Nauk za kmeta. Vprašarre o slovenskem vseučilišču je vzdignilo veliko prahu ne samo pri nas doma na Slovenskem, ampak po celi Avstriji. Govorilo se je zopet enkrat o Slovencih, četudi ne povsodi pravično in dostojao, a govorilo se je vendar. Kdor čita slovenske liste, ve, da si naši vseučiliščni dijaki prisvajajo pravieo, da so spravili to vprašanje v tok. Mi smo zadnji, ki bi jim to odrekali. A nekaj moramo dostaviti. Glas vseučiliščnikov bi bil glas vpijočega v puščavi, ako bi ne bilo slovenskega kmeta in slovenskih kmetskih poslancev. Ko je zagrmel glas »Slovenci, potegujte se za slovensko vseučilišče!«, kdo je bil prvi na pozorišču? Kmetske občine so prve odposlale prošnje za vseučilišče na Dunaj, kmetska politična druStva"so se prva potegnila za to celokupno narodno zahtevo, zborovanja k m e t o v so povzdignila prva svoj glas za ljubljansko vseftdilisče. In izmed poslancev sta najspretnejše in najboljše branila zahteva po sloven. vseučilišču k m e ts k a poslanca dr. Š u s t e r š i č in naš dr. P1 o j, a v Solski odsek je spretno spravil to zadevo naš k m e t s k i poslanec vitez B e r k s. Zasluge kmetov in kmetskih pos 1 a n c e v za razmotrivanje o ljubljanskem vseučiliščnem vprašanju je treba p r i b i t i, da bo vedela nekdaj tudi zgodovina kaj o njih povedati. Potrebno je to tembolj, ker so se naSli rojaki, ki hočejo zatemniti tozadevne zasluge ne sicer kmetov, pač pa slo- venskih kmetskih poslancev. In ti rojaki so liberalni vseučiiiščniki, katerim ni prav, da je govoril o vseučiliščnem vprašanju tudi kranjski poslanec in vodja katoliško-narodne stranke na Kraniskem dr. Šusteršič. Vseučiliščno vprašanje zanima vse slovenske sloje. Zato smejo o njem govoriti tudi kmetski poslanci. K večjemu bi lahko o tem drugače ukrenili njih kmetski volilci, nikdar pa ne liberalni buržoazijski naraščaj. Slovenski kmetje kličejo mladira rojakom: Proč roke od n a š i h poslancev! Veselilo nas je, da se je slovenski narod s takim navdušenjem zavzel za ustanovitev najvišjega prosvetnega zavoda, vseučiliSča. Zeleti je, da bi se to navdušenje ne poleglo, ampak ostalo vstrajno do uresničenja. A nekaj mora naš knnet lzvajati iz sedanjega gibanja za vseučiliščno vprašanje. Kakor se je sedaj kmet zavzel za zahtevo, ki bo v prvi vrsti vendar le slovenskemu razumništvu na k^ist, tako se mora slovensko razumniStvo ngrevati tudi za terjatve, ki so v prvi vrsti za kmeta koristne. Kmet ima sedaj pravico to zahtevati od slovemskih razumnikov. Omejiti se hočemo samo na Spodnje Štajersko. Naša kmetska želja je, da dobimo slovensko k m e t i j s k o š o 1 o. Že na mnogih zborovanjih so stavili kmetje to zahtevo, toda navdušenje in pravo zanimanje v s e h slovenskih s 1 o j e v za to vprašanje je i z o s t a 1 o. Nad nami visi nadalje morilni meč Stallnerjevega predloga o okrajnih zastopih. Vse premalo se stori pri nas za to, da se odvrne ta nevarnost proč od nas. Krščanski slovenski kmetje na Spodnjem Štajerskem bodo skupno hodili s slovenskim razumništvom, toda samo tedaj, če bodo tudi razurnniki hodili v njegovih zadevah s kmetom!