštovalo in ubogalo, ker je njegov Ijubljenec — šolstvo bo ob zadovoljnosti učiteljstva napredovalo, kakor nikoli do sedaj. — Če se pa izkaže za kukavico, tedaj ga bo isto učiteljstvo po treh letih obsodilo, kakor se spodobi onemu, ki slepari javnost. Uvažujte vendar, da nobena stvar bolj ne pospešuje dela. kakor zadovoljnost delavca!" — Šolske oblasti, bodrte uverjene, da se ne kratimo ocenjevanju svojega dela, ne. temveč želimo in težimo po tem, da se naše delo ceni in pošteno oceni. Prav je, s poti z lenuhi, ki se zatekajo v naš stan samo radi želodčnega nagona, toda mi delavci, ki se zavedamo svojega dela, pa zahtevamo tak način ocene, kjer je izključena vsaka osebna ambicijoznost. Klasifikacija bodi javna! To se pravi: ucitelj bodi o svojpl oceni obveščen pisraenim potom oo nadzorniku. Predno pa je ocena padla. mora nadzornik uvaževati tudi podane razloge učitelja, zakaj in odkod je tako in tako njegovo delo. Pritožba radi krivične ocene mora ostati pri vsakem redu odprta. Nikjer se ni toliko doslej grešilo, kakor pri dosedanjeni načinu kvalifikacije. Prišel je nadzornik, sedel za mizo, nekaj čečkal in odšel. Delo je bilo ocenjeno, k večjem. da je §e pogledal paradne zvezke. Ni pa povprašaJ učitelja: kakšen razred si prejel, kak.šna je nadarjenost otrok, kaj te je oviralo itd. slu vprašanj neodgovorjenih, sto najvažnejših — in upal se je mož pisati oceno. Po vsestranskem razgovoru z učiteljem sauiim ie mogoča pravična ocena, če hoče biti nadzornik objektiven poštenjak. Vsaka drugače izvedena ocena je šablonska formula. dostikrat celo brez najmaitjše fundamer.talne podlage. Vse, kar vem in znam na šolsko strokovnem polju, sem si pridobil po učiteljihicah, s katerimi sem ob priliki inspekcij razpravljal ž njimi" — tako je rekel okr. šol. nadzornik, katerega edinega izmed osmih sem spoznal za moža na svojem mestu. Šolski oblasti bi toplo priporočal: Sistirajte novo naredbo, če res želite narodu, šoli in učiteljstvu dobro. Tisti dan ko pride naredba v veljavo. ste zanetili ogenj prepira v šolske domove, ker ste odprli vrata demoralizaciji. To bo rodilo hinavstvo, zahrbtnost, licemerstvo, škodoželinost. nezaupnost, jezo, užaljenost, prepir — tožbe, preganjanja in vse, kar izvira iz demoralizacije. Vsi želimo, da fzgine necistnica ,,politika" iz šole; s to naredbo pa ji boste odprli tempelj prosvete, da bo tam domovala in uganjala svoje orgije. Kdor je služil v dolini Šentflorjanski, ta mi bo pritrdil. Z dnem, ko bo uveljavljena nova naredba. razpišite 50 mest pri višjem šol. svetu, da jih zasedejo oni uradniki, ki bodo spore in pritožbe reševali. — Ne kujte novih verig stanu, ki je tičal vedno v verigah, vplivajte raje, da dobi prosvetni stan siužbeno pragmatiko, iz katere bodo žareli žarki Uubezni, sloge in prave duševne svobode. — Dokler se pa to ne zgodi, če ni riogoče začasno šolstvu in učiteljstvu s čim boljšim postreči, pa naj v imenu božjem osrečuje učiteljstvo še stari zakon, ki je vsekakor za 99 % šolstvu in učiteljstvu ugodnejši, kakor ta nova naredba. Eno pa si pridržimo, kvalifikacija mora biti javna. K sklepu še nekaj. Nisem natančno Doučen, kako je prišlo do te nove naredbe. mislim pa si, da ni mogoče, da bi sodeloval pri osnutku naredbe kak učitelj, ker sicer bi kaj tacega ne bi bilo mogoče. Tudi voditelji sami pripoznavajo, da je odredba bolno dete, ki nima pogojev za življenje. Oovoril sem z več nadučitelji in razven enega, so mi vsi zatrjevali. da bo to neznosno breme v kvar učiteljski slogi na šoli; le eden se je veselo obregnil: .,Čas ie, da ima nadučiteli primerno veljavo". Eno je pa gotovo: če hočemo slogo in Ihtbezen v naših vrstah, ne moretno trpeti med seboj poHciiskega režima, ker ta nikjer in nikoli ne vzbuja sianovske vzajemnostf.