CENA 120 din -
Leto XL — Št. 1
Kranj, torek, 6. januarja 1967
B2IGLAS
SOCIALISTIČNE
ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA LET GORENJSKO
Večje razlike med »črnim« in »belim« mlekom
Na Gorenjskem so v preteklih letih poskušali z različnimi ukrepi izboljšati kakovost mleka. Ustanovili so posebno komisijo, vendar uspeha ni bilo.
stran 3
Črvom ni mar kulturne dediščine
V enem letu narede leseni črvi ničkoliko novih lukenj v predmete kulturne dediščine, shranjene v muzejskih skladiščih; niso pa edini škodljivci.
stran 5
Veselo in bučno, vendar varno in mirno
Neznanec je najbrž dobro vedel, da Boruta Knolla v novoletni noči zanesljivo ni doma. Na silo je odprl vrata njegovega stanovanja in prei-skal vse prostore.
stran 7
Petkovo deževje nagajalo organizatorjem
Zaradi dežja je bila v petek tekma v smučarskih tekih na Jezerskem pod vprašajem. Vendar se je ponoči ohladilo in v soboto je bilo pripravljeno dobro tekmovanje.
stran 8
V soboto in nedeljo
Jubilejne
dražgoške
prireditve
Kranj, 5. januarja — Občina škof j a Loka bo konec tedna praznovala, ob tej priložnosti pa bodo v Dražgošah in okolici jubilejne, 30. prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Letošnje prireditve v počastitev 45. obletnice boja Cankarjevega bataljona v Dražgošah obsegajo pet športnih tekmovanj in deset množičnih rekreativnih pohodov iz različnih strani. Organizatorji pričakujejo, da se bo v soboto in nedeljo v Dražgošah zbralo nad 4000 ljudi.
Osrednja slovesnost v počastitev boja in škofjeloškega občinskega praznika bo v nedeljo, 11. januarja, ob 12. uri pri spomeniku v Dražgošah. Slavnostni govornik bo predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan, v kulturnem programu pa bodo sodelovali recitatorji, mešani pevski zbor Lubnik in Alplesova godba na pihala.
J. K.
Kranj, 5. januarja — Imenitna nedelja naših smučarjev in smučark — Tako uspele športne nedelje v smučanju naš vrhunski šport že dolgo ne pomni. Na tretji tekmi letošnje, že petintridesete smučarske skakalne turneje so bili v ospredju naši smučarski skakalci. Zablestel je Primož Ulaga, ki mu je z dvema res izrednima skokoma uspelo, da je premagal vse najboljše smučarske skakalce na svetu. To je nasploh prva jugoslovanska zmaga na tej turneji. Svoje je dodal še Miran Tepeš, ki je bil šesti, Matjaž Zupan, Matjaž Debeljak in Rajko Lotrič pa so bili v finalu. Na slalomski Zlati lisici je svojo prvo zmago v svetovnem pokalu dosegla Švedinja Ca-milla Nilsson na Elanovih smučah, uspele pa so tudi naše. Mateja Svet se je s četrtim mestom spet izkazala, saj to naša najboljša uvrstitev na Pohorju. Imenitna je bila tudi Kranjčanka Mojca Dežman, ki si je z enajstim mestom spet prismučala točke v svetovnem pokalu v slalomu. Več o tem na športni strani.
D. H.
Zmage niso več naključje
Kranj, 4. januarja — Zmage naših smučarjev v tekmovanjih za svetovne pokale in na drugih mednarodnih tekmovanjih visoke kakovosti niso več naključje. Doslej smo jih bili vajeni večinoma pri alpskih smučarjih (od zadnje sezone dalje tudi pri ženskah), vedno pogosteje pa nas razveseljujejo tudi skakalci. Primož Ulaga je v preteklih sezonah že zmagoval v tekmah za svetovni skakalni pokal, posegal po visokih mestih, kar velja tudi za Tepeša. V nedeljo pa je Jugoslovanom prvič uspelo zmagati tudi na eni od tekem novoletne skakalne turneje, čeprav smo bili Jugoslovani že na tekmi prej zelo blizu zmage. V tem primeru pa ne gre le za zmago, ampak za izjemno dobre uvrstitve vseh naših skakalcev, udeležencev letošnje novoletne skakalne turneje. Uvrstitev petih ali celo vseh šestih skakalcev med najboljše, ki imajo pravico nastopiti v finalni seriji, je uspeh, ki ga dopolni in obogati še podatek, da pa se trije ali štirje uvrščajo med najboljših petnajst, dvajset, trideset. Če smo še zadnjo sezono gledali v hrbet skakalnim velesilam, kot so Avstrijci, Norvežani, Finci, Vzhodni Nemci in njim enaki, smo jih tokrat prekosili. Vsa čast in priznanje Ulagi, Tepešu, Debeljaku, Zupanu, Štirnu in Lotriču ter njihovemu strokovnemu vodstvu z Gorjancem, Pudgarjem in Koprivškom na čelu. To je tudi priznanje klubskim trenerjem in delavcemv smučarskem skakalnem športu, ki vabijo v klube mlade, obetavne skakalce, ki gradijo naravne in plastične skakalnice, skratka, ki omogočajo normalno delo in razvoj. Skakalni šport ima pri nas neslutene možnosti za razvoj.
V dveh smučarskih panogah, alpskih disciplinah in skokih, smo že postali velesila. Da bomo popolni, moramo tako množičnost in kakovost doseči še pri smučarskih tekačih. Letos se jih drži smola, vendar so njihovi zaostanki za najboljšimi v Evropi in na svetu vedno manjši. Če bo šlo tako naprej, bomo čez nekaj let poročali in pisali, da so tudi naši tekači v vrhu. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so ljudje pripravljeni pomagati športu, da jim zanj ni škoda denarja, športniki pa morajo na%e zaupanje upravičiti. Tudi takšnih zapletov, kot so se pojavili v ženski reprezentanci v alpskem smučanju in škodujejo športu, športnikom in njihovem ugledu, si ne želimo prav posebno pogosto.
J. Košnjek
Užitek na ledeni ploskvi — Zima s snegom doslej ni bila preveč radodarna, zato o pravi smučarski sezoni še ni mogoče govoriti. Vendar narava kljub temu ponuja obilo možnosti za zimsko veselje. Na Jezerskem obratujejo smučišča s polovično močjo, Planšarsko jezero pa je prekrito z debelo ledeno ploskvijo, popolnoma varno za drsanje. Drsalcev in drugih ljubiteljev veselja na ledu nikdar ne manjka. Tako je bilo tudi v soboto, ko je nastala ta fotografija. (J. K.) — Koto: F. Perdan
Med zimskimi počitnicami
Zabava in sprostitev
Kranj — Tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami se kranjski šolarji ne bodo dolgočasili. Center za prosti čas pri OK ZSMS Kranj in občinska zveza DPM Kranj namreč pripravljata akcijo Vesele počitnice, v katero bo vključenih prek sto prireditev, večinoma brez vstopnine.
Čas, ko se zapro vrata osnovnih in srednjih šol, je za večino šolarjev težko pričakovan trenutek. Prosti čas poskuša vsuk Izkoristiti po najboljših močeh. Ob vse večji draginji in padu življenjskega standarda pa si jih vedno manj lahko privošči dolge počitnice na smučiščih. Zanje bo že četrto leto zelo primerna akcija Vesele počitnice, ki bo mladim ponudila celo vrsto različnih prireditev
Na kulturnem področju bodo pripravljeni koncerti popularne glasbe, ure pravljic, glasbeni večeri, plesni tečaj, gledališka predstava, lutke in veliko plesov.
Za tiste, ki bi radi ostali živahni po športni plati, bo spet na voljo zimski bazen in po vsej verjetnosti tudi drsališče na Gorenjskem sejmu, kjer je bil lansko leto razen na matinejskih predstavah v kinu Center tudi največji obisk.
Svoje bodo prispevala tudi društva, ki se ukvarjajo s tehnično kulturo Za mlade bo verjetno najbolj zanimiv računalniški dan.
Akcija Vesele počitnice je najboljši dokaz, kako lahko družbene orgu nizacije in društvu z roko v roki pripravijo in potem tudi izvedejo program, ki je v bii|£*fll&aJihovih vsakodnevnih aktivnosti.
Vine Bešter
Najboljši inovatorji
Jesenice, 5. januarja — Vsako leto v jeseniški Železarni podeljujejo nagrade najboljšim avtorjem tehničnih izboljšav in inovatorjem ter Pantzovo nagrado za življenjsko delo na področju metalurgije. Letos je Pantzovo nagrado prejel Alojz Prešeren, inovatorja leta, ki sta Železarni s svojimi inovatorskimi predlogi največ prihranila, pa sta Slavko Justin in Nazif Ljuta iz Žične valjarne jeseniške Železarne.
Nagrado za predloge, ki so prispevali k humanizaciji dela in varstva okolja, sta prejela Miha Tolar in Vladimir Klinar. Zlato plaketo za več kot deset inovator-skih predlogov pa Drago Kala-man, Janez Markovec, Andrej Ravnik in Lado Repe, srebrno plaketo pa Henrik Zupan.
Na letošnji vsejugoslovanski razstavi inovacij na Reki Rast YU so zlato plaketo dobili delavci Vratnih podbojev jeseniške Železarne, srebrno plaketo Silvo Bra-daška, Anton Koren, Bogdan Bri-celj, Marjan Bricelj, Sašo Dolžan in Zdrav ko Košir, medtem ko so z bronasto plaketo nagradili Lada Skubeta.
D. S.
Bohinjski problemi
Le pri cestah naredil korak naprej
Bohinjska Bistrica, 5. januarja — Na programski konferenci socialistične zveze v Bohinjski Bistrici in v drugih bohinjskih krajevnih skupnostih so ponovno opozorili na probleme, ki že dolgo pretresajo Bohinj. Ugotavljajo, da se lani stanje na nobenem področju ni bistveno izboljšalo, razen pri cestah; še posebej pa so zaskrbljeni zaradi nazadovanja turizma.
Onesnaženost voda postaja v Bohinju vse hujši problem. Pereče je stanje pritokov Save Bohinjke, Bistrice in Belce, kamor se steka kanalizacija iz Bohinjske Bistrice. Kakovost voda v jezeru se kljub velikemu pretoku hitro slabša. Razmere postajajo nevzdržne, zato Bohinjci zahtevajo, naj se še letos zgradita čistilni napravi na Ribčevem lazu in v Bohinjski Bistrici.
V telefoniji so lani storili majhen korak naprej (nove priključke so dobili v Ukancu), vendar pa glavnega problema niso rešili. Prostor za avtomatsko telefonsko centralo so s pomočjo bohinjskih delovnih organizacij uredili v stanovanjskem bloku, še vedno pa nimajo centrale, od katere je odvisen ves nadaljnji razvoj telefonije v Bohinju. Združeno delo je pripravljeno pomagati tudi pri nakupu centrale, širitev krajevnega telefonskega omrežja pa bi dobila prednostno mesto v predvidenem krajevnem samoprispevku.
Na področju cestnega omrežja se je lani v Bohinju končno le premaknilo
na bolje, še vedno pa ostajajo makadamske ceste proti slapu Savici, od Koprivnika do Mrzlega studenca in od Vresja na Soriško planino. Obnove sta potrebna tudi kilometrski odsek ceste ob Bohinjskem jezeru in krajši odsek od mostu v Soteski do nove ceste.
Bohinjci s ponudbo trgovine že dolgo niso zadovoljni, čeprav pride na prebivalca nadpovprečna prodajna površina. Pogrešajo trgovino z obutvijo, s športno opremo in tekstilom.
C. Z.
Sport in užitek — Tile tekači so aktivni tekmovalci in tudi njihovo znanje je tekmovalnemu športu primerno. V Sloveniji je zadnje čase tekmovalcev v teku na smučeh vedno več, še več pa je tekačev, ki si nataknejo tekaške smuči za zabavo, užitek in zdravje. Dokaz ni le tradicionalno dobra udeležba na množičnih tekmovanjih, ampak ljudje, ki jih videvamo s smučami na urejenih progah po poljih. (J. K.) — Foto: F. Perdan
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
(MMSSJJgJEHGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
TOREK, G. JANUARJA 198
L
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Začenja se zahtevno leto
Beograd, 31. decembra — Tako je zapisalo predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije v novoletni poslanici, na to, da nas čaka letos veliko dela, pa je opozoril v novoletnem invervjuju tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič.
Leto 1986 je bilo leto velikih prizadevanj naših ljudi, je v poslanici zapisalo predsedstvo SFRJ. Dosegli smo zadovoljive rezultate predvsem pri rasti družbenega proizvoda, industrijske in kmetijske proizvodnje, zaposlovanja, osebnih dohodkov in turizma. Z dobro udeležbo na delegatskih volitvah smo potrdili pripravljenost prispevati pri razvoju socialistične samoupravne družbe, trinajsti kongres pa je okrepil enotnost komunistov. Za minulo leto je bila značilna tudi aktivna mednarodna dejavnost Jugoslavije. Vse to zbuja optimizem za leto 1987. Lanska prizadevanja ljudi za napredek se morajo nadaljevati. Da bi uresničili cilje politike gospodarske stabilizacije, je treba več delati, več narediti, več izvoziti in bolj varčevati. Letos nas čaka tudi odgovorna naloga izpopolniti naš politični sistem. Dolžni smo napraviti nov korak k učinkovitejšemu delovanju sistema socialističnega samoupravljanja. Odločno stopajoč po Titovi poti, enotni, odgovorni in odločni bomo zmagali tudi v tej bitki, pravi naše predsedstvo in želi vsem Jugoslovanom srečno in uspešno leto 1987.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič pa je v in-
tervjuju za novosadsko televizijo na vprašanje, kaj nas čaka letos, odgovoril:
»Čaka nas veliko dela. Zdaj smo sprejeli del ukrepov iz programa, ki smo ga napovedali pred šestimi meseci. V prihodnjih mesecih naj bi sprejeli strategije razvoja, upam, da veliko večino v prvem četrtletju, tehnološkega razvoja kmetijstva, turističnega gospodarstva in turizma, prometa in druge programe, o katerih smo se dogovorili in jih napovedali z družbenim načrtom. Moramo se zavedati, da so razmere takšne, da bo treba veliko več delati, da bi nadomestili tisto, kar smo zamudili, ker se nismo takoj po sprejetju stabilizacijskega programa lotili dela. Prepričan sem, da nam bo to uspelo, moramo pa se zavedati, da nam ničesar ne bo prinesla štorklja. To pomeni, da časa za odlašanje ni. Dosledno in odločno moramo vztrajati na smernicah, za katere smo se odločili s sprejetjem stabilizacijskega programa in na 13. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Ni razlogov, da nam načrt ne bi uspel. Popolnoma sem prepričan v uspeh. A ne smemo odlašati. Že jutri moramo naprej.«
J. Košnjek
Nič nenavadnega med prazniki
Kranj, 5. januarja — Kot smo že pisali v zadnji lanski številki Gorenjskega glasa, je 1. januarja začel delati neprekinjeno tudi Center za obveščanje. Telefonska številka 985 je zdaj namenjena vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske za sporočanje o nenavadnih dogodkih, večjih nesrečah in podobnem.
Dopoldne smo se pogovarjali z dežurnim v Centru, Zvonetom Koben-tarjem, ki nam je povedal, da se med prazniki na Gorenjskem ni dogajalo
nič nenavadnega. Imeli pa so v Centru vseeno nekaj telefonskih klicev. Tako je 1. januarja ob 12.25 nekoga zanimalo, koliko članov ima ansambel dunajskih filharmonikov, ki je igral na tradicionalnem novoletnem koncertu. Številka 985 seveda za takšne odgovore ni prava. Očitno pa služba na številki 988 ni dobro delala, ker je bilo tovrstnih oziroma podobnih klicev za službo 988 na Center še več.
A. Ž.
Skrinje čakajo kupce — Izvoz, predvsem na konvertibilno področje, ostaja tudi letos prednostna naloga našega gospodarstva. V tujino bomo lahko plačali le toliko, kolikor bomo z izvozom zaslužili, od prodaje na tujem pa bo odvisen tudi naš nakup blaga v tujini. Škofjeloški 1 lil je pomemben gorenjski izvoznik in tudi te hladilne skrinje bodo potovale na tuje. (J. K.) — Foto: F. Perdan
Gg@MJMoU^IE]IGLASg
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/1) I Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) I>eopoldina Bogatel (odgovorna urednica)
Marija Volćjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovćan (Skofja Loka, kronika), Jože Kosnjek (notranja politika, sport), Dušan Humer
Jsport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc »erdan (fotografija).
Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. _
Mailr uredništva in uprave: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK UMI ftl TlrrT — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna ■■vdate* 21-Mi in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mM afllaai la naročnin« 27-960.
Caanpia J» apmftfinn prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naritnina — I. polletje 1987 je 4.500 din_, _
Pri zaposlovanju je bila resolucija nerealna
Stipendije, ne pa po delavce k sosedu
Jesenice, 22. decembra — V jeseniških delovnih organizacijah bi morali podeliti več kadrovskih štipendij, če hočejo dovolj šola-nega kadra. Do zdaj so prevečkrat raje dobili kader iz drugih delovnih organizacij.
Ko Gorenjska skupnost za zaposlovanje ocenjuje možnosti za zaposlovanje v jeseniški občini, ugotavlja, da naravni prirasti prebivalstva omogočajo zelo nizko rast zaposlenosti. Zato so realne možnosti razvoja v občini predvsem v povečanju produktivnosti in prestrukturiranju gospodarstva.
Iz leta v leto ugotavljajo, da temeljne in delovne organizacije v svojih načrtih zaposlovanja ne upoštevajo realnih možnosti zaposlovanja. Četudi jim strokovne službe posredujejo predvideni priliv kadrov iz šol in priliv kadrov iz lastnega štipendiranja, še vedno računajo, da bodo delavce, ki jih potrebujejo, dobili iz drugih delovnih organizacij.
Resolucija predvideva 0,5-odstot-no rast zaposlenosti za letošnje leto,
strokovna služba za zaposlovanje pa napoveduje, da bo ta rast krepko presežena — na 1,3 odstotka. Tako se načrti zaposlovanja ne bodo uresničili.
Prihodnje leto naj bi na novo zaposlili 380 mladih iz šol, iz drugih občin pa naj bi jih na Jesenice prišlo 80. Za dodatno in nadomestno zaposlovanje naj bi imeli »na razpolago« še 460 delavcev. Skupaj bo tako na Jesenicah zaposlenih 15.100 delavcev, od tega v samostojnem osebnem delu le 248.
Novozaposleni delavci iz šol bodo jeseniškemu združenemu delu prinesli dokaj boljšo izobrazbeno strukturo kot do zdaj. Jeseniške delovne organizacije, ki si zelo želijo šolan kader, ga bodo več dobile le, če bodo podelile več kadrovskih šti-
pendij. Po podatkih za letošnje šolsko leto je na Gorenjskem delež ka^ drovskih štipendistov glede na število zaposlenih 5 odstotkov in je zatorej višji od republiškega povprečja, a zgovorne so primerjave med gorenjskimi občinami. Po deležu štipendistov je na prvem mestu Škof ja Loka, sledita ji Radovljica in Kranj, tudi nad republiškim povprečjem, medtem ko Tržič in Jesenice zaostajata. V kranjski občini je izobrazbena sestava daleč najboljša, saj ima kadrovske štipendije za študij na visokih šolah 61 odstotkov vseh štipendistov.
Na Jesenicah bi zatorej morali — če že gradijo predor in jeklarno in če se menijo o preusmeritvi gospodarstva — veliko več pozornosti nameniti kadrom z višjo izobrazbo in jih štipendirati. Delež štipendistov za višjo izobrazbo je prenizek, brez sposobnega in šolanega kadra pa ni napredka.
D. Sedej
Borci Kokrškega odreda
Država mora imeti močno oboroženo vojsko
Križe —• Borci so za štafeto, toda naj ne bo šablonska in naj pri tem ne razmetavamo denarja. Ne morejo pa podpreti posebnega statusa Jahovim pričam pri služenju vojaškega roka.
Po več letih so se borci Kokrškega odreda spet srečali v osnovni šoli v Križah, ki nosi njihovo ime. Predsednik odbora skupnosti borcev Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane je podal poročilo o delu v zadnjem letu. Delavni so bili, jim gre priznanje, največje delo, ki so ga opravili, pa je ureditev spominske sobe in stalna razstava Kokrškega odreda na An-kovi planini. Tu so letos poleti borcem Kokrškega odreda slovesno podelili tudi spominske medalje in plakete. Letos so pripravili 800 medalj in vanje vgravirali imena in priimke borcev. Leta 1987 pa nameravajo izdelati pisna priznanja za tiste domačine, borce in aktiviste, ki niso bili v enotah Kokrškega odreda, a so tesno sodelovali z njimi.
Letos bodo praznovali tudi 45-le-tnico oblikovanja prvega sestava Kokrškega odreda. Izdelali bodo filme s srečanj borcev v Begunjah in na An-kovi planini ter z obeh pohodov po poteh Kokrškega odreda. Uredili bo-
do album spomenikov in obeležij, povezanih z zgodovino Kokrškega odreda. Pripravili bodo sezname padlih in umrlih komandantov in komisarjev ter drugega vodilnega kadra Kokrškega odreda, njihovim svojcem pa bodo podelili spominske medalje Kokrškega odreda.
V razpravi so borci kritično ocenili naprezanja študentov, naj bi Jeho-vim pričam priznali poseben status pri služenju vojaškega roka. Bati se je, so poudarili, da bi se to razširilo prek vseh pametnih meja. Država
Tržiške planinske koče ob koncu tedna odprte
Tržič — Tržiško planinsko društvo sporoča, da bodo vse njihove planinske koče — Lom pod Stor-žičem, Kriška, Dobrča in Kolce — odprte vsako soboto in nedeljo čez vso zimo. Koča na Zelenici pa bo odprta vsak dan. Zdaj dela le žičnica Ciciban pri sami koči.
D. D.
Delegati proti ukrepu družbenega varstva
Jesenice — Ko so na skupščinah vseh treh zborov skupščine občine Jesenice razpravljali o predlogu izvršnega sveta o začasnih ukrepih družbenega varstva v temeljih organizacijah in delovni organizaciji komunalnega podjetja Kovinar Jesenice, zbor združenega dela predlaganega ukrepa ni sprejel.
V temeljni organizaciji komunalne službe je bilo lani več prekinitev dela, saj se delavci niso strinjali z majhnimi osebnimi dohodki in tudi medsebojni odnosi so bili zelo krhki. V delovni organizaciji Kovinar so ugotovili več drugih nepravilnosti in se zato odločili za ukrep družbenega varstva, v prepričanju, da bodo le tako lahko najučinkoviteje rešeni vsi problemi.
Ko pa so delegati zbora združenega dela na seji glasovali o predlogu, se je večina izrekla proti ukrepu družbenega varstva. Torej bodo morali v Kovinarju nu drugačen način rešiti svoje probleme.
I). Sedej
Odmev:
KDO DAJE ZA VISOKO?
Pojasnilo občana oziroma delavca, ki izvaja odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Ce začnemo pri repu:
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/85) v 7. členu med drugim tudi določa, da se nadomestilo na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po zakonu o stavbnih zemljiščih. To pomeni, da mora občan ob vlogi za pet letno oprostitev predložiti dokazilo o plačilu teh stroškov (le-te so vplačali le tisti občani, ki so gradili ali kupovali stanovanja v organizirani gradnji).
Zakaj so občani položnice dobili šele konec leta, bi novinar moral vprašati še na upravo za družbene prihodke in odgovor bi bil edino pravilen takšen:
Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, je po 17. členu citiranega odloka o nadomestilu dolžan vsako leto do 15. 2. za tekoče leto dostaviti upravi za družbene prihodke evidenco o komunalni opremljenosti zemljišča. Brez teh podatkov ni možno v nobenem primeru izvršiti odmere. Le-to je uprava za družbene prihodke na mnoge zahteve prejela šele v maju in še to s pomanjkljivostmi. Zadnji podatki o komunalni opremljenosti pa so bili dostavljeni tej upravi, prav tako po mnogih urgencah, komaj 12. 9. 1986 in 16. 10. 1986, čeprav je bila večini zavezancem (tako delovnim organizacijam in občanom) odmera izvršena 9. 9. 1986.
Vrednost točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po 15. členu odloka na predlog sklada stavbnih zemljišč uskladi izvršni svet vsako leto najkasneje do 15.12. tekočega leta za prihodnje leto. Le-ta je bila usklajena in objavljena v Uradnem vestni-ku Gorenjske, št. 9/86, dne 6. 5-1986.
Na podlagi podatkov (delnih) je uprava za družbene prihodke pričela s pripravo za odmero nadomestila. Zaradi razširitve območja plačevanja nadomestila se je število zavezancev povečalo za približno 700, za vse te pa je bilo potrebno vzpostaviti novo evidenco, pri vseh ostalih 3.300 zavezancih pa uskladiti podatke o izmeri stanovanjskih površin s podatki po zapisnikih o točkovanju stanovanjskih površin in tudi s spremembami, ki jih je vsebovala evidenca o komunalni opremljenosti zemljišča. Ker se podatki obdelujejo na računalniku, smo vezani tudi na zunanje delavce.
Odmera je bila izvršena 9. 9. 1986. Skupaj z odločbo o odmeri so zavezanci prejeli tudi položnico za plačilo L, II. in III. akontacije (75% odmere). Lete so po Zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) že zapadle v plačilo. Drugo položnico (obračunsko) pa so občani prejeli v oktobru z rokom plačila 20. 11. 1986. Poudarjam, da je bila vsakemu zavezancu poslana odločba z jasno obrazložitvijo (v krajši obliki jo je povzel novinar v omenjenem članku). Ugotavljam pa, da jih večina občanov ne bere, zato tudi ne morejo vedeti, zakaj plačujejo.
Ta članek ne bi bil potreben, če bi bila zadeva v prejšnjem natan-čneje razčiščena. Tako pa se lahko občani ponovno sprašujejo, zakaj tako. ||
Delavci davčne uprave
mora imeti svojo močno oboroženo vojsko in pri tem ne sme biti nobenih odstopanj.
Štafeta naj bo, so pripomnili borci, toda naj bo drugačna, ne tako šablonska, kot je že dolga leta, in naj pri tem ne razmetavamo denarja. Nepravično se jim zdi, da morajo oni za vse svoje akcije dobesedno prosjačiti v delovnih organizacijah, za šport pa razmetavamo toliko denarja.
Borcem Kokrškega odreda so v šoli pripravili tudi krajši kulturni program: zborček deklet pod vodstvom Anke Ahačič je zapel pesmi vseh naših republik. Borci pa so se pogovarjali v prijetnem tovariškem vzdušju.
D. Dolenc
Stanovanjska gradnja v radovljiški občini
Izkušnje tudi za druge
Radovljica, 5. januarja — V radovljiški občini so po zastoju leta 1984 in 1985 lani predali stanovalcem ključe 183 novih stanovanj: 32 v Bohinjski Bistrici, 45 na Bledu in pred novim letom še 106 v Lescah. Gradijo 38 stanovanj v Radovljici in Podnartu, na novo pa bodo začeli zidati v Begunjah (28 stanovanj), v Kropi (16), na Rečici pri Bledu (12), v Lescah (37), lotili pa se bodo tudi obnove Prešernove ulice v Radovljici.
Po velikem zastoju v stanovanjski gradnji, kakršen je nastal pred leti zaradi neusklajenosti prostorskega dela družbenega načrta občine z zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč, je radovljiški izvršni svet predlani imenoval koordinacijsko skupino, ki naj bi pospešila uresničevanje načrtov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu. Sedemčlanski odbor, v katerem so bili najodgovornejši strokovni delavci in funkcionarji izvršnega sveta, stanovanjske in komunalne skupnosti, Komunalnega gospodarstva Radovljica in Alpdoma ter koordinacijskega odbora za spremljanje družbene usmerjene gradnje v Lescah, je vzpostavil skladno delovanje vseh organizacij in skupnosti, ki se vključujejo v stanovanjsko in komunalno gradnjo. Razmejil je naloge, zaostril odgovornost za Uresničevanje dogovorjenega in opravil pomembne naloge pri pripravi naložb, sklepanju pogodb, zagotavljanju denarja... Skupina ima veliko zaslug, da so bile vse predlani in lani načrtovale naložbe v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu uresničene v predvidenem roku in v okviru načrtovanih sredstev. V Lescah je bilo komunalno opremljeno obsežno zemljišče in zgrajeno 106 novih stanovanj, zgrajena je bila kanalizacija Donica v Radovljici in kanalizacijski krak S v Bohinjski Bistrici, v zaključni fazi je gradnja kanalizacije L v Lescah, obnovljen je bil vodovod Dobro polje - Peračica in
končani prva in druga etapa vodovoda Kropa - Zgornja Dobrava.
Skladnost se zmanjšuje
Ko je strokovna skupina delo (uspešno) končala, se je ponovno pojavila stara bolezen. Spet se je zmanjšala skladnost delovanja organizacij in skupnosti, ki se vključujejo v stanovanjsko gradnjo. To se je še posebej pokazalo pri skupnem investiranju, kjer se na istem gradbišču srečujejo novoustanovljeni sklad stavbnih zemljišč, stanovanjska in komunalna skupnost, Komunalno gospodarstvo Radovljica in še štiri strokovne službe. Spoznanje, da organizacije in skupnosti ne
Lesce, 29. decembra — Na slovesnosti ob otvoritvi 106 novih stanovanj v soseski Center v Lescah sta Alpdom — strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica in koordinacijska skupina, ki so jo sestavljali Janez Smole, Andrej Golčman, Peter Sekloča, Štefan Hajdinjak, Jože Kapus, Matija Markelj in Zlatko Kavčič, prejeli medaljo občine Radovljica za zasluge pri gradnji stanovanj v Lescah in pri uresničevanju drugih načrtov v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu.
morejo samodejno, brez koordinacijskega odbora, učinkovito delovati, je tudi sprožilo razprave (na seji občinskega komiteja ZKS Radovljica) o drugačni organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, predvsem pa o tem, kako doseči učinkovitejše sporazumevanje in kako izboljšati gospodarjenje z družbenim denarjem, ki zdaj vse prepogosto leži slabo izrabljen na žiro računih.
Leski primer
Rezultat skladnega, učinkovitega in odgovornega ravnanja vseh, ki se vključujejo v stanovanjsko gradnjo, so tudi razmeroma nizke cene stanovanj v Lescah — 195 tisoč dinarjev za kvadratni meter. Recept, po katerem naj bi gradili tudi tam, kjer so cene stanovanj skoraj še enkrat višje kot v radovljiški občini, vsekakor velja pobliže predstaviti.
Investitorja, komunalna in stanovanjska skupnost, sta se odločila za skupni razpis za oddajo del. V Lescah je dva bloka zidal Gorenje, enega pa SCT Ljubljana; v Podnartu, kjer stanovanjska skupnost in Živila gradijo poslovno—stanovanjsko stavbo, so dela zaupali kranjskemu Gradbincu. Pogodbe so za vse dobesedno krute: roki so določeni, obveznosti razmejene, za prekoračitve predvidene kazni. »Za gradnji dveh blokov na Poddobravi v Begunjah in za komunalno opremljanje zemljišča še za 21 hiš je rok 29. december letos, vendar nas pri tem ne zanima, ali bo marca še meter snega ali bodo graditelji že lahko delali,« je pripomnil Jože Kapus, vodja strokovne službe radovljiške stanovanjske skupnosti. V leškem primeru je bil še pred začetkom del sklenjen samoupravni sporazum o gradnji soseske Center, s katerim je vsak izmed devetnajstih podpisnikov (investitorja, izvajalci del, predstavniki kupcev, izvršni svet, sindikat, banka, tri samoupravne interesne skupnosti, banka...) prevzel določene naloge. Delo je bilo dobro organizirano: ne pri pridobivanju in komunalnem opremljanju zemljišč ne pri zagotavljanju denarja in gradbenih delih ni prišlo do takšnih zastojev in prekoračitev, da bi zavlekle ali bistveno podražile gradnje. Samoupravna stanovanjska skupnost se je pri zidavi stanovanj v Lescah tudi prvič odločila za soinve-stitorstvo z znanimi kupci. Ugodne izkušnje (denar je hitreje pritekal) bodo uporabili tudi pri drugih gradnjah.
C. Zaplotnik
Načrti za kranjsko obrtno cono
Kranj — Predstavnike kranjskega združenja obrtnikov in skupščine Kranj je tako navdušil ogled obrtne cone v Kopru, da so začeli razmišljati o gradnji obrtne cone v Kranju. Koprčani so namreč svojo obrtno cono zgradili tik ob industrijski coni, neposredno ob Cimosu. Gradnja obrtnih lokalov je »paletna«; približno 90 m2 meri en lokal, visok pa je 6 rnetrov, tako da so na podestu lahko še skladiščni prostori, pisarne in podobno. Če je obrt večja, bo obrtnik Vzel pač dva lokala, enega poleg drugega. Koprski obrtniki so svoje lokale dobili pod zelo ugodnimi pogoji: skupščina občine je dala zemljišče Za gradnjo brezplačno, Ljubljanska banka je dajala kredite (luttoj za io-
Minulo leto v loškem kmetijstvu
kale po 17 —odstotni obrestni meri na desetletno odplačevanje. Vendar, poudarjajo, mora to ostati čista obrtna cona, brez individualnih hiš.
Nekaj podobnega so si zdaj zamislili v Kranju. Uporabili bi iste načrte kot koprski obrtniki. V obrni coni na Primskovem naj bi bilo sezidanih 20 enot, nekaj pa v Naklem oziroma na Polici. Sredi januarja se bodo predstavniki obrtnikov in skupščine občine dokončno dogovorili, kje graditi naprej in koliko lokalov. Obrtno združenje Kranj bo iskalo interesente. V drugi polovici leta 1987 bodo začeli graditi. Skupina lokalov bo imela tudi svoj prehrambeni obrat — en lokal naj bi prevzel gostinec.
»Zadnji čas je,« poudarja sedanji predsednik kranjskih obrtnikov Alojz Podgoršek, »da obrtniki ne bodo več delali v nemogočih razmerah po kleteh, garažah, podstrešjih. Obrt bomo združili v obrtnih conah. V resoluciji 1986- 1990 so zapisane tri "obtne cone, in sicer Britof —Voge, kjer je že prijavljenih deset obrtnikov in je nekuj lokalov že pozidanih, Primskovo in Naklo — Polica. Zemljišče obljublja občina po najmanjši možni ceni. Največji strošek bo komunalno urejanje, vendar več kot 15 milijonov dinarjev lokal ne bo stal. Tudi z Ljubljansko in Beograjsko banko se že dogovarjamo o ugodnejših kreditih za gradnjo teh lokalov.«
D. Dolenc
Dobra letina, slabši izkupiček
Skofja Loka, 5. januarja — V loški kmetijski zadrugi, ki združuje okrog 1450 kooperantov , so lani odkupili 5,8 milijona litrov mleka ali pet odstotkov več kot leto prej, petnajst odstotkov več goved *a zakol in pleme ter sedemnajst odstotkov več merkantilnega in semenskega krompirja; pridelali so ga 4200 ton.
Kljub dokaj obilni letini pa škofjeloški zadružniki niso najbolj zado-vol j ni Pri krompirju jim povzroča glavobol nizk'> odkupna cena, ki je s 40 dinarji za kilogram oziroma trenutno samo še 38 dinarji komaj nekaj višja od lansko. Ravninski kmetje, ki se intenzivno ukvarjajo s pridelavo krompirja (na hektar so lani Pobrali povprečno po 25 do 30 ton gomoljev) in jim je ta osnovni vir dohodka, zaradi slabega izkupička ne kupujejo toliko gnojil kot bi želeli, to Pa se utegne odraziti tudi na letošnjem morda skromni i pridelku.
V kmetijski zudiu^i sicer ne razmišljajo o tem, da bi površine, zasa-l^ne s krompirjem, krčili. Vendar pa nizke odkupne cene oziroma konku renca cenejšega južnega krompirja
terjajo odločitve. V zadrugi, od koder so lani 600 ton krompirja tudi izvozili, pravijo, da bo treba proizvodnjo krompirja prilagoditi razmeram na jugoslovanskem in tujem trgu. Pomeni, da bo treba dati še večji poudarek različnim dobrim sortam krompirja.
Tudi cene govejega mesa niso sledile inflaciji, čeravno je statistika dokazovala drugače. Stroški reje, to je gnojil, škropiv in strojev, so v primerjavi z izkupičkom za prodano meso hitreje rasli. V .Škof j i Loki neskladja blažijo z regresiranjem gnojil in krmil, medtem'ko za regres k ceni mesa v občinskem skladu za pospeševanje kmetijstva in pridobivanje hran» «ij denarja. O tem, da bi
morali hribovske kmeti«     teh je na
Loškem kar dve tretjini - spodbujati z višjimi odkupnimi cenami in ne Zgblj s premijami, pa se v slovenski kmetijski politiki, žal, že precej dolgo samo govori.
Sicer pa v loški zadrugi ugotavljajo, da za petnajst odstotkov večji odkup goved za zakol in pleme kot v letu 1985 ni realen; realno povečanje bi bilo nekako za šest, sedem odstotkov. Nadštevilen odkup je povzročila poletna suša oziroma zelo pičla prva košnja, zaradi česar so dajali kmetje iz hlevov tudi živino z nižjo težo. To se bo poznalo tudi pri letošnjem odkupu goved, medtem ko na količino mleka predvidoma ne bo vplivalo.
H. JHovčan
Novi pravilnik o kakovosti in plačilu mleka
Večje razlike med »črnim« in »belim« mlekom
Kranj, 5. januarja — Na Gorenjskem so v preteklih letih poskušali z različnimi ukrepi izboljšati kakovost mleka. Ustanovili so posebno komisijo, ki se je sicer trudila, vendar pa zaradi pomanjkanja denarja v intervencijskih skladih in mlekarni ni uspela uveljaviti večjih razlik pri plačevanju oporečnega in neoporečnega mleka. Pisanje odločb o prepovedi oddaje mleka za določen čas ni dalo želenih rezultatov in tudi javno obveščanje o tem, kateri kmetje oddajajo najbolj umazano mleko, je bilo nesmiselno, kajti sicer bi morali javno osramotiti vse delavce, ki malomarno in slabo delajo, ter vse gospodarstvenike in politike, ki z nepremišljenimi odločitvami povzročajo družbi večjo škodo kot kmetje z oddajo oporečnega mle-ka.
Opozorila zadružnih pospeševalcev kmetom, naj več skrbi namenjajo čistoči hleva, molznega stroja in hladilnikov, so bila pogosto kot glas vpijočega v puščavi, še zlasti na tistih območjih, kjer živinoreja ni ne glavna kmetijska dejavnost ne najpomembnejši vir dohodka.
Če bi v živinoreji dosledneje uveljavili nagrajevanje po kakovosti, o kateri sicer le veliko govorimo, se bržčas ne bi ubadali s tolikšnim problemom ne-kakovostnega, oporečnega, umazanega mleka. Razlika v plačilu med dobrim in slabim mlekom je bila doslej tako malenkostna, da so jo kmetje komajda občutili in da ni dovolj spodbujala k večji skrbi za čistočo hleva in molznih strojev.
Novi pravilnik o ugotavljanju in plačevanju kakovosti mleka, ki je začel veljati letos, je postavil večjo razliko med »črnim« in »belim« mlekom. Na kmetijah, ki so lani oddale več kot 20 tisoč litrov mleka, bodo razvrščali mleko v pet kakovostnih in plačilnih razredov na osnovi števila mikroorganizmov v ti-sočinki litra mleka (za vse druge bb tako kot doslej veljal reduktazni preskus z metilenskim modrilom). Po novem bo dobil kmet v kranjski mlekarni za mleko s 3,6 odstotka tolšče in z manj kot 500 tisoč bakterijami v v tisočinki litra 104 dinarje za liter; za mleko, ki bo v mililitru vsebovalo več kot 10 milijonov bakterij, pa le 66 dinarjev. Razlika med najboljšim ir najslabšim mlekom bo pri zdajšnji vrednosti tolščobne enote znašala 38 dinarjev pri litru - to pa je znesek, ob katerem se bo že splačalo potruditi za čistočo krav, molznega stroja in hladilnih naprav.
Pravilnik predvideva večje odbitke (v kranjski mlekarni 30 odstotkov) kot doplačila (največ 10 odstotkov) na osnovno ceno. Že iz tega je mogoče sklepati, da je uperjen predvsem zoper največje malomarneže. Marsikdo se bo vprašal, zakaj takšna »gonja« proti njim. Zato, ker že liter mleka, ki v tisočinki litra vsebuje 500 milijonov bakterij, pokvari pet tisoč litrov mleka, ker mleko pijejo tudi bolniki in otroci, ker imajo mlekarne zaradi slabega mleka velike težave pri izdelovanju sirov in drugih mlečnih izdelkov.
Sicer pa je pri nas za zdaj še težko govoriti o povsem pravičnem plačevanju mleka. Mleko je namreč predvsem beljakovinsko živilo; Jugoslavija, pa je ena redkih držav, ki beljakovin v mleku sploh ne ugotavlja in plačuje mleko le po deležu tolšče. C. Zaplotnik
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Genex med največjimi trgovskimi hišami
Beograjska delovna organizacija Generalexport (Genex) za mednarodno in domačo trgovino, gostinstvo, turizem in zračni promet se je tudi lani uvrstila med največje trgovske hiše v svetu. O tem govori njen promet, ki je znašal okoli 6 milijard dolarjev. Izvoz blaga in storitev s posredovanjem Genexa je lani znašal okoli 1 milijardo 800 milijonov dolarjev, kar je 300 milijonov dolarjev več kot leto prej. Poleg avtomobilov jugo ima največji obseg izvoz šunke, lani so jo izvozili v vrednosti okoli 40 milijonov dolarjev, s čimer je bil Genex tretji oskrbovalec ameriškega tržišča s tem izdelkom. Velik izvozni posel pa je bila prodaja 450 tisoč ton domače koruze v Sovjetsko zvezo. S posredovanjem Genexa je bilo lani uresničenega okoli 13 odstotkov celotnega jugoslovanskega zunanjetrgovinskega prometa.
Tujih gostov 13 odstotkov več
Jugotours, eden naših največjih organizatorjev turističnih potovanj in letovanj za domače in tuje goste, namerava letos v jugoslovanska letovišča pripeljati 13 odstotkov tujih gostov več kot lani, ko jih je pripeljal okoli šeststo tisoč, ustvaril pa 213 milijonov dolarjev deviznega priliva. Letos pa računa na 255 milijonov dolarjev deviznega priliva. Večje napore usmerja v prodajo turističnih postelj v notranjosti dežele, ne le ob morju, predvsem v zdraviliščih in rehabilitacijskih središčih. Vključil se je tudi v prodajo Kopaonika, ki se hitro razvija. Pred kratkim so tam odprli nov večji hotel, za Kopaonik pa je pomembno tudi novo niško letališče.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Obnovili daljnovoda
Daljnovoda Zlato polje - Lipnica in Zlato polje-Brezje tvorita zanko s prečno povezavo prek Podnarta in napajata z električno energijo Naklo, Pod-brezje in Otoče do Podnarta ter desni brez Save od Okroglega do Lipnice. Od sobote, 20. decembra, naprej sta napajana z 20 — kilovoltno napetostjo, prej sta bila z 10 — kilovoltno. Prehod je bil potreben, da bi se izboljšale napetostne razmere na tem območju, saj sta bila daljnovoda na 39 kilometrih zelo obremenjena; tam je namreč 62 transformatorskih postaj. S prehodom na višjo napetost so pridobili tudi možnost za prenapajanje kranjskega območja in Elek-tro Žirovnice, ter obratno s povezavami pri Brezjah in Lipnici. Delavci tozd Elektro Kranj so obsežno delo opravili v dveh letih. Zamenjali so celotno izolacijo, transformacijo in opremo transformatorskih postaj. ♦
Čisti izvoz predvsem na ameriško tržišče
V radovljiški Almiri so lani ohranili približno enak obseg proizvodnje kot leto prej, vendar pa so v izdelke vložili veliko več dela in truda, kar pomeni, da so bili maloserijski in modni. Njihova izdelava je seveda zahtevnejša, stroški so večji, večje je tveganje, na drugi strani pa so se prav s takšnimi izdelki prebili v višji cenovni razred. Kakovost v Almiri že dolgo ni več le beseda, to očitno vedo tudi kupci, saj jim je lani uspelo zelo znižati zaloge končnih izdelkov, Almira pa je prejela več priznanj. Njene pletenine pa niso cenjene le doma, 40 odstotkov so jih lani prodali na tuje, na Zahod za nekaj manj kot milijon dolarjev, na Vzhod za 1,2 milijona. Njihov izvoz je v pretežni meri v predelavi, s čistim so najmočneje zastopani na ameriškem tržišču.
M   0  V   0   S    T I
Novost iz kranjske Save
V kranjski tovarni Sava so razvili nov izdelek, s katerim je moč preprečiti ekološke nesreče v primerih izlitja strupenih snovi v kanalizacijo. Gre za balon, s katerim je moč neprodušno zapreti Kanal z dimenzijami od 10 do 20, od 20 do 40 in od 40 do 100 centimetrov. Balon lahko uporabijo tudi pri popravilih v kanalizacijskem omrežju. S serijsko proizvodnjo balonov bodo v Savi pričeli letos. Prav v Kranju bi takšni baloni že prišli prav, saj se je lani mazut kar dvakrat izliv v Savo. Seveda pa bodu uporabni le, če bodo obvestila o izlitjih hitra. Le na ta način se bo dalo zaustaviti izlitje mazuta ali kemikalij, še preden bodo pricurljale do reke. 1
4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Obnoviti bo treba varovalno ograjo — Na desnem bregu reke Kokre v Kokri, pred Celarjevim mostom, sta domačiji Staneta Preka in Angelce Jelenko. Leseno škarpo, ki varuje domačiji pred poplavami, so s prostovoljnim delom gradili mladinci kranjske Save pred približno devetimi leti. Zdaj je že precej dotrajana. Zato je svet krajevne skupnosti Kokra na seji konec minulega leta ugotovil, da bi bilo treba obnovo škarpe nujno vključiti v program vodnogospodarskih del na reki Kokri za letos. Že večja povodenj bi namreč lahko povzročila veliko škodo. — A. Ž.
Pionirji gasilci na letovanju
Kranj — Tudi lani je bilo precej pionirk in pionirjev iz gorenjskih gasilskih društev na letovanju ob morju. Gasilska zveza Slovenije ima dom na Debelem rtiču pri Ankaranu. V njem letujejo najmlajši člani gasilskih organizacij. Pionirji gasilci pa letujejo in taborijo tudi v Fazani pri Pulju. Iz občinske gasilske zveze Škofja Loka je bile lani na letovanju ob morju okrog sto pionirjev gasilcev.
w I. P.
Letos zavetišče na Jakobu
Kranj — Kaže, da je zdaj konec dolgoletnih razprav, kaj narediti s pogoriščem na Jakobu v kranjski občini. Slovenijalesov tozd Žičnice in Iskra Ki-bernetika sta se menda dogovorila, da bo slednja odkupila zemljišče na Jakobu in na pogorišču zgradila novo planinsko zavetišče, ki bo za vse občane odprto predvidoma že letos. Predstavniki Iskre pa menijo, naj bi dom dobila v upravljanje planinska sekcija Iskre.
A. Ž.
Sprejeli so program dela
Podnart — Konec decembra so delegati skupščine krajevne skupnosti na seji razpravljali tudi o programu dela in finančnem načrtu za leto 1987. V krajevni skupnosti nameravajo letos vgraditi še prek 14 tisoč kvadratnih'metrov finega asfalta in asfaltirati nekaj makadamskih odsekov, za kar bodo potrebovali okrog 70 milijonov dinarjev. Sicer pa bodo dela iz srednjeročnega programa financirali s samoprispevkom in opravili tudi precej prostovoljnih ur.
CR
Skrb za okolje
Radovljica — Na seji predsedstva občinske organizacije ZZB NOV Radovljica konec decembra so obravnavali oceno gospodarjenja v letu 1986 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana za letos. Kar zadeva gospodarjenje so bile izrečene le posamezne načelne pripombe. Opozorili pa so na nedovoljene posega v prostor, onesnaževanje okolja in na črne gradnje. Tudi v osnutku resolucije za letos borci pogrešajo točne načrte za obvarovanje prostora in okolja ter zaščito dobre obdelovalne zemlje.
JR
Srečanje upokojencev
Radovljica, Kranj — Na programsko — volilni konferenci so se v začetku decembra zbrali člani društva upokojencev Radovljica. Ugotovili so, da društvo dela zelo dobro, še posebno pa so pohvalili vodstvo. Po devetih letih pa sc na seji izvolili tudi novega predsednika društva. Lojzeta Špilerja je zamenjal prof. Jože Šifrer, podpredsednica je Jožica Gogala, tajnica Angela Klemene in blagajničarka Elvira Emeršič. Izvršilni odbor društva pa ima 21 članov.
Pred novim letom pa so se srečali tudi upokojeni člani kolektiva Planika Kranj. Po ogledu tovarne so jim pripravili tovariško srečanje s kulturnim programom. V imenu upokojencev se za srečanje in denarno«nagrado najlepše zahvaljujem, kolektivu pa želim še veliko uspehov. L § —F. P.
Most je nujno potreben popravila — Most čez Savo v Mojstrani iz leta v leto postaja bolj nevaren, saj se stalno nagiba. Na to so opozorili delegati krajevne skupnosti Mojstrana na zboru krajevnih skupnosti, saj čezenj delavci vsak dan odhajajo na delo. Vsekakor bodo morali v prihodnje zbrati denar za popravilo, saj se most zdaj zdaj lahko podre. — Foto: D. Sedej
PISALI STE
A M
Vtisi z Vrtiljaka
V tednu praznovanja krajevne skupnosti je Društvo prijateljev mladine Šenčur pripravilo že šesti Vrtiljak. Prvotna, dokaj skromna prireditev z idejo Pokaži, kaj znaš, je zdaj že zelo presegla takratne zamisli. Na zadnjem Vrtiljaku so si v razgibanem ritmu sledili nastopi plesalcev osnovne šole pod vodstvom tovarišice Udirjcve pa prikupne pevke in kitaristke. Vse je navdušil ples snežink in snežakov, ki so ga zarajali otroci iz vrtca. Kot gost se je predstavil mladi novinar ob razgovoru z mlado pesnico. Domiselna je bila tudi nagrada igra Spomin, v kateri sije prislužilo nagrade 15 gledalcev in nastopajočih.
^.^.otno prireditev je spretno vodila Alenka Ivačič, za veselo razpoloženje pa je igral ansambel Sansa iz Kranja. Prireditev si je ogledalo prek 400 obiskovalcev. Za prijetno doživetje se velja zahvaliti še posebej Dra gici Markun, ki poleg dela v vrtcu kot predsednica DPM v Šenčurju vedno najde čas in ideje za delo z mladimi. Takih prireditev si v Šenčurju še želimo.
Zaprta ribarnica
V Radovtfici imamo lepo, urejeno ribarnico. Zal pa je ta prodajalna že precej časa zaprta. Menda je prodajalka bolna. Ali se res ne da najti nekoga, ki bi jo za ta čas zamenjal, da bi bila ribarnica odprta?    M. Gril
Krajevna skupnost Jošt
Dali bodo staro milijardo
dinarjev za cesto
Čepulje, 3. januarja — »Načrti za ureditev ceste Stražišče — Čepulje so bili narejeni že 1981. leta. Vendar ureditev ceste ni uvrščena v srednjeročni program. Zato smo se v krajevni skupnosti lotili urejanja telefonskega omrežja in ga tudi zgradili. Zdaj pa smo se dokončno odločili za cesto,« je razlagal Janez Novak, predsednik sveta krajevne skupnosti Jošt v kranjski občini.
Za ureditev dobrih pet kilometrov ceste od Stražišča do Cepulj bodo v krajevni skupnosti Jošt do 20. januarja zbrali milijardo starih dinarjev
»Za ureditev ceste od Stražišča do
Bolj kot krajevno skupnost poznajo Kranjčani in tudi drugi Jošt kot priljubljeno izletniško točko, Čepulje pa po domači gostilni. Sicer pa je Jošt poleg Šenturske gore in, recimo, še Kokre ter Jezerskega edina hribovita krajevna skupnost v kranjski občini. Morda bi lahko primerjali z njimi le še Podblico z Jamnikom.
Krajevna skupnost Jošt z naselji Jošt, Čepulje, Javornik, Lavtarski vrh, Planica in Pševo ima 159 prebivalcev. Na celotnem območju je 38 domačij in okrog 70 počitniških hišic. Dobrih pet kilometrov je od Čepulj do Stražišča, kamor morajo najmlajši iz krajevne skupnosti vsak dan v šolo. V Stražišču je tudi najbližja trgovina. Vsak dan vozijo iz krajevne skupnosti mleko v dolino. Redne avtobusne zveze za zdaj še nimajo, zato mora vsak sam poskrbeti, da pride vsak dan pravočasno na delo v Kranj. Domačini imajo tudi pogodbo za zimsko pluženje cest.
Čepulj se v krajevni skupnosti že dolgo časa zavzemamo,« razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Novak. »Že 1981. leta so bili narejeni načrti za ureditev te ceste. Pa potem ni bila uvrščena v prejšnji srednjeročni program. Nekaj časa smo razmišljali, kaj bi naredili. Potem pa smo se odločili za gradnjo telefonskega omrežja. Akcijo smo začeli 1983. leta in najprej zgradili omrežje do Čepulj. Jošt je že prej imel telefon, z akcijo pa smo pridobili po dva telefona za Javornik, Pševo in Čepulje. 1985. leta pa smo gradnjo omrežja nadaljevali proti Planici in Lavtarskemu vrhu. Lani 24. maja so tudi v teh dveh naseljih dobili po dva telefona. Za celotno telefonsko povezavo smo sami prispevali drogove in nič koliko prostovoljnih delovnih ur.«
Ko bo zgrajena telefonska centrala v Stražišču oziroma na desnem bregu
Janez Novak, predsednik sveta krajevne skupnosti
Save, bo na celotnem območju krajevne skupnosti lahko kar 100 telefonov. In čeprav jih je zdaj šele desetina, so v akciji sodelovali vsi, prispevek, ki so ga že takrat vložili, pa bi bil danes vreden najmanj 50 starih milijonov dinarjev na domačijo.
»Po lanskem koncu telefonske akcije pa v krajevni skupnosti ni bilo seje sveta,'ko ne bi bili spet razpravljali o cesti. Vsako večje deževje jo je načelo. Na sestanku v Cestnem podjetju smo ugotovili, da enkratno vzdrževanje celotnega odseka od Stražišča do Čepulj stane toliko kot gradnja enega kilometra asfalta. Zato smo se novembra na seji sveta in delnih zborih krajanov po naseljih odločili za prispevek za cesto. Nihče od domačinov ni imel nič proti prispevku 120 tisoč dinarjev. Tudi lastniki počitniških hišic so se že odločili za prispevek, in sicer najmanj po 60 tisoč dinarjev. Akcija se je zelo hitro začela in imamo tako danes večino denarja že pobrano. Do 20. januarja pa bomo zbrali prek staro milijardo dinarjev. Mislim, da ne bi smelo biti težav, saj so načrti narejeni, z lastniki zemljišč pa smo se tudi že dogovorili,« je poudaril Janez Novak in s tem napovedal za letos veliko akcijo v krajevni skupnosti.
Zalogaj, za kateregr. so se odločili v krajevni skupnosti, nedvomno ni majhen. Vendar so trdno prepričani in odločeni, da tudi to nalogo (tako kot telefonsko) morajo uresničiti. Pričakujejo pa seveda, da jim bo pomagala tudi širša skupnost. Delež, ki ga bodo dali za cesto, ni majhen..Navsezadnje pa bo urejena cesta najmanj dvakrat na leto v zadovoljstvo tudi številnim Kranjčanom in drugim. Na Joštu je namreč vsako leto 1. maja tradicionalno delavsko srečanje, na Planici nad Crngrobom pa konec marca osrednja spominska slo-
vesnost A. Žalar
Mladi so tekmovali
Radovljica — V počastitev praznika JLA je bilo v radovljiški občini več različnih tekmovanj, ki sta jih pripravila občinska organizacija ZSMS in zveza rezervnih vojaških starešin. Tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju z vojaško puško so bila od 28. novembra do 13. decembra v Begunjah, na Lancovem, v Lescah in Lipnici. Iz 16 osnovnih organizacij ZMSM je nastopilo 39 ekip. Že četrtič zapored pa je bila najuspešnejša ekipa osnovne organizacije Begunje, ki je osvojila prehodni pokal občinske organizacije ZMSM. Prislužila si ga je v trajno last, podelili pa ji ga bodo na slavno-
stni seji občinske konference prihodnji mesec. Osnovna organizacija ZSMS Begunje pa je pripravila še posebno tekmovanje za pokal Kokrškega odreda. Zmagala je ekipa osnovne organizacije ZSMS med 12 ekipami iz krajevne skupnosti. Ekipa občinske organizacije ZSMS pa je sodelovala tudi na republiškem tekmovanju pod naslovom Tito-revolucija-partija in osvojila med štirimi ekipami drugo mesto. Zmagala je ekipa V.P. Tolmin. Tretji in četrti pa so bili tekmovalci iz občinske konference ZSMS in garnizije JLA iz Kranja.
JR
Za lepši, bolj turistično obarvan kraj — Stara tabla za Dvorje je bila vsa skrivijrna. Vsakič, ko se je Jože Ciperle, elektromeha-nik iz Dvori.,, ki ima doma servis in montažo vodnih čistilnih naprav, vračal domov, «a je po malem jezilo. Toliko hodi po svetu, toliko lepih napisnih tabel ga pozdravlja drugod, doma pa takale nespodobnost! Zakaj ne bi imele tudi Dvorje lepše table? Vprašal je v krajevni skupnosti, če lahko sam postavi nove table. Nič niso imeli proti, seveda ne, in s tovarišico Julko Hrova-tovo, ki uči likovni pouk v cerkljanski šoli, se je dogovoril za osnutek. Lična prva tabla je bila že ob koncu poletja postavljena na križišču, kjer vodi cesta iz velesovske smeri proti Cerkljam in Dvorjam. Drugo so postavili iz cerkljanske smeri. Na tej je že nakazano, da imajo Dvorje tudi svoje športno igrišče, spomenik Davorina Jenka in teniško igrišče. Še tretjo tablo bi radi postavili, tam, kjer se iz (J rad u zavije proti Dvorjam, pa ne dovoli lastnik zemljišča ob potoku Reka. Da se je le začelo, so veseli Dvorjani. — D. Dolenc
Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski   številki sta
21-835 ali 21-860.
Imate konjička?
Kristina Tušek:
Za ročno pletenje vzemite najboljšo volno
Nekajkrat sem na razstavah ročnih del ob dnevu žena v Šenčurju občudovala njene pletenine: dobri kroji, izredno lepo pletenje, razni, tudi večbarvni vzorci.
Ta večer se je ravno odpravljala od doma. Na sebi je imela svetlo modro jopico; z luknjičastim vzorcem v diagonalnih črtah je pletenino spreminjala v čipko. Prelepo delo. Na hitro mi je pokazala še nekaj svojih zadnjih del, puloverjev zase, za sina, hčer, za moža.
Od kod tako veselje do pletenja? Že včasih doma, tam pri Ptuju, je rada pletla, vendar takrat le nogavice in rokavice. Resnično veselje za pletenje pa je dobila, ko so prišli otroci. Oba otroka sta bila vsa v pleteninah. Naučila se je malo iz knjig, malo pa ji je pomagala moževa mama. Tudi kvačkala je veliko. Ko je bila v Šenčurju prva razstava ročnih del, še tista v Srednji vasi pri Jančetu, je razstavila dve dolgi kvačkani obleki, belo in črno. In potem vsako leto.
Nikoli ni brez dela. Plete, ko pazi na moževe stroje v delavnici, plete pri televiziji. Včasih naredi kroj, včasih pogleda le na stare puloverje. Vzorce jemlje iz knjig, včasih doda tudi kaj svojega. Če pa se v vzorec 'znpiči', ne odjenja prej, preden ga ne
osvoji. Igle je treba vzeti v roke, pravi, volno in knjigo. Brati in plesti. In če ne uspe prvič, spet prebere navodilo, spet poskuša. Včasih traja uro, včasih tudi vse popoldne. Ženske niso vztrajne, prehitro vržejo puško v koruzo. Ce pa bi se potrudile, bi jim marsikaj uspelo.
In še nekaj poudarja Kristina: vedno kupuje le najkvalitetnejšo volno. Preveč dela, preveč ur je vloženih v eno samo pletenino, da bi že po pr vem pranju izgubila obliko. Zato naj za ročno pletenje ne bo nikoli škoda denarja za dobro volno. Volno kupuje v Elitini Volni. Če ji klobčič ostane, ga lahko vrne. Prodajalke volno rade vzamejo nazaj, saj se velikokrat zgodi, da druga pletilja išče prav tistih 5 d kg volne. Draga volna ne oblati brez koristi doma, pletilja pa le najde tisto, kar nujno potrebuje.
D. Dolenc
Drugi del gledališke sezone
OTVORITVENA PREDSTAVA ZA TEDEN SLOVENSKE DRAME
Kranj — Snojeva drama Gabrijel in Mihael, ki jo prav zdaj pripravlja Prešernovo gledališče Kranj, bo ne le krstna uprizoritev Snojevega dela, temveč tudi otvoritvena predstava letošnjega Tedna slovenske drame. Gledališče načrtuje, kot je povedal umetniški vodja Marija Logar, za februar in marec tudi tako imenovani nočni program z znanimi slovenskimi in jugoslovanskimi gledališkimi
imeni.
gledališčema. Od spremljevalnih prireditev bo okrogla miza slovenskih teatrologov o klasiki na slovenskih odrih, medtem ko je pesniški simpozij prestavljen na iesen.«
Kranjska gledališka hiša je bila pred časom kraj, kjer je bilo tudi veliko dobre muzike — večeri jazza na primer. Ti so se, žal, izrodili. Ali se da ponuditi občinstvu še kaj drugega?
»Razmišljamo o tako imenovanem nočnem gledališkem programu. Načrti so dokaj ambiciozni, saj bi radi privabili v Kranj najbolj znane gledališke umetnike. Ne le slovenskih, temveč tudi iz drugih republik. Za začetek bodo verjetno to komorne predstave, kot so monodrame in recitali gledaliških umetnikov. Če bi nam uspelo februarja in marca povabiti v gledališko kadilnico katero znamenito gledališko ime, potem bi bilo to za ljubitelje gledališča verjetno lepo doživetje. Morda bi sem sodili tudi večeri šansonov. Vsekakor pa se kaže potruditi za nov, malce drugačen gledališki utrip v Kranju.«
Ali bomo v gledališki dvorani v drugi polovici sezone videli kakšno zanimivo gostovanje?
»Prešernovo gledališče bo po vsej verjetnosti na Reki gostovalo s Strintbergovo Gospodično Julijo in s Hadžičevim Državnim lopovom v Zagrebu, zato pričakujemo, da nam bodo hrvaški gledališčniki vrnili obisk. Zagrebčani nam bodo, vsaj dosedanji dogovor je tak, prikazali Goljevščkove dramo Pod Krležino glavo, kot so oni poimenovali predstavo Pod Prešernovo glavo.
L. M.
Kranj — Zadnja premiera v Prešernovem gledališču je bila prednovoletna Čarovnik iz Oza. L.F.Bauma v režiji Lojzeta Domajnka. — Foto: Miha Fock
Takoj, ko se staro leto prevesi v novo, se tudi v sezoni gledališč napove druga polovica sezone. V njej je nianj premier, ki sta jih oktober in november tako polna, več je ponovitev in gostovanj. Podobno je tudi v ^fešernovem gledališču v Kranju, kjer se že pripravljajo na zadnjo uPrizoritev te sezone. Snojeva dra-n^a Gabrijel in Mihael bo obenem tudi otvoritvena predstava Tedna slovenske drame v drugi polovici febru-arja, s katero kranjsko gledališče tako kot nekajkrat doslej postavlja na oder slovensko noviteto.
Bo s to, četrto premierno predsta-v° gledališče uresničilo že prej zastavljeni program?
»Vse gre po načrtu. Pripravljamo Premiero, na vrsti so številna gosto-v&nja, za abonmaje pa se bo v drugi
polovici januarja začela predstava Žlahtnega meščana,« je povedal umetniški vodja gledališča Matija Logar.
Sezono ste začeli s tremi poklicnimi igralci, del ljubiteljske dramske družine pa je gledališče zapustil. Je to kaj vplivalo na program?
»Nič. Poleg stalnih igralcev, Bernarde Oman, Tineta Omana in Matjaža Višnarja, smo si pomagali tudi z gostujočimi igralci, del igralcev amaterjev pa še vedno igra. Letos bomo zaposlili še dva nova igralca.«
Priprave na Teden slovenske drame že tečejo; ali je že sestavljen program?
»Izbira predstav je delo selektorja Andreja Inkreta. Znano je le to, da bosta dve predstavi tako kot doslej namenjeni   dvema neslovenskima
Skrb za kulturno dediščino
Crvom ni mar kulture
Kranj — V enem letu narede lesni črvi ničkoliko novih lukenj v predme'e kulturne dediščine, shranjene v muzejskih skladiščih in drugod. To niso edini škodljivci, ki načenjajo predmete, shranjene v tesnih in neprimernih skladiščih. V novejših pa so razmere za hranjenje boljše in dostopnost do predmetov večja, to pa konservatorju omogoča lažje delo.
Lesnim črvičkom je prav malo mar, £e grizljajo kolovrat častitljive starosti, ki stoji v rojstni hiši Frana Šaleškega Finžgarja. Če bi jim pustili, bi v nekaj •etih povsem pregrizljali les in kolo-Vrat bi se sesul v prah. Vendar pa je ta kolovrat, ki je zdaj v konservatorski
delavnici Gorenjskega muzeja v Kranju, le del kulturne dediščine, ki je v muzejih na Gorenjskem na ogled ali pa je shranjena v muzejskih shrambah. Podobne nege, kot jo je zdaj deležen Finžgarjev kolovrat, je namreč občasno potrebnih še okoli 3000 etnografskih predmetov, okoli 1500 predmetov iz novejše kulturne zgodovine, pa še bi lahko naštevali.
»Da bi vso to množico predmetov najmanj enkrat na leto lahko pregledala in po potrebi oskrbela, je praktično nemogoče,« pravi Marjanca Jeglič, ki dela v Gorenjskem muzeju kot konser-vatorka že deset let. »V muzejskih skladiščih, ki smo jih uredili v zadnjem času, je za hrambo muzejskih predmetov sicer veliko bolje poskrbljeno, tudi preglednejše je, medtem ko je v starih natrpanih skladiščih še do predmetov težko priti. Če bi nas bilo več, bi lahko bolje poskrbeli tudi za to vrsto kulturne dediščine.«
Vendar pa ni le les občutljiv za zob časa oziroma za črva, kadar se zaredi v njem. Tudi drugi predmeti podlegajo najrazličnejšim škodljivcem in škodljivim vplivom. V lanski hudi zimi je mraz tako škodil kositrnim predmetom v skladiščih, da se jih je lotila kositrna kuga — sesipavanje kovine v prah.
»Ko bo konservatorska delavnica obnovljena, morda bo to že letos, bo tudi več predmetov, potrebnih nege in popravila, lahko dobilo novo lice. Kar pa se predmetov na ifcrenu tiče, je seveda treba torbo z najpotrebnejšim v roke pa v muzeje. Čeprav se je treba lotiti prav vsakega predmeta, pa če je to kamen, les, tekstil, steklo ali kaj drugega, nekateri predmeti vendarle potrebujejo specialno pomoč: zato se neredko obračamo na specialiste v Narodnem in še posebej v Etnografskem muzeju v Ljubljani pa tudi v Skofji Loki.
L. M.
Opera za mlade
ponovni uspeh s.hajdarovic
Ljubljana — V mladinski operi Johna Rutterja z naslovom Bang, ki je doživela premiero konec decembra lani, je mezzosopranistka Sabira Hajdarović pela vidno vlogo.
Lanska gorenjska Prešernova na-Srajenk a za glasbo, kranjska mezzo-s°Pranistka Sabina Hajdarović, je P° dveh produkcijskih glasbenih ^sPehih ljubljanskega Cankarjevega J*°nia (mladinska opera Palček in Svetni projekt Baletni triptih Milka pParembleka) ponovno blestela na 'Jubljanskih glasbeno-odrskih deskah.
..^evka Hajdaroviceva, ki je v sre-o|ni decembra lani z uspehom ponora interpretacijo Petih pesmi Matilde Wesendok Riharda Wagnerja 5* nastopih Simfoničnega orkestra slovenske filharmonije v Mariboru ln Novi Gorici z dirigentom Samom
Hubadom, tokrat ponovno nastopa v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma — v mladinski operi Johna Rutterja (roj. 1945) BANG. Hajdaroviceva interpretira edino zen-sko-moško vlogo (Thomas Bates) v režiji A. Jana pod umetniškim vodstvom in dirigentom Muriom Rijav-cem v odlični scenografiji N. Matula in kostumografiji A. Bartl. Poleg Hajdanoviceve se tokrat v manjši vlogi pojavlja še eno kranjsko ime, njen učence basist Marko Kavči* V tej mladinski operi nastopa namreč vrsta igralcev in pevcev, od znanih do manj znanih in še neuveljavljenih. Ob gledaliških igralcih, kot so
A. Valič, J. Mraz, M. Furjan, S. Božič, D. Valič, in pevcih K. Jeriču, D. Ognjanoviču, J. Humru, J. Koresu, F. Javorniku so to predvsem sama neznana pevska in igralska imena, v vlogi ljudstva pa člani APZ Tone Tomšič iz Ljubljane.
Vloga Hajdarovičeve ob že navedeni pevski zasedbi močno izstopa; po premieri konec decembra in eni ponovitvi so vse naslednje (februarske) zaključene predstave namenjene organiziranemu obirku mladine (zadnji razredi osnovne šole in vsi razredi vseh usmeritev srednjega usmerjenega izobraževanja).
F K
kulturni koledar
KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled literarna razstiva ob 150-letnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta novoletna prodajna razstava članov Likovnega društva Kranj. V galeriji Mestne hiše se predstavljajo likovni umetniki iz Zemuna.
JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Stara Kranjska v litografijah. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej Kranj. VRBA, DOSLOVCE — Prešernova in Finžgarjeva rojstna hiša sta ta mesec zaprti.
RADOVLJICA — Čebelarski muzej, Kovaški muzej v Kropi in Muzej talcev v Begunjah so januarja in februarja zaprti. Odprt je le Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici, in sicer ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. ŠKOFJA LOKA — Muzejske zbirke so odprte samo ob sobotah in nedeljah od
9. do 17. ure.
LJUBLJANA — Jutri, v sredo, ob 19.30 bo v Slovenski filharmoniji koncert, na katerem nastopata violončelist Miloš Mlejnik in pianist Janko Šetinc. Na sporedu so dela Weberna, Beethovena, Debussvja, Merkuja in Griega.
indija v malem
Ljubljana — V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je odprta razstava Indijk v slovenski besedi. Pripravila jo je indološka sekcija slovenskega orientalističnega društva v sodelovanju s SAZU ter Narodno in univerzitetno knjižnico.
Na razstavi je veliko knjig in člankov o Indiji, ki so jih napisali slovenski in tuji avtorji. Novice o Indijcih so k nam prodirale že zgodaj, saj jih omenjata že Primož Trubar v Cerkovni ordnungi in Jernej Basar (1683-1738) v svojih Pridigah. Predstavljena je tudi starejša in novejša indijska filozofija, verstva, umetnost, staroindijska književnost, ki jo je v literarni zgodovini obravnaval Gregor Krek, v poljudnih člankih pa Tavčar in Kersnik. Razstava kronološko sledi tudi novejšemu času, saj ni obšla Gandhija, tvorca indijske neodvisnosti, in Nehruja, očeta sodobne Indije. Z različnimi prispevki so na razstavi prikazani tudi sedanji jugoslovan-sko-indijski gospodarski stiki.
Ob razstavi je pripravljenih tudi več spremnih prireditev. Danes, v torek, je na filozofski fakulteti ob 19.30 predstavitev indijske ljubezenske lirike; jutri ob isti uri pa bo Dušica Kunaver predavala o srečanju naših alpinističnih odprav z Indijo in Nepalom. V četrtek, 8. januarja, bo na filozofski fakulteti Martin Lumbar priredil koncert za sitar. V ponedeljek, 12., in torek, 13. januarja, od 17. do 19. ure bodo v veliki dvorani SAZU, Novi trg 1, naslednja predavanja: M. Košak in S. Bukovec bosta govorila o politični in ekonomski podobi Indije, Milan Štante pa o indijskem nacionalnem vprašanju. V sredo, 14. januarja, bo Franc Srimf predaval o filozofski misli Upanišad, Tamara Ditrich in dr. Zmago Šmitek pa o budizmu in umetnosti Indije. Razstava v SAZU bo odprta do 16. januarja.
Na velikem platnu
makavejevi filmi
Ljubljana — Za izredno lep začetek nove filmske sezone sta poskrbela Cankarjev dom in Kinematografi Ljubljana. Že od jutri, 7. januarja, naprej, bodo namreč ob 20. uri v srednji dvorani Cankarjevega doma prišli na svoj račun ljubitelji kvalitetnih filmov. Dušan Makavejev je ljubiteljem sedme umetnosti že ničkolikokrat dokazal svoje sposobnosti. Zdaj končno prihaja na slovensko veliko platno retrospektiva njegovih filmov, seveda tudi razvpitih Wr misterij organizma, ki je bil dolga leta v 'bunkerju'. Če bo šlo vse po sreči, si bodo obiskovalci tega večera (13. januar) ogledali film skupaj z njegovim avtorjem. Vsekakor gre za filmski dogodek, ki vam ga zelo priporočamo!
vb
Mladinska kultura
ročk živi naprej
Po koncertu francoske skupine Neo Museum v Delavskem domu, ki je pomenil prvo uspešno izpeljano akcijo nove zasedbe Kluba ljubiteljev glasbe, delajo člani kluba naprej.
Dva dni pred novim letom so pripravili glasbeno prireditev z naslovom Novoletni jam-session. Prizorišče dogajanja so prestavili iz že tradicionalnega Delavskega doma v dom DPO v Stražišču. Glasba je znotraj zidov stražiškega kulturnega hrama odmevala vse do zgodnjih jutranjih ur. Na odru se je zvrstilo več ansamblov: Toxica (Ljubljana), Filomena (Radovljica), Mr. Zoro (Ljubljana), Cabaret (Kranj) in kranjski glasbeniki, ki so za to priložnost nastopili pod imenom MI.
Če bo šlo vse po sreči, se bodo januarja začeli tudi stalni glasbeni večeri ob petkih. V okviru akcije Vesele počitnice pa že pripravljajo koncertno ponudbo. Razmišljanja gredo v smeri Dixieland band Kranj, Janša kvantet, Tomaž Pengov in Svetlana Makarovič ter Ekaterina Velika iz Beograda.
Če gre soditi po prvih akcijah, se v Kranju popularna glasba, predvsem koncertna ponudba, spet postavlja na — sicer zelo trhle — noge. Seveda bodo glavno besedo morali reči še delegati kulturne skupnosti, ko bodo sprejemali finančni proračun za leto 1987.
Kako pa je s tovrstno dejavnostjo v drugih gorenjskih občinah? Caplja zadaj, kljub občasnim tovrstnim glasbenim dogodkom. Koliko časa še?
Vine Bešter
Za ljubitelje videa
kino v domaČi sobi
Kranj — Konec leta je Roman Kvaternik odprl v KS Vodovodni stolp videoteko, ki ob izposoji posnetih videokaset nudi še vrsto drugih uslug.
Razmahu videa v svetu poskušamo že nekaj časa slediti tudi pri nas, čeprav šele z začetniškimi koraki. Vendar lahko rečemo, da nekateri to tehnično pridobitev novejšega časa že zelo uporabljajo. Glede na velike razsežnosti uporabe, od umetnosti pa vse do čisto tehničnih nalog, se video zmerom bolj uporablja tudi kot razvedrilo.
Da je res tako, ve povedati Roman Kvaternik, ki je konec prejšnjega leta na Valjavčevi 29 v Kranju odprl videoteko VIDEOBLUE.
Kletni prostor stanovanjske hiše je sicer zelo lično in funkcionalno urejen, majhen problem pa nastopi, ko videoteko iščemo. Kljub neonski reklamni tabli ob Cesti Moše Pijadeja moramo namreč Kranj kar dobro poznati, da pridemo do videoteke.
In kaj vse nam VIDEOBLUE ponuja? Predvsem prek sto filmskih naslovov različnih žanrov. Na račun bodo prišli tako ljubitelji kriminalk, srhljivk, komedij, kot tisti, ki jim je pri srcu erotika. Ko smo prelistavali seznam filmov, smo na njem opazili tudi nekaj naslovov z oznako visoke kvalitete. Sicer pa je večji del ponudbe zasnovan na filmskih uspešnicah, ki na veliko polnijo kinodvorane pri nas in v svetu. Ob tem velja omeniti, da je nekaj filmov prevedenih oziroma podnaslovljenih v slovenščino in nekaj v srbohrvaščino, druge pa moramo poslušati \ izvirniku, kar pa pravih ljubiteljev videa, kot zatrjuje Roman Kvaternik, ne moti preveč.
Obiskovalci videoteke lahko pridejo tudi po nasvet za nakup video opreme, lahko naročijo snemanje z video kamero (za poroko) ali podobno.
Vine Bešter
6. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 6. JANUARJA INI
V Kranju smo dobili prvo zasebno komisijsko trgovino športne opreme_
Drsalke in otroške smuči gredo sproti
Kranj, januarja — Na Gasilskem trgu v Kranju, kjer je bila včasih gostilna pri Knedlnu, je zrasla prijetna trgovinica — komisijska trgovina za športno opremo. Vodi jo Silva ŠtiherI, po poklicu sicer fizioterapevtka, vendar se, kot kaže, kar dobro znajde tudi kot trgovka.
Trgovinica je kar dobro založena, čeprav je odprta šele od torka, 16. decembra, in ljudje še ne vedo zanjo. Smučarske bunde, drsalke, tekaške čevlje, kolesa, teniške loparje, pripomočke za planince, otroške pletenine, prtljažnike za smuči in podobno smo videli na modro obrobljenih policah. Kot pove Silva, pa bodo v prodajo sprejemali tudi opremo za kampiranje in jadranje na deski. Za jadralne deske bodo kupcem posredovali le naslove prodajalcev, saj je za shranjevanje desk prodajalna premajhna. Verjetno pa bodo poleti, prodajalno razširili ven, na trg, in tu nudili kolesa, mopede in podobno. Prodajali pa bodo tudi vso opremo za otroke, kot so stajice, hojce, otroški vozički in podobno.
Največje je povpraševanje po otroški smučarski opremi in otroških drsalkah Še ogrejejo se ne, že so prodane. Človek bi skoraj ne verjel, saj je komaj mesec dni po zadnjih sejmih rabljene smučarske opreme. Pa vendar je tako.
Nova komisijska trgovina je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. V enem mesecu mora biti blago prodano, če ne bo, ga bodo vrnili lastniku. Takega blaga bo verjetno bolj malo, saj so cene zelo sprejemljive. Ob današnji draginji bodo komisijske prodajalne vedno bolj obiskane in vedno manj bo predsodkov, da je to ali ono oblačilo pred nami že nekdo nosil. Če le ne bo Silvina prodajalna prehitro premajhna!
D. Dolenc
Škocjanske jame postale svetovna znamenitost
Ljubljana — Komite za svetovno dediščino pri UNESCO je letos v seznam svetovnih znamenitosti vključil Škocjanske jame in samostan Stude-nico. Vanj vpisujejo kulturne in naravne dobrine, ki imajo izjemen in splošni pomen in naj bi jih zato ohranili prihodnjim generacijam.
Škocjanskim jamam so priznali pomen izjemno lepe in pomembne naravne dobrine, jame odlikujejo izjemne geomorfološke kvalitete in oblike ter zastopstvo naravnih habaritov, kjer so se ohranile ogrožene živalske in rastlinske vrste, pomembne za znanost in zaradi ohranitve.
Na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine, ki seveda ni dokončen, je zdaj devet jugoslovanskih znamenitosti; Durmitor, Plitvička jezera in Škocjanske jame kot naravne znamenitosti in Dubrovnik, Split, So-počani, Kotor, Ohrid in Studenica kot kulturni spomeniki.
Z uvrstitvijo Škocjanskih jam na ta seznam sta slovenski Kras in z njim Slovenija dobila mesto med 421 svetovnimi znamenitostmi.
Pšenica na kranjskih njivah slabo obrodi
Pšenične tožbe
Kranj, januarja — S pšenico imajo na kranjskih njivah obilo težav. V poročilih o setvi in spravilu pridelkov nenehno nizajo razloge, zakaj pšenica slabo obrodi. Slovenski kmetijski politiki skušajo dopovedati, da se na kranjskih njivah pšenice ne splača sejati.
iz spomladi v jesen in iz jeseni v pomlad beremo poročila o setvi oziroma spravilu izdelkov. V njih že nekaj časa dajejo veliko pozornosti pšenici, ki seveda ni glavni pridelek na kranjskih njivah. Daleč jo prekaša koruza — letošnji tržni pridelek je bil 11-krat večji — ter seveda krompir, katerega pridelek je bil 15-krat večji. Vendar je koruza v zadnjem poročilu o spravilu pridelkov deležna le dobre tipkane vrstice, krompir sicer nekaj več, saj letos kakovost krompirja ni bila naj boljša,'težave pa imajo pri odkupu, saj je zadruga do konca leta odkupila le 70 odstotkov pogodbenih količin jedilnega in industrijskega krompirja, drugega pa bo kasneje, ker se tovarna Helios otepa zalog. Pšenici pa je namenjena kar dobra polovica tipkane strani samih pšeničnih tožb.
Letos je tržni pridelek pšenice znašal 1.053 ton, s čimer so načrt le 56-od-stotno uresničili. Na družbenih njivah so pridelali 70;i ton pšenice, v načrtu pa je bilo zapisanih 1.046 ton, povprečni pridelek je znašal 3 tone na hektar. Od kmetov pa so odkupili 350 ton pšenice, računali so na 821 ton. Pri kmetih je bil hektarski pridelek še slabši, znašal je 2,3 tone na hektar. Podrobno so opisani razlogi, začenši z nepravočasno jesensko setvijo, ki se je zavlekla zaradi septembrske suše, zaradi česar so bile razmere za vznik semena slabe. Spomladi ■e je dolgo zadržal sneg, kar je povzročilo širjenje glivične bolezni — snežne plesni Posevki so bili zato razredčeni do 35 odstotkov, 25 hektarov posejane pšenice pa je bilo tako uničenih, da so jih morali preorati in ponovno zasejati. Vlažna pomlad je povzročila razmah dveh glivičnih bolezni, žitne pepelnate plesni in rjavenje plevic v klasku, ki sta krepko vplivali na slab pridelek V družbenem sektorju je bil zato pridelek slabši za petino, v zasebnem za polovi co. Kmetje pšenico pridelujejo na njivah, ki so manjše od polovice hektara, /a radi razdrobljenosti slabše i/.vajajo agrotohn ene ukrepe, kot so škropljenje proti plevelu, glivičnim boleznim in škodljivcem ter gnojenje
Tudi za prihodnjo lesen ne obetajo dobrega pridelka pšenice, saj se je /a teknilo že pri semenu Semenarne namreč niso dobavile naročenih sort. ker jih primanjkuje, zato so si pomagali / vojvodinsko pšenico, ki pa na Gorenj skem slabše obrodi. S pšenico so v družbenem s« ktorju zasejali 189. v /aseb nem pa 410 hektarov
M V
Alpinisti čistijo visoke dimnike
Na alpinistični vrvi z brusilko v roki
Kranj, 5. januarja — Kranjski alpinisti že dve leti čistijo visoke dimnike in druge naprave, kar je dodaten zaslužek tudi številnih drugih alpinističnih društev. Delodajalci še vedno dvomijo v varnost in se raje odločajo za dražje odre, čeprav jih po svetu sploh ne uporabljajo več.
Naj si v zadnjem času še tako zelo 1\ip$ JliSPt'
želimo stopiti v ero nove tehnologije
in postindustrijske družbe, kljub vse- '3?flg§ llill
mu še ne bomo mogli brez dimnikov, ne starih in ne novih, ki prihajajo tu- I " *
di z novo tehnologijo. Niso nam v ^lISl kakšen poseben pokrajinski okras in tudi gospodarskega napredka ne simbolizirajo več, a če so že tu, naj bodo vsaj vzdrževani.
če pogledamo naokoli, ni treba imeti posebno bistrega očesa, da vidimo številne zarjavele dimnike, tudi strehe na visokih stavbah žre rja. V podjetjih nanje kar pozabljajo; in dalj časa ko pozabljajo, večja je škoda.
Pred dvema letoma so se alpinisti Matjaž Beguš, Tomo Česen, Janez Triler in jamar Vili Skok odločili, da jim kot zasebnim obrtnikom daje vsakdanji kruh prav čiščenje dimnikov in drugih višinskih naprav. Zahtevana višinska dela jim vsaj zaradi višine niso delala preglavic, saj kot alpinisti vrtoglavico« pač nimajo in morajo biti nasploh visoko nad zemljo dovolj spretni in iznajdljivi.
»Alpinistično znanje nam na višini 50 metrov pride kar prav, saj delamo brez odra,« pravi Matjaž Beguš. »Najprej smo delali po Kranju, na dimniku v Ibiju, v toplarni, potem tudi drugod. Visimo na vrvi, ki je pripeta na sidrišče. Vsa oprema je uvožena, draga in seveda ne večna. Oprema nas zato veliko stane in je precejšen strošek.
Dimnike in druge naprave čistimo mehansko, z brusilko, a tudi s peskom in kompresorjem kovino očistimo do sijaja. Nato nanesemo barvo, normalno ali posebno, kot želijo naši
i
naročniki. Nekateri se že zavedajo, kako hitro gre brez odra, saj mi v času, ko postavljajo drugje oder, opravimo že ves postopek. Naše delo je zato precej cenejše. Konec koncev moramo biti cenejši in tako konku-
renčni. Veliko takih opravil namreč opravijo že člani alpinističnih društev, ki si na ta način služijo denar za opremo in more bitne odprave.
Največji problemi so v tem, ker naročniki še vedno zelo dvomijo v našo varnost, čeprav zatrjujemo, in tudi dokazujemo, da smo kar dvojno zavarovani. Upamo si trditi, da je delo na alpinistični vrvi varnejše kot delo na odru, kar velja tudi v vseh zahodnih državah. Tam so še strožji predpisi, saj delavci delajo iz posebnih košar.
Na Gorenjskem se zdi, kot da nas ne potrebujejo ali še vedno premalo poznajo. Veliko več dela imamo namreč v drugih slovenskih in jugoslovanskih krajih. Čeprav smo vajeni dela na višini, je kljub vsemu dokaj' naporno, saj uro za uro držiš v rokah po deset kilogramov in več. Radi se pošalimo — čeprav bo večkrat kot ne kar držalo, da zjutraj iščemo delo, popoldne pa delamo.«
Mladim alpinistom, ki jih vidimo viseti na visokih dimnikih, se delo ne zdi nenavadno, čeprav se nam ob pogledu nanje jezijo lasje. Razumljivo, da je strah, da bi padli in se poškodovali, vsaj v začetku tudi pri delodajalcih, a sčasoma bomo le morali priznati, da je delo na vrvi varnejše in tudi znatno cenejše.
D. Sedej
Društvo psoriatikov Ljubljana ima svojo podružnico na Gorenjskem
Luskavica, dodatno breme za človeka
Po epidemioloških podatkih je luskavica poleg sladkorne bolezni najpogostejša bolezen človeštva. Za psoriazo, kot se luskavici medicinsko reče, boluje 1 do 2 odstotka vsega prebivalstva sveta, se pravi, da je psoriatikov približno 50 milijonov. Samo v Sloveniji jih je 40 tisoč.
Bolezen je neprijetna, tudi psoriatiki so spoznali, da je bolnikom, združenim enakim med enakim, lažje. Švedska je kot ena prvih držav leta 1963 ustanovila društvo psoriatikov, sledile so druge države, v Jugoslaviji je bilo prvo društvo ustanovljeno na Hrvaškem, leta 1979 paše v Sloveniji. Leta 1973 je bila ustanovljena tudi mednarodna federacija društev psoriatikov.
Naloga društev je, obveščati bolnike o problematiki bolezni, o novih možnostih zdravljenja, novih zdravilih, zbirati materialna sredstva za znanstvene raziskave, ki bi odkrile povzročitelje bolezni,in zdravila zanjo.
Slovensko društvo je dokaj delavno. Podružnice ima po vseh regijah, od letošnjega februarja tudi na Gorenjskem. Gorenjska podružnica ima okrog 100 članov, v Sloveniji pa jih je
včlanjenih nekaj preko 1000. Cim več naj bi se jih včlanilo, saj se bodo le množično lažje potegovali za prednosti, ki jih družba kot bolnikom mora priznati. Bolnikom z luskavico najbolj pomaga zdravljenje ob morju, posebej je za to primeren Mali Lošinj, pa Atomske in Moravske Toplice. Toda ni ne denarja ne dosti dni dopusta. Zato bi morale delovne organizacije pomagati svojim delavcem, ki bolujejo za to boleznijo.
Gorenjski bolniki, bi radi zbrali sredstva za nakup aparature za obsevanje, da bi jim ne bilo treba v Ljubljano na tovrstno zdravljenje. Bolniki bi morali imeti tudi posebne diete. Dermatologi jim dajejo nasvete, predpisujejo mazila in podobno, toda tudi izkušnje bolnikov samih, ki si jih izmenjujejo v društvu, so dragocene. Večje teža-
ve ima okrog 30 odstotkov teh bolni kov. Nekateri pa niti ne vedo, da imajc luskavico. 5 do 10 odstotkov bolnikov t luskavico pa že trpi celo zradi bolečin v sklepih.
Glavno zdravilo je sodelovanje bolnika pri zdravljenju, prava prehrana in čim manj psihičnih stresov.
Slovensko društvo psoriatikov izdaja svoj časopis Za prostor pod soncem in organizira predavanja. V ponedeljek, 15. decembra, ko se je na redni letni skupščini zbralo kar precejšnje število članov, je predaval dr. Jože Arzenšek, dermatolog specialist iz Celja. Marca se bodo spet srečali in tudi za takrat je dr. Arzenšek obljubil predavanje. Podružnica društva sprejema prijave na naslov Cirila Skok, Kranj, Bavdkova ul. 30.
I). Dolenc
Končana je petletna preizkušnja
Nikdar med izgubarji
Kranj, 5. januarja — »Nekaj je za Kranj značilno, čeprav marsikdo tega ne pove. Veliko industrij' sko mesto je to, z veliko priseljenimi, ki 500-letne tradicije na področju sejmarstva ne čutijo. Drugje v svetu bi to znali drugače i/koristiti« ugotavlja Franci Kkar, direktor Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem.
Leto 1986 pomeni za Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem tudi sklenitev petletnega uspešnega poslovanja in obratovanja v novih prostorih. Če pa se ozremo še pet let nazaj, nas preseneti leto Gorenjski se jem ustvaril 600 milijonov starih dinar jev celotnega prihodka. Letos bo znašal M) starih milijard dinarjev. Če od-Stejemo inflacijo, to pomeni, da se je dejavnost in poslovnost v desetib letih poverala za 15-krat.
»Bili so rasi, ko je sejem v Kranju /i votaril in so ga bili nekateri pripra\ I p • ni celo odpisati,« pravi direktor Franci
podati
Kkar »Pa smo potem to bitko s preteklostjo dobili, čeprav je za Kranj še vedno značilno (in marsikdo tega ne pove), da je veliko industrijsko mesto, z veliko priseljenimi, ki 500-letne tradicije na področju sejmarstva ne čutijo. Marsikje drugje v svetu bi to znali drugače izkoristiti.«
»Kako pa ocenjujete zadnje petletno
obdobje?«
»Mislim, da smo prav tem obdobju uspeli postaviti prave temelje za bodo čo sejemsko dejavnost, ki do zdaj ni bi la nikdar izgubar. Tako rekoč za rep smo ujeli Karavanški predor, avtocesto, letališče — kar zadeva sejemsko lokacijo. Seveda pa bodo morali tudi nosilci gospodarskega razvoja v tem prostoru drugače t;I<■< 1 iti na sejem. Ob našati se bo treba sejemsko, ne pa se| mat sko Še vedno je namreč precej zakoreninjeno mišljenje: češ pridemo na Mjarn VMdar nam dajte denar. Pri pravih sejmih je ravno obratno«
»Kaj pa nacrti na podlagi izkušenj?«
»Ena od izkušenj je drsališča 100 tisoč drsalcev se zvrsti v sezoni. V primerjavi s tovrstnimi objekti drugj« po Sloveniji za zdaj še kar dobro g<r ■podarimo. Vendar pa se bodo morali V prihodnje sisi spoprijazniti s tem, d* 18-članski kolektiv sejma pri stroških ne bo mogel nositi glavnega bremen«-Škoda pa bi bilo, da bi morali drsališč« zapreti. Urediti mislimo prostor med halama in parkirni prostor. Obdržali bomo tudi sedanji sejemski program, vsakega posebej pa razvijali. Že pri* hodnje leto naj bi se to pokazalo n« kmetijskem sejmu in sejmu drobneg* gospodarstva Kar pa zadeva upravljanje, ocenjujemo, da bi v prihodnjem obdobju namesto sedanjega sveta upe rabnikov moral zaživeti programski svet. ki bi celovito bedel nad sejmi ifl prostori.«
A ?.alar
TOlllC. 6. JANUARJA 1987
KRONIKA
7. stran @@S^]m®IEECaLAS
Silvestrovo na Gorenjskem
Veselo in bučno, vendar varno in mirno
Kranj, 3. januarja — Delavci organov za notranje zadeve so povedali, da je bilo najdaljši in najbolj nori noči — kakorkoli že imenujemo prehod iz starega v novo leto — tudi na Gorenjskem bučno in veselo, vendar razmeroma mirno in varno. Se najbolj »vroče« je bilo na cestah, kjer se je pripetila tudi ena nesreča s smrtnim izidom. Dvakrat so morali posredovati gasilci, na delu pa je bil tudi vlomilec.
Na Silvestrovo je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl 38-letni Mio-drag Nedelj kovic s Planine pri Kranju. Miličniki so ugotovili, da je Nedelj kovic, ki je stal ob regionalni cesti Kranj—Mengeš pri odcepu za brniško letališče, stekel nenadoma čez cesto v trenutku, ko je iz kranjske smeri pripeljala z osebnim avtomobilom 25-letna Ivanka Klanjšek iz Tu-palič. Čeprav je zavirala, nesreče na mokri in spolzki cesti ni mogla preprečiti. S sprednjim delom avtomobila je pešca zadela in ga zbila po cestišču. Nedeljkoviča so prepeljali v Klinični center, tam pa je še isti večer umrl.
Nesrečen začetek
74-letna ženica iz Zgornjih Dupelj je na Silvestrovo, še preden je odšla na praznovanje k hčerki, odložila žerjavico v črno kuhinjo. Ko se je okrog dveh ponoči vrnila domov, je v hiši opazila ognjene-zublje, ki so že zajeli ladijski pod in se širili po stanovanju. Ogenj so pogasili gasilci in vaščani, škode pa je bilo za 300 tisoč dinarjev.
Nekaj podobnega se je pripetilo 30-letnemu Niku Ferdinu iz Podlub-nika v Škofji Loki. K peči je postavil kartonske škatle, ki so se kasneje vnele; kmalu zatem tudi parket. Ogenj je povzročil za 150 tisočakov škode.
Silvestrovo v tujem stanovanju
Neznanec je bržčas dobro vedel, da Boruta Knolla (njegovo ime je vsem,
ki spremljajo podvige gorenjskih roparjev, dobro poznano) v novoletni noči zanesljivo ni doma. Na silo je odprl vrata njegovega stanovanja v Stošičevi ulici v Kranju, preiskal vse prostore, si v potovalko naložil oblačila in obutev ter izginil. Občani so vlomilca sicer videli, vendar so (pre)po-zno javili miličnikom.
Prednovoletni smetarji
Skupina kranjskih mladeničev je že pred polnočjo razvnemala silvestr-ske strasti na kranjskih ulicah. Na poti od starega dela mesta do križišča pri zavarovalnici je spraznila smetnjake in jih zmetala naokrog. Pri delu so bili menda tako vešči in hitri, da jih ni mogla uloviti niti mili-čniška patrulja.
Ognjemet na Planini
Ko se je urin kazalec bližal dvanajsti uri, se je oglasilo pokanje, ki se je po udarcu »na gong« še stopnjevalo; dokončno pa se je umirilo šele v zgodnjih jutranjih urah. Novoletni ognjemet je bil najhujši na Planini pri Kranju. Pokale so petarde, manjkalo pa ni tudi drugih pirotehničnih podvigov. Vse se je, kot so povedali delavci organov za notranje zadeve, končalo srečno — brez požarov in hujših poškodb.
Zapozneli praznovalci
Mejni miličniki in cariniki so si po gneči, ki se je začela na mejnih prehodih sredi decembra in je trajala
vse do božiča in novoletnih praznikov, na Silvestrovo le malce oddahnili, saj je mejo v tem času prestopilo le malo zdomcev in priložnostnih potnikov. Na cestah je bilo živahno do devete, desete ure zvečer, ko so ljudje še hiteli na praznovanje. Potlej je promet skorajda zamrl, po cestah so »krožili« le še zapozneli praznovalci; ponovno pa so oživele po tretji, četrti uri zjutraj.
Razgrajači omagali?
Razgrajači in njim podobni srbori-teži, ki radi prihajajo navzkriž z zakonom o javnem redu in miru, so na Silvestrovo bolj ali manj mirovali. Jih je utrudilo prednovoletno vzdušje ali pa so odšli praznovat v druge kraje? Naj bo tako ali drugače: na nobenem javnem silvestrovanju na Gorenjskem ni prišlo do hujšega izgreda, zato tudi ne preseneča podatek, da miličniki v novoletni noči niso prav nikogar zadržali v prostorih za »ohladitev živcev«.
Silvestrski meni:
1500 prašičev in
105 plemenskih svinj
Za konec novoletne kronike poglejmo še prek gorenjskih »meja«, v Srbijo in Bosno. Na farmi blizu Novega Sada je na Silvestrovo zgorelo 1500 prašičev in 105 plemenskih svinj. Po prvih ocenah je gmotne škode za pet milijard dinarjev. Vzroke požara še raziskujejo; kaže pa, da je bilo nekaj narobe z instalacijami. V predmestju Mostarja je 75-letni možak na višku novoletnega slavja, samo nekaj minut po polnoči, ubil 50-letnega očeta devetih otrok in patrona v romskem naselju. Iz Bosenske krajine poročajo o dveh silvestrskih umorih: v Ključu je mož ubil svojo ženo, v Bosanskem Novom pa je soproga umorila svojega moža.
C. Zaplotnik
KLICAJ ZA VAHNOST
BMW ni le prestižnega pomena
Prometno-tehnični inštitut fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je že pred leti ugotovil, da so udeleženci v prometu glavni (absolutni) krivci za 65 odstotkov prometnih nesreč v Sloveniji, medtem ko drugim delno ali popolnoma botrujejo slabo načrtovane in vzdrževane ceste, nepopolna prometna signalizacija in slabo stanje vozil.
Za ceste vemo, kakšne so. Na splošno so zelo slabe in nevarne. Od 3694 kilometrov regionalnih cest v Sloveniji je še vedno 800 kilometrov takšnih, ki se jih v zdajšnjih časih ne bi sramoval le že zdavnaj pokojni Mac Adam, po katerem so makadamske ceste tudi dobile ime. Od 1282 kilometrov magistralnih cest je le 200 kilometrov avtomobilske ceste ...
Vozila, ki hitijo po naših cestah, so povprečno stara sedem let; strokovnjaki pa so ugotovili, da se avto običajno izrabi že v šestih letih. Vozila, ki si jih lahko privoščijo mladi in tisti s povprečnimi prejemki — mislimo na fička in katrco — so tudi po zasnovi in tehnični (konstrukcijski) izvedbi zastarela in ne ustrezajo zahtevam sodobnega prometa. V sosednjih državah se za varnejša vozila ne zavzemajo le kupci, temveč tudi vlade. Pa pri nas? Zdi se, da z raznimi ukrepi celo ščitimo domače proizvajalce in jim posredno omogočamo, da pošiljajo na trg tudi nevarna skrpucala. Le kako naj si drugače razlagamo, da je fičko, ki ga mnogi imenujejo »potujoča krsta«, tako dolgo kljuboval v Zastavinem proizvodnem programu in da je za časa »življenja« doživel tako malo tehničnih izboljšav. Varnost, ki jo dajejo vozniku in potnikom sodobna vozila, pride do izraza zlasti pri prometnih nesrečah. Ce upoštevamo to, potem BMW-eji in njim podobni avtomobili sploh niso več le luksuzna vozila, temveč potreba sodobnega časa in prometa. Je ob tem sploh nenavadno, da je bilo v obdobju 1981—84 v Sloveniji na sto poškodovanih 6,5 mrtvih, v Jugoslaviji 7,9, v Avstriji 3, v Italiji 3,7 in v Zvezni republiki Nemčiji 2,5? Stanje pa se bo pri nas bržčas še poslabšalo, saj ni pričakovati, da bi se ljudje ob draginji, kakršna je, odpovedali starim avtomobilom in kupili nove, varnejše.
C. Zaplotnik
NESREČE
V levo zaradi utrujenosti
Belca, 1. januarja — 30-letni Iztok Bevc iz Radovljice je v četrtek dopoldne vozil z osebnim avtomobilom po magistralni cesti od Kranjske gore proti Jesenicam. Zunaj naselja Belca je verjetno zaradi utrujenosti zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz jeseniške smeri pravilno po svoji desni pripeljal z osebnim avtomobilom Rastislav Rostohar z Jesenic. V trčenju so se huje ranili voznik Bevc in njegov sopotnik Siniša Mihajlovič z Jesenic ter Rostoharjeva 9-letna hči Maja.
Stopil pred avto
Deset škofjeloških zapornikov
Pred obsodbo so stiske najhujše
Skofja Loka, 5. januarja — Pomagati človeku v stiski in ga popeljati iz nje, to je °snovno vodilo dela socialnih delavcev. Tudi obsojenci, zaporniki, so ljudje v stiski, ki rabijo pomoč. V loški občini imajo že od leta 1980 približno enako število Opornikov, deset: tretjina je zdaj prometnih, eden »sedi« zaradi poskusa posilstva, drugi pa zaradi velike tatvine oziroma goljufije.
Socialni delavec iz centra za socialno ^elo se je doslej običajno vključil šele Pri izdelovanju programa za prevzgojo °bsojenca v zaporu. Ker pa so človeške stiske najhujše pred obravnavo na sodišču, se bodo tudi v loškem centru s Svojim strokovnim mnenjem oziroma Poročilom sodišču o obtoženem vklopili ze pred obravnavo. Njihovo poročilo seveda nima namena vplivati na kaznovalno politiko; obstaja pa težnja, da bi sodišča izrekala več obsodb pogojno 2 varstvenim nadzorom, odvisno seveda, za kakšna kazniva dejanja gre. Pri 'nladoletnikih je ta praksa dala dobre rezultate.
Sicer pa bo socialni delavec še naprej bedel nad zapornikom tudi med Prestajanjem kazni. V škofjeloškem centru opažajo, da zaporniki najraje
potikajo na njihova vrata, kadar želijo, da v centru napravijo prošnjo za pogojni odpust; to največkrat store, če je zaradi odsotnosti ogrožena zapornikova družina. V centru družine običajno tudi napotijo, da uveljavijo različne denarne pomoči.
Ko pa se zapornik vrne domov, je navadno najtežje dobiti delo. Tu spet pomaga center. Zapornike s prometnimi kršitvami kolektivi sprejmejo nazaj; posebnih težav nimajo tudi zaporniki, ki so bili dobri delavci in prvič kaznovani. Zelo priprta pa so vrata služb za povatnike, zlasti če so tudi alkoholiki. Zanje center včasih prej dobi zaposlitev zunaj občine kot doma. Druga težava, na katero obsojenci pogosto naletijo, ko se vrnejo iz zapora, pa je stanovanje. Tudi pri tem jim center za socialno delo skuša pomagati, kolikor
se da, v skrajnem primeru z nastanitvijo v samskem domu.
Podobnih načinov »zdravljenja« kot jih imajo nekdanji alkoholiki, pri zapornikih ni. Tisti, ki se vključijo v normalno delo in življenje, hitro pozabijo, kje je center za socialno delo. Prav je tako. S problematičnimi, povratniki, pa imajo socialni delavci tako ali tako delo v glavnem vse življenje.
H. Jelovčan
Forme, 3. januarja — Voznik osebnega avtomobila Janko Dolenc iz Pra-protna je vozil iz Škofje Loke proti Kranju. V naselju Forme mu je nenadoma stopil pred avto pešec Silvester Jurman z Bleda, za katerega so prometni izvedenci odredili odvzem krvi in urina. Pešca so s hujšimi poškodbami prepeljali v Klinični center.
Prehitro v ovinek
Kranj, 30. decembra — 21-letni Pavel Bohinc iz Praš je z osebnim avtomobilom prehitro vozil po Ljubljanski cesti od Kranja proti Laboram. Ob vznožju Jelenovega klanca ga je zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčil v avtobus, ki ga je pravilno pripeljal Anton Brelih iz Tržiča. V nesreči se je Bohinc huje ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano.
Nepazljiva voznica
Voklo, 2. januarja — Voznica vise Mija Bertoncelj iz Kranja je vozila po avtomobilski cesti od bencinske črpalke Petrol v Voklem proti Torovemu. Nenadoma je zavila v levo na prehite-valni pas, ker je hotela zaviti na prehod za obračanje intervencijskih vozil, pri tem pa je v njeno vozilo trčil z osebnim avtomobilom Andrej Kos iz Ljubljane. Sopotnica v Kosovem vozilu, 21-letna Breda Marčec iz Ljubljane, se je huje ranila in so jo odpeljali v Klinični center.
Prometna študija Bleda
Radovljica, 5. januarja — Komite za urejanje prostora in varstvo okolja radovljiške občinske skupščine bo pri Slovenijaceste-Tehnika — tozd Projekt naročil izdelavo prometne študije Bleda. V študiji bodo strokovnjaki s področja urejanja prometa ocenili sedanje stanje javnega in osebnega prometa, kolesarskega in blagovnega prometa, cestno omrežje in stanje avtobusnih postaj in parkirišč na Bledu. Na osnovi štetja udeležencev v prometu bodo letos poleti napovedali promet do leta 1995 in do 2000 in nakazali možne rešitve, pri katerih bodo upoštevali zahteve o varstvu okolja, gospodarski, prometni in prostorski vidik. Posebej bodo obdelali krajevno središče in širše območje Bleda.
V občini so se odločili za izdelavo prometne študije Bleda zato, ker sedanji prometni režim v kraju ni najboljši in tudi ne v skladu z ekološkimi zahtevami. Veliko bo k izboljšanju prispevala načrtovana južna cestna obvoznica.
C. Z.
Trihineloza se nevarno širi
Previdnost pri nakupu
w • w
prašičev in mesa
Radovljica, decembra — Radovljiški izvršni svet je na zadnji seji sprejel odredbo 0 obveznem veterinursko-sanitarnem pregledu mesa v klavnici ali doma zakladih prašičev, ki izvirajo s področja, okuženega s trihinelami. Podobne odredbe bodo (so) sprejeli tudi v drugih občinah na Gorenjskem in v Sloveniji.
Predlani je v Jugoslaviji zbolelo za vihinelozo 1240 ljudi, več kot prej v J[Sem povojnem obdobju. Zajeduvska položen, ki se prenaša z živali na člove-*«, je najbolj razsajala v Vojvodini (zbolelo 839 ljudi), v ožji Srbiji (130) in na Hrvaškem (166); prašiči iz Šabca pa *o Jo zanesli tudi v Slovenijo, kjer je zbolelo sedem ljudi. Bolezen se je ne-varno širila tudi luni.
Ker pripeljejo prekupčevalci precej Prašičev v Slovenijo in na Gorenjsko |udi i/ krajev, kjer so ugotovili trihine '°. je odredba o obveznem pregledu Prašičev oziroma mesa nujna za učinkovito /utiranje nevarne bolezni.
. »Človek se okuži s trihinelozo skoraj ^ključno z mesom in mesninami do-^ačega m divjega prašiča,« ugotavlja Veterinarski inšpektor Alojz Hajnii f^r. -Najpogostejši viri okužbe so sla-^ kuhano ali pečeno prašičje meso, •^Že in suhe klobase ter prekajeno
meso. Trihinele so zelo trdožive, saj ostanejo v mesu in v mesninah žive tudi do dvanajst let.«
Ko ličinke zaidejo s hrano v človeško telo, se začno sitnosti. Najprej se pojavijo bolečine v želodcu, driska, bruhanje, po šestem dnevu še pekoče bolečine v žvekalnih mišicah v ramenih, nogah in hrbtu. Človek težko stoji, hodi in govori, bolečine ob očesnih zrklih postanejo neznosne, veke in obraz ote-n\|o, pojavijo so /ivene motnje. Na tej stopnji bolezni ( po tretjem tednu) lahko človek zaradi poškodb srca, možganskih okvar in pljučnice tudi umre.
Veterinarska inšpekcija in živinorej-sko-veterinarski zavod ob tem opozarjata rejce, naj bodo pri nakupu prašičev pozorni, s katerega območja'izha jajo živali; potrošnikom pa svetujeta, naj meso kupujejo v mesnicah in naj se izogibajo nabavi mesa iz tako imenovanih črnih zakolov.
C. Zaplotnik
Kako varna so naša smučišča
Tudi majhno smučišče mora biti varno
Jezersko, 3. januarja — »Tudi majhno smučišče mora biti varno. Predpisom o varnosti smučanja mora biti zadoščeno tako, kot na smučiščih večjih razsežnosti,« je o jezerskih smučiščih in varnosti na njih pripovedoval Lojze Žumer, vodja poslovne enote hoteli pri Ži-vilinem tozdu Gostinstvo. »Z vsemi smučišči na Jezerskem upravlja RTC Krvavec in na njih velja enak režim kot na primer na Krvavcu. Z RTC izjemno dobro sodelujemo,
saj nismo zapostavljeni. Imamo svoj teptalni stroj, tako da smučišča res lahko uredimo tako, kot je treba.«
Jezersko ima dve smučišči: Po-žarje takoj za hotelom Kazina in Mali vrh, slab kilometer od Kazine. Ker je tudi Jezersko s snegom precej na pičlem, sedaj obratuje le vlečnica Požarje. Naprava je last Planinskega društva Jezersko, za katero pa vzorno skrbi Andrej Kar-ničar. Mali vrh je večje smučišče in
Jezersko smučišče Požarje je primerno za manj zahtevne smučarje
Andrej Karničar skrbi za vlečnice Požarje
na njem sta redno zaposlena dva delavca. To smučišče je sedaj še zaprto zaradi varnosti. Teren je sorazmerno težak. Na njem so še skale in mora biti kar precej snega, da je smučišče varno tako za smučarje kot za opremo. Jezerjani upajo, da bo kmalu zapadlo več snega in da se bo tudi vlečnica Mali vrh začela vrteti. Obe smučišči, tako Požarje, kot Mali vrh, sta privlačni predvsem za začetnike, ki še ne obvladajo smučarskih veščin, in za smučarje, ki ljubijo mirnejšo in manj zahtevno smuko. Takšnih pa na Jezerskem nikdar ne manjka, pa naj bodo gostje hotelov ali ljudje, ki radi zahajajo na Jezersko. Vsa smučišča so lahko dostopna, ceste so vzdrževane, zato za varen dostop do smučišča in za varno smučarijo ni treba skrbeti.
J. Košnjek
Foto: F. Perdan
GLAS 8. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, S. JANUARJA 1987
Pogovor s trenerjem indijske reprezentance, Kranjčanom Mirkom Janškovcem_
Jugoslovanske metode treninga namiznega tenisa tudi v Indiji
Kranj, 4. januarja — Kranjski namizni tenis je v jugoslovanskem na-miznoteniškem merilu dal že veliko dobrih igralcev in igralk, stebrov naše reprezentance. Mirko Janškovec je postal tudi zvezni trener obeh vrst naše reprezentance. Prihodnji teden pa bo prevzel krmilo indijske namiznoteniške reprezentance. V Indiji bo tudi letošnje svetovno prvenstvo v namiznem tenisu.
V Indiji bo od 19. februarja do 1. marca letošnje svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Tu se bo spet pokazalo, kdo je najboljši v obeh ekipnih tekmovanjih, v disciplini posameznikov, posameznic, v obeh kategorijah parov in mešanih dvojicah. V Indiji bo tedaj kot zvezni kapetan m trener tamkajšnje reprezentance tudi triinštiridesetletni Kranjčan Mirko Janškovec. To je bivši igralec Triglava, naš zvezni ženski trener in kapetan, profesor telesne vzgoje, sedaj izdelovalec namizno-teniških loparjev.
»Namiznoteniško pot sem pri Triglavu začel leta i955, od leta 1958 pa sem bil tudi trener njegove moške ekipe. Treniral sem jih in z njimi tudi igral vse do leta 1971. V teh igralskih časih sem bil med prvo petnajsterico jugoslovanskih igralcev in četrti v Sloveniji. Leta 1963 smo bili tudi moštveni državni prvaki. Od leta 1968 sem bil pomočnik zveznega trenerja Dušana Osmanagiča. Med leti 1976 in 1981 sem bil nato zvezni trener in kapetan jugoslovanske ženske reprezentance.
Začetek z dekleti je bil obetajoč, saj so bile bronaste na evropskem ekipnem prvenstvu. V tem »mojem« obdobju, bil sem kapetan in trener, je bilo veliko uspehov v mednarodnih arenah. Imeniten je bil uspeh Perkučinove z drugim mestom na evropskem prvenstvu in vsekakor največji drugo mesto dvojice Perkučin-Palatinuš na svetovnem prvenstvu. Od leta 1981 sem delal kot strokovni sodelavec pri Namiznoteniški zvezi Slovenije in bil tam vse do avgusta leta 1985. Tega leta sem treniral tudi reprezentanco Indije za svetovno prvenstvo na Švedskem. Ti igralci so imeli v ekipnem delu precej uspeha.
Po svetovnem prvenstvu na Švedskem je bil sklenjen dogovor med na-miznoteniškima zvezama Jugoslavije in Indije glede trenerja in kapetana. V Indiji bo namreč letos od 19. februarja do 1. marca svetovno prvenstvo. Indija me je hotela tam za eno leto, toda obveznosti doma so me prisilile, da sem privolil za dva meseca. V Indijo odhajam čez teden dni. Kot trener bom igralcem Indije ponesel jugoslovanske metode treninga. Upam, da bom spodbudil vse njihove sposobnosti in da jim bo trening koristil.«
D. Humer
Na leto milijon za vlečnico
Radovljica, 5. januarja — Delegati skupščine telesnokulturne skupnosti Radovljica so na nedavni seji sklenili, da telesnokulturna skupnost prevzame odplačilo posojila milijon dinarjev na leto (po oktobrskih cenah) za gradnjo nove vlečnice Koča v smučarskem centru Kobla. Planum, ki upravlja to smučišče, je namreč zaprosil telesnokulturno skupnost za sofinanciranje treh naložb (dograditev in posodobitev smukaške proge, nakup teptalnega stroja s priključki in postavitev nove žičnice), vendar so se v odboru za svobodno menjavo dela, planiranje in razvoj telesne kulture po priporočilu komisije za alpsko smučanje odločili za pomoč pri gradnji nove vlečnice, ker bo največ prispevala k boljšim možnostim za vadbo. Nova žičnica bo stala v zgornjem delu smučišča, vozila bo s 1180 na 1390 metrov nadmorske višine in bo za 30 do 40 dni podaljšala smučarsko sezono.
Telesnokulturna skupnost, ki bo dogovorjeni delež posojila vračala največ petnajst let, bo s Smučarskim centrom Kobla podpisala tudi dogovor o ugodnostih, ki jih bo center nudil smučarskim klubom in društvom.
C z.
Sindikalno prvenstvo radovljiške občine Januarja tekmovanje v tekih
Radovljica, 3. januarja — Člani komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica so sklenili, da bodo letošnje sindikalne športne igre vključevale tekmovanja v devetih športnih panogah. Prva preskušnja, prvenstvo v smučarskih tekih, bo že 24. ali 31. januarja na Golfu, veleslalomsko tekmovanje 22. februarja ali 1. marca na Kobli, ekipno tekmovanje v keglja-ških borbenih partijah bo marca, prvenstvo v odbojki v Radovljici, Lescah, Begunjah in Lipnici od 14. do 23. aprila, tekmovanje v streljanju z zračno puško 16. in 17. maja v Mošnjah, turnir v malem nogometu od 16. do 19. junija na igriščih v Radovljici in okolici, plavalno prvenstvo bo 21. avgusta v letnem kopališču v Radovljici, namiznoteniško prvenstvo 17. oktobra v Radovljici ter posamično in ekipno kegljanje novembra na kegljišču hotela Jelovica na Bledu. Pri izvedbi tekmovanj bodo sindikalnim delavcem pomagali Zveza telesnokul-turnih organizacij Radovljica ter športni klubi in društva iz občine.
Sindikalne športne igre bodo tudi letos potekale v treh skupinah. V prvi bodo delovne organizacije z več kot 400 zaposlenimi, v drugi srednje veliki kolektivi (100 do 400 zaposlenih) in v tretji delovne organizacije, ki zaposlujejo manj kot 100 delavcev.
CZ.
Gorenjska moška kegljaška liga_
Ljubelj premagal Lubnik
Kranj, 4. januarja — V četrtem kolu moške ekipne gorenjske lige so za presenečenje poskrbeli kegljaČi tržiškega Ljubelja, ki so v gosteh v Škofji Loki premagali domači Lubnik. V preostalih srečanjih je Simon Jenko dobil srečanje s Savo, Bled je bil boljši od Jesenic, Elan pa je dobil srečanje s Gradi-som.
Izidi — Lubnik : Ljubelj 4878:4916, S. Jenko : Sava 4877:4869, Bled : Jesenice 4603:4490, Elan : Gradiš 4698:4511.
V tem četrtem kolu je v vodstvu Simon Jenko, ki ima osem točk, sledita pa mu Kranjska gora in Bled, ki imata po štiri točke.
Pari petega kola — S. Jenko : Kranjska gora, Bled : Ljubelj, Elan : Sava, Gradiš : Jesenice, Lubnik je prost.
D. H.
Predsednik kranjskega tekaškega kluba Miloš Martinovič Uigrana ekipa Časomerilcev, reden gost na tekaških tekmo-(desno) prejema Pokal Jezerskega vanjih
Tekači iz Kranja zmagovalci tekmovanja za Pokal Jezerskega _
Petkovo deževje nagajalo organizatorjem
Jezersko, 3. januarja — Zaradi deževja je bila v petek tekma v smučarskih tekih na Jezerskem pod vprašajem. Vendar je dež prenehal, ponoči se je ohladilo in kranjski smučarski tekaški klub Triglav je uspel pod pokroviteljstvom Gozdnega gospodarstva Kranj in Živil pripraviti kakovostno tekmovanje.
Na tekmovanju so manjkali le naši najboljši tekači, ki so ta čas na mednarodnih tekmovanjih in na treningih. Na startu sobotnega teka na Jezerskem se je zbralo skoraj 100 mladink, mladincev, juniorjev in članov, ki so na 5, 10 in 15 kilometrov dolgih progah tekli za Pokal Jezerskega. Pri organizaciji tekmovanja sta pomagala tudi Gozdno gospodarstvo Kranj in Živila. V petek je bila tekma pod vprašajem. Tudi na Jezerskem je lilo kot iz škafa in sneg na progi se je topil. K sreči je nehalo deževati, začelo je snežiti in ohladilo se je, tako da so v soboto zgodaj zjutraj lahko s pomočjo teptalca in lopat uredili progo. Trud ni bil zaman, saj je bila kasneje tekaška prireditev napeta in kakovostna. Proga v takšnih razmerah ni mogla biti najboljša, kar jc terjalo od tekačev dodatne napore in tudi previdnost, predvsem pri spustih.
Ob zdajšnji jezerski tekaški prireditvi je treba ponovno poudariti, da ima kraj izredne možnosti za razvoj tekaškega športa in za tovrstne prireditve, zato bi kazalo do konca izpeljati namere o ureditvi tekaškega poligona, za smučarski tek pa navdušiti tudi domačine. Progo bo treba na nekaterih mestih dodatno urediti, jo utrditi in izse-kati gozd. Upajmo, da se bodo ti načrti, kot pravi poklicni trener kranjskih tekačev Gašper Kordež, čim prej uresničili, saj tek na smučeh pri nas tako glede množižnosti in tudi kakovosti ni več v ozadju.
Na sobotnem tekmovanju na Jezerskem so pokal osvojili tekači Tekaškega smučarskega kluba Triglav iz Kranja. Prevzel ga je predsednik kluba Miloš Martinovič.
Med mlajšimi mladinkami je zmagala Urša Fečur iz Logatca pred Uršo
Kavčič s Kokrice in Ano Slivnik iz Črne. Med starejšimi mladinkami je zmagala Romana Vitas iz kranjskega Triglava pred Darjo Sedej (Olimpija) in Ireno Leskovec iz Logatca. Med mlajšimi mladinci so bili najboljši Peter Klofutar iz Kranjske gore pred Kranjčanom Mitjo Kolmanom in Janezom Pumpasom iz Črne. Med starejšimi mladinci je prepričljivo zmagal Borut Nunar iz Triglava Kranj pred klubskima tovarišema Kolmanom in Šorli-jem. Pri juniorjih, tekli so na 15 kilometrov, so bili najhitrejši Janez Kle-menčič (Triglav Kranj), Jožko Kavalar iz Rateč in Primož Krajšek iz Ihana. Med člani pa je po ogorčenem boju zmagal član Olimpije iz Ljubljane Miro Verovšek pred vojakom Branetom Trstenjakom in Jožetom Ciglerjem iz Gorij.
J. Košnjek
Janez Klemenčič, član Triglava, je zmagal med juniorji
Jure Šorli je bil tretji med starejšimi mladinci
Borut Nunar je prepričljivo zmagal med starejšimi mladinci
Peter Klofutar iz Kranjske gore je zmagal med mlajšimi mladinci
Urša Kava« s Kokrice je bila druga med mlajšimi mladinkami
Najuspešnejša nedelja naših smučarjev in smučark
Innsbruck, 4. januarja — Letošnja prva ponovoletna nedelja bo šla v zgodovino našega smučanja. Ob olimpijski skakalnici na Berg Islu v Avstriji je to nedeljo prvič stal na zmagovalnem odru Jugoslovan To je bil triindvajset-letni Ljubljančan Primož Ulaga, ki mu je z dvema res velemojstrskima skokoma uspelo premagati vse najboljše smučarske skakalce na svetu. To je tudi prva jugoslovanska zmaga na novoletni turneji Intersport, na tekmovanju štirih skakalnic. Ulagov uspeh je še dopolnil Miran Tepeš, ki je bil šesti, medtem ko je Matjaž Debelak zasedel devetnajsto mesto. V finalno serijo sta se
Nov imeniten uspeh Mateje Svet
Saalbach, 5. januarja — Po odpovedi sobotnega veleslaloma na Pohorju so dekleta danes tekmovala v avstrijskem Saalbachu. Ponovno nas je razveselila Mateja Svet, ki je že v prvi vožnji z drugim mestom napovedala imenitno uvrstitev v svetovnem pokalu. Za vodilno, Švicarko Mario Schneider, je sicer zaostajala de-vetinosemdeset stotink sekunde.
Toda Mateja Svet je tudi z drugo progo opravila tako izvrstno, kot zna samo ona. Dosegla je drugo mesto in za prvo, Schneiderje-vo, zaostala le sedemintrideset stotink. Dobro je vozila tudi Andreja Leskovšek, ki je zasedla petindvajseto mesto.
D. H.
uvrstila tudi Janez Štirn in Matjaž Zupan.
Mariborčanom je uspelo spraviti pod streho štiriindvajseto Zlato lisico. Dež in od juga sta sicer naredila svoje, tako da je bil na sporedu le slalom, medtem ko je veleslalom v soboto odpadel. Na nedeljski tekmi je slavila mlada Švedi-nja Camilla Nilsson, ki je bila najhitrejša v obeh vožnjah. To je nasploh prva zmaga mlade Švedinje v svetovnem ženskem pokalu. In tudi za nas, saj Nilssonova tekmuje na Elanovih smučeh. Imenitno so se odrezale tudi naše alpske smučarke, ki so bile v ospredju. Mateja Svet je po nekajte-denski odsotnosti v tekmah ženskega svetovnega pokala s četrtim mestom dosegla na Pohorju nasploh najboljšo jugoslovansko uvrstitev. Izvrstna je bila tudi Kranjčanka Mojca Dežman, ki je bila enajsta, in je s tem mestom spet dokazala, da je dobra slalomistka. škoda je le, da je morala v drugi vožnji v
Rajko Lotrič
Primož Ulaga
sneg Katja Lesjak. Če bi prišla do cilja, bi bila najverjetneje med prvo petnajsterico.
Danes je v Ri-
schofhofnu zadnja tekma letošnje, že petintridesete Intersport skakalne turneje. Prepričani smo, da bodo naši skakalci spet v ospredju. Na prvi tekmi v Oberst-dorfu je med najboljše posegel Matjaž Debelak, ki je bil šesti, Lotrič je bil triindvajseti, enako mesto je zasedel tudi Miran Tepeš, Ulaga pa je bil petindvajseti.
Vse svoje sposobnosti so na novoletni dan v i • Garmisoh-Par-tenkirchnu po kazali naši fantje na olimpijski skakalnici V ospredje sta stopila Tepeš, k> je bil četrti, in Matjaž Debelak, ki je bil peti, hkrati pa je s 109 metri izboljšal rekord skakalnice. Izkazal se je tudi J« nez Štirn, ki je z enajstim mestom dobil prve točke v svetovnem pokalu, Ulaga je bil štiriindvajseti, Zupan triinšti-rideseti in Lotrič štiriinštirideseti Vsem našim Mnuearijm In smučarkam iskrene feeiHka mm res vrhunske dosežke.
D. Humer
Matjaž Zupan
j
OBVESTILA. OGLASI
9. stran (msm&m^oiukB
•drla alr ways
Ljubljana
Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge
1. RAZMNOŽEVANJE DOKUMENTACIJE
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: 3-letna grafična šola, eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog, tečaj za delo na razmnoževalnih strojih, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju, enomesečno poskusno delo.
2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, GARDEROB IN SANITARIJ
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola, izpolnjevanje pogojev za gibanje na letališču in obmejnem področju, enomesečno poskusno delo.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba, ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 do vključno 12. januarja 1987.
VERIGA LESCE
SŽ Veriga Lesce Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
ORGANIZATOR POSLOVANJA
Zahtevan poklic: dipl. inž. tehničnih ved, dipl. družboslovec,
dipl. organizator dela, dipl. ekonomist Delovno znanje: najmanj 24 mesecev v poklicu Funkcionalno znanje: pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
Kandidati naj vložijo pisne prijave v 10 dneh po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, Alpska 43 — kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ, Likozarjeva 1 a, Kranj
Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE
Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, pet let delovnih izkušenj na podobnih delih.
Delo sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kaudidati naj pošljejo vloge v 8 dneh na naslov: Gorenjska obrtna zadruga Kranj, Likozarjeva l/a, za kadrovsko komisijo.
TRŽIČ
TOZD Izdelava orodij ORODJARNA Tovarne obutve Peko n. sol. o. Tržič
objavlja dela in naloge
OPRAVLJANJE SERVISNIH ELEKTROMEHANIŠKIH DEL
Pogoji za sprejem: obratovni električar in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, aktivno znanje nemškega jezika, preizkus znanja iz VPD, tečaj za vzdrževanje naprav v »S« izvedbi Posebne zahteve: splošna telesna spretnost, ročna spretnost, samostojnost pri delu, mehanična sposobnost, terensko delo po Jugoslaviji. Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš 5, Tržič.
Živilski kombinat ŽITO IJUBLJANA, n. sol. o. TOZD PEKARNA, n. sub. o. KRANJ, Dražgoška 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODENJE VEČJEGA EKSPEDITA
Kogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe živilske, ekonomske, prometne ali druge smeri, 6 do 12 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, izpit iz higienskega minimuma, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 3 mesece.
delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen Čas s polnim delovnim Časom. Vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju po-Rojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na na-•'ov: ŽITO LJUBLJANA, TOZD PEKARNA KRANJ, Dražgo-*ka8
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končani izbiri.
UKO Umetnokovinska obrt KROPA
Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja UKO Umetnokovinska obrt Kropa razpisuje
v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih dela in opravila SNAŽILKE
Kandidat za razpisano prosto delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima osnovnošolsko izobrazbo.
Kandidati morajo pisne prijave poslati v 15 dneh po objavi na naslov UKO — Umetnokovinska obrt, Kropa, 64245 Kropa, z oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po odločitvi.
Soua Uraiu
objavlja proste delovne naloge v Kadrovskem sektorju
1. ORGANIZATOR PORABE PROSTEGA ČASA
(organizator kulturne dejavnosti)
Pogoji: višja strokovna izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve z najmanj 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije
v Sektorju za inženiring in projektivo
2. VODJA PROJEKTA
Pogoji: visoka strokovna izobrazba tehnične usmeritve s 4 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit
v Gumarsko izobraževalnem centru
3. PROGRAMER IZOBRAŽEVANJA II
Pogoji: visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri ali tehnične smeri s pedagoško-andragoško izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj, obvezna dopolnilna znanja: andragoška didaktika, industrijska andra-gogika, strokovni izpit.
Drugi pogoji: primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, 3-mesečno poskusno delo.
Možnost nastopa dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6.
1
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
Po sklepu Komisije za delovna razmerja DSSS Kranj se razpisujejo prosta dela in naloge
ŠOFERJA
Pogoji: šola za voznike motornih vozil oziroma opravljen vozniški izpit C kategorije, trimesečno poskusno delo.
Prosta dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil Kranj, Cesta JLA 24/a, Kranj..
Vsi prijavljeni kandidati bodo vabljeni na razgovor in bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
o
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o. sub. o., KRANJ
razpisuje kredite za investicije v zasebno kmetijstvo v letu 1987
Iz združenih sredstev HKS za Gorenjsko in sredstev LB Temeljne banke Gorenjske bomo v letu 1987 dodeljevali posojila za naslednje namene: za gradnjo in preureditev hlevov ter gradnjo in obnovo gospodarskih poslopij, za nabavo kmetijskih strojev, za nabavo plemenske živine.
Pogoji za pridobitev kredita:
— da je nosilec kooperant zadruge (TOK Radovljica, KZ Bled, TOZD Kmetijstvo) in da izpolnjuje vse pogodbene obveznosti;
— da ima poravnane vse obveznosti do HKS za Gorenjsko oziroma da je že prejete kredite redno vračal;
— da bo v prihodnjih letih na osnovi investicij povečal tržno pridelavo
— da bo po končani investiciji imel najmanj 10 GVŽ (glav velike živine) na nižinskem in najmanj 6 GVŽ v višinskem območju;
— da je investicija in usmeritev kmetije v skladu s konceptom pospeševanja kmetijstva;
— za gradnjo je poleg ostalih pogojev potrebno predložiti gradbeno dovoljenje ali urbanistično potrdilo o priglasitvi del; obrestna mera za najete kredite bo v skladu s politiko obrestnih mer, ki jih določa Združenje bank Jugoslavije.
Drugi pogoji (odplačilna doba, lastna udeležba) so podobni kot v prejšnjih letih.
Prošnje za kredite sprejema pospeševalna služba TOK Radovljica in KZ Bled do 15. januarja 1987.
Podrobnejše informacije dobite v pospeševalnih službah pristojnih zadrug.
©JELOVICA
F
novoletni.^ popust * V-
ZA STAVBNO POHIŠTVO ^JELOVICA
okna JELO BOR U (vezana okna, nezastekljena ali zastekljena)
okna TERMOTON (s termoizolacijskim steklom)
senčila (polkna, rolete)
notranja vrata (furnirana — hrast, mahagoni)
vhodna in garažna vrata (s steklom ali polna)
stropne ali stenske obloge (smreka, bor)
za opuščeni program oken JELOBOR T — POPUST 20%
Pa Za stavbno pohištvo in lesne
^ 0 obloge pri nakupu nad določeno
vrednostjo brezplačna dostava na dom(dolOOkm).
Kupcu nudimo vgraditev stavbnega pohištva (FCO montaža) ob določenih pogojih.
Pridite v našo poslovalnico na Trati pri Škof ji Loki, Kidričeva 58, tel.:(0o4) 61-361, 61-185.
Delovni čas vsak dan 7.—15. ure.
Sobota 7.—12. ure.
TRIO — Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
da ima VI. stopnjo strokovne izobrazbe pravne ali družboslovne smeri, da ima nad 4 leta delovnih izkušenj na upravnem področju, da izpolnjuje pogoje, ki jih družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič določa za delavca s posebnimi pooblastili. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Komisija za delovna razmerja objav'.;a prosta dela in naloge IZVAJANJE MEDFAZNE KONTRO E V OBRATU NOTRANJIKOV
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic obutveni tehnik in 2 leti delovnih izkušenj ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic čevljar in 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki.
Kandidati naj vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TRIO — Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
E^adria airways
VABI K SODELOVANJU mlade strokovnjake
za vzdrževanje komponent avionike z analizo podatkov In
sistemov.
Novim sodelavcem s smislom za dinamično firmwarsko kreiranje sistemov vzdrževanje komponent avionike s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo elektrotehnične smeri in aktivnim znanjem angleškega jezika nudimo ustvarjalno delo z možnostjo izobraževanja in dodatnega usposabljanja doma in v tujini.
Če vas privlači dinamično delo v letalski organizaciji in imate morda nekajletne delovne izkušnje v merilni, procesni ali telekomunikacijski tehniki in želite postati član našega kolektiva, pošljite svojo ponudbo na naslov ADRIA AIRWAYS, Kuzmičeva 7, Ljubljana — kadrovska služba.
GLAS 10. stran
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 6. JANUARJA 1981
MLADINSKA KNJIGA n. sol o. Ljubljana, Titova 3 TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE, Ljubljana, Titova 3 POSLOVNA ENOTA
KNJIGARNA IN PAPIRNICA KRANJ, Maistrov trg 1
objavlja prosta dela in naloge
REFERENTA PRODAJE ZA PODROČJE RAČUNALNIŠTVA
Pogoji za zasedbo: srednja iola V. stopnje ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, eno do dve leti delovnih izkušenj, vozniški izpit
Objavljena dela in naloge so predvsem za kandidate, ki imajo veselje do dela na terenu.
Delo združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe ž dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: MLADINSKA KNJIGA, DSSS, Splošno kadrovski sektor, Ljubljana, Parmova 33.
O izbiri kandidata bomo vse prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
Iskra
ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka potrošnja«, n. sol. o., Škofja Loka
TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov »Elektromotorji«, n. sub. o. ŽELEZNIKI - OTOKI 21
Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
PROJEKTANT SPECIALIST ZA DELO NA CAD SISTEMU
Pogoji: diplomirani inženir strojništva, štiri leta delovnih izkušenj .
Nudimo dvosobno kadrovsko stanovanje na Kresu v Železnikih. Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite kadrovski službi ISKRA TOZD Elektromotorji v 8 dneh po objavi.
UKO Umetnokovinska obrt KROPA
Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja UKO Umetnokovinska obrt Kropa
razpisuje v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih dela in opravila
VODJE KOMERCIALE
Kandidat za razpisano prosto delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, S leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, pasivno znanje nemškega jezika.
Kandidati morajo pisne prijave poslati v 15 dneh po objavi na naslov UKO — Umetnokovinska obrt Kropa, 64245 Kropa, z
oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
m—ir
EMBALA2NO
PODJETJE
Komisija za delovna razmerja DO Embalažno grafično r dje-tje Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge:
OPRAVLJANJE SPLOŠNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV
Pogoji: srednja šola administrativne smeri (V. stopnja), 2 leti delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Kidričeva c. 82, Škofja Loka, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obve stili v 15 dneh.
Iskra
ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA, p. o.
Kranj, Savska loka 2
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela
VODJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo — ob izpolnjevanju splošnih pogojev, končano V/I. stopnjo organizacijske ali tehnične usmeritve, zaželeno 5 let ustreznih delov -.ih izkušenj.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, 84000 Krani. Savska loka 2, Splošno-kadrovsko področje.
ALPETOUR
ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD HOTELI BOHINJ v sestavi DO Gostinstvo Škofja Loka dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD HOTELI BOHINJ
Poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, in pogojev, določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje
pogoje: visoka ali višja izobrazba ekonomske, gostinsko-turi-stične, pravne ali druge smeri; tri oziroma pet let delovnih izkušenj na odgovornih oziroma vodstvenih delih in nalogah; aktivno znanje enega tujega jezika. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4/b, kadrovski sektor. Kuverto opremite z oznako »ZA RAZPIS«.
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD ŠTEVCI KRANJ razpisuje dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE PROIZVODNJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne
pogoje: visokošolska izobrazba strojne smeri, 5-letne ustrezne delovne izkušnje, znanje tujega jezika, ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj
ALPETOUR
ALPETOUR Škofja Ix>ka
SOZD Alpetour Škofja Loka - TOZD HOTELI ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge
VODJE KUHINJE v Hotelu Transturist
Pogoji: srednja izobrazba gostinsko-turistične smeri, znanje 1 tujega jezika, 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece.
KUHINJSKEGA BLAGAJNIKA
Pogoji: gostinska šola, smer kuhar ali natakar, ali trgovska
šola in eno leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo je 2 meseca. Osebni dohodek po dogovoru. POMIVALKE Pogoj: osnovna šola
Poskusno delo 1 mesec. ČISTILKE
Pogoj:
osnovna šola Poskusno delo 1 mesec.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škof j i Loki, Titov trg 4/b 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
LESNINA LJUBLJANA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD MALOPRODAJA - GRADBENI MATERI Al,
n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja za potrebe Trgovine Kranj, Ulica Mirka Vadnova 9, prosta dela in naloge
MATERIALNEGA KNJIGOVODJO II
Pogoji: srednja izobrazba (V. ali IV stopnja) ekonomske, trgovske ali administrativne usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj v stroki.
Za dela in naloge materialnega knjigovodja sklepamo delo vno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo dvomesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: LESNINA IJUBIJANA, Kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa.
Kranj
DO KOKRA Kranj, TOZD Veleblagovnica Globus in TOZD Detajl, bosta 3. januarja 1987 oziroma 5. januarja 1987 začela razdeljevati pakete za novorojenčke na območju gorenjskih občin v naslednjih poslovalnicah:
Občina Kranj
Veleblagovnica Globus, oddelek 19 — otroški Občina Tržič
Poslovalnica KEKEC, Trg svobode 12, Tržič Občina Radovljica
Poslovalnica KOKRA, Cankarjeva 80, Radovljica Poslovalnica BLED, Ljubljanska c. 3, Bled
Občina Jesenice
Poslovalnica VESNA, Cesta Maršala Tita 47/a, Jesenice Občina Škofja Loka
Poslovalnica METKA, Mestni trg 39, Škofja Loka
Poslovalnica ZALA, Gorenja vas 46
Poslovalnica ŽIROVKA, Žiri, Cesta XXXI. divizije 99
VERIGA LESCE
Delavska sveta TOZD Orodjarna in TOZD Vzdrževanje razpisujeta na osnovi ustreznih določil statuta TOZD
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
1. VODJA TOZD ORODJARNA
2. VODJA TOZD VZDRŽEVANJE
Za individualnega poslovodnega organa so lahko izbrani kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjujejo še naslednje
pogoje: da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijsko proizvodne smeri, da pasivno obvladajo en tuj jezik, da imajo z visoko izobrazbo 4, z višjo pa 5 let delovnih izkušenj v zahtevanem poklicu, da z imenovanjem soglašajo DPO TOZD, da z imenovanjem soglaša koordinacijsko kadrovska komisija pri občinski konferenci SZDL. da predložijo zamisel realizacije razvojnega programa TOZD.
Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta, po poteku mandata je lahko ponovno izbran.
Kandidati naj posredujejo vloge na razpis na naslov: SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Alpska 43, 64248 Lesce, s pripisom »vloga na razpis za vodja TOZD Orodjarna oziroma Vzdrževanje«, najkasneje v 15 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 10 dneh po izbiri delavskega sveta.
□ TEKSTILINDUS BSIEJMI
Gorenjesavska c. 12 P. p. 75 64001 Kranj
objavlja prosta dela oziroma naloge v: DS SKUPNE SLUŽBE Komercialni sektor
RAZVIJANJE IN UVAJANJE SISTEMSKIH POSTOPKOV
Pogoji: visoka izobrazba tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri, pet let delovnih izkušenj tekstilnega in organizacijskega značaja, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, trimesečno poskusno delo.
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi-
3
ur-
(;diii njska predilnica
GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, n. sol. o.
GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, Kidričeva c. 75,
n. sol. o.
razpisuje prosta dela in naloge
1. KLEPARJA
2. MIZARJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje
pogoje: pod L: KV klepar (IV. stopnja — oblikovalec kovin) in 3 leta delovnih izkušenj
pod 2.: KV mizar (IV. stopnja) in 3 leta delovnih izkušenj
Zaposlimo tudi več delavcev za delo v proizvodnji
Nudimo vam delo pri najsodobnejših tekstilnih strojih, solidne osebne dohodke, urejeno prehrano, plačan prevoz na delo in z dela ter možnost letovanja na morju in v hribih.
Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov. Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovska služba.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
mu 00IA8I tAl 27-960
cert« JlAtC rasno prodam
Prodam semenski KROMPIR rezi in SHlLe- Jože Žirovnik, Voglje 53 16 . Prodam dve diatonični HARMONIKI 'n električno ritem KITARO. Telefon 69-300 int. 75 dopoldne, Milan Šubic -----17
Prodam suhe bukove PLOHE. Vide Javorje 11, Poljane _18
Prodam nov moški POVRŠNIK (han-;erJ št. 52, svinjski velur, rjav. JLA 35, iS!«___19
Prodam otroško STAJICO. Telefon __y
„„Prodam STOLČEK chicco. Telefon 061 627-083 21
aparalMiroli
Prodam C0MM0D0RE 64. Telefon 23^00 28
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ
Kranj,
Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770
Nudimo kotne in okrasne letve, več vrst ogledal, garderobne stene in manjše mizice za različne namene
Se priporočamo!
OBČINA KRANJ Upravni organi in strokovne službe
RAZPISUJEJO JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1. terenskega vozila Stever Puch, tip haHinger, letnik 1971, izklicna cena 150.000 din, vozilo ni registrirano
2. osebnega avtomobila zastava 750 LC, letnik 1980, izklicna cena 250.000 din, vozilo je registrirano
3. kopirnega stroja OCE 214, izklicna cena 60.000 din
Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. Pravico do dražbe ima oseba, ki položi 20 % varščine.
Javna dražba bo v sredo, 14.janurja 1987, s pričetkom ob 15. uri v garaži občine Kranj.
Ogled vozil in kopirnega stroja je možen eno uro pred pričetkom dražbe.
*!vall
„. Prodam brejo KRAVO. Miro Ambro-
^Poljšica32 _7
prodam PRAŠIČE, težke od 35 do r"*9. Zalokar, Gorjuše 11, Boh. Bistri-
^__ _8
. Prodam PRAŠIČA za zakol, domače , ^'jenega. Krajnik, Breznica 5, Šk.
L Prodam 14 tednov brejo SVINJO
ŽB^Brnik 60, Cerklje_10
Prodam OVCO jezersko-solčavske !j!asrne z JAGNJETOM ali brez. Aleš 'orriaževič, Sp. Lipnica 29, Kam. Gori-
_11
u psicl<o7 enoletno lovsko terierko, ,.re* rodovnika, oddamo samo ljubite .lern živali. Mirko Zlatnar, Alpska 69,
^^ggejelefon 74 125_12
? prodam KOBILO norik, staro 5 let.
Oupmca 15 _13
prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do
^Ui8_Pipan, Luže 19_ 14
p.prodarTv7 tednov stare PRAŠIČKE. ^*a9 _15
P Prodam 7 tednov stare PUJSKE. ,ra.nc Hribar, Šobčeva 14, Lesce, tele ^2!W4-013 33
ilan.oprema
Prodam KUHINJO orhideja, v uporabi dve leti, s pomivalnim KORITOM in HLADILNIKOM. Ogled možen vsak dan popoldan ali informacije po tel. 064 80-334. Stane Mihelčič, Moste 25/a, Žirovnica_25
Prodam 135 litrski HLADILNIK za 3 SM. Cotman, Valjavčeva 5, Kranj 26
ifanovanja
Prodam manjše dvosobno stanova nje na Jesenicah. Telefon 82 524 30
kupim
Kupim rabljeno mizarsko tračno ŽA GO. Ahačič, Podljubelj 18, Tržič 23
Kupim »ŠPEH« od domačega praši ča Telefon 70 125 24
Sani;
-SUj6j)o 20. uri
38pfodam VW 1200 Lavtar, Savska c. ^<Uiranj_^
naPr°dam FIAT 126. Praproče 1, Pod-
a pilita platišča za golf, derby, pollo, -Ud| 50/80, dim. 5x13, rabljena, za Telefon (064) 3
poieifl
Zdomec kupi zazidljivo parcelo na relaciji Primskovo —Visoko Žagar, Va Ijavčeva 14, Kranj, telefon 22 993 ■ 27
^000
din, prodam
OITALO
^odam  KADETT  1200, letnik 79,
-<gg0km Telefon 46 230_4
k Prodam Z 750 L, letnik junij 84, ali s, Menjam za R 4 Stane Avsenek, Alp
r^Bled _5
l^^odam nova leva VRATA za Z 101 ■ editeran. Markovič, Letence 3, tele ^n56 289 6
Ugadbenl mat.
0^9odno prodam betonsko ŽELEZO ~-~U0jn 6 Lokar, Šuceva 3, Kranj 22
Upokojenca z Jesenic z lastnim te lefonom za sprejemanje naročil vabi k sodelovanju obrtnik Franc Šiftar, Tito va 3, Jesenice_29
OBRTNIKOM vodim poslovne knjige in sestavljam davčne prijave. Tele fon 60-177 34
zapoilltve
Marija ^rimc
jjjti na Klanec 3, Kranj bližini gostilna Blažun
L.arr> nudi kvalitetno in 'tro izdelavo vseh vrst
o
6 Priporoča.
Frizersko pomočnico sprejmem Albina Šimunac, Župančičeva 30, Kranj
35
najdeno
Na Kokrici smo našli lovsko TERIER KO, staro približno eno leto Ima zelo kratko kupiran rep, okoli vratu staro usnjeno vratnico in v levem ušesu šte vilko 689 Informacije po telefonu 064 35 089 31
phehmci
Podpisani se opravičujem Darp Knavs, Smokuč 41, Žirovnica, za izgo vorjene besede Adrijan Vogelnik 32
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, deda, pradeda in strica
MATEVŽA PODJEDA
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Šenčurja, darovalcem cvetja, vsem številnim, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, in vsem tistim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo gasilcem iz Šenčurja in sosednjim društvom, g. župniku iz Šenčurja za lepo opravljeni pogrebni obred in Andreju Celar za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
Voglje, 28. decembra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, svaka in strica
JANEZA AVSENIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem tovarne Plamen za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala dr. Potočnikovi za obiske na domu, govornikoma, praporščakom, nosačem, pevcem KUD Stane Žagar iz Krope ter g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zg. Dobrava, Luša, 21. decembra 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše tete
ANGELE GORJANC
upokojenke
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in ji z obiski v težkih dneh lajšali trpljenje. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma Petra Uzarja v Tržiču za skrbno nego v času njene bolezni, članom ZB za izkazano pozornost in poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. SORODNIKI Stražišče, 5. januarja 1987
V SPOMIN
29. decembra je minilo štiri leta, odkar je ugasnilo srce našega dobrega moža, očeta, brata in starega očeta
FILIPA JELENCA
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče.
VSI NJEGOVI
Golica, 29. decembra 1986
Umrla je
KRISTINA MAJNIK
upokojenka Prešernovega gledališča Kranj.
Ohranili jo bomo v lepem spominu Kolektiv Prešernovega gledališča
V SPOMIN
V našem domu je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina,
ko na tvojem grobu lučke zagorijo,
v očeh se naših solze zablestijo.
31. decembra je minilo 5. leto, odkar je na Zatrniku tragično preminil naš ljubljeni sin, edinec in ati
MIRKO VIDIC
z Bleda
Vsem, ki se ^* spomin jate in mu prižigate svečke, hvala.
Mami, ali in sinček
		Na Novo leto nas je zapustila
		nara mama
		IVANKA PODJAVORŠEK
		roj. Zaletel upokojena trgovka in računovodkinja
Od nje se bomo poslovili v torek, 6. januarja 1987, ob 15. uri na kranjskem pokopališču, kjer bo do pogreba žara v mrliški vežici.		
Žalujoči: sin Hinko z ženo Nežko, vnuka Tjaši in Borut in pravnuk Rok		
Kranj, Šentvid, 1. januarja 1987		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
IVANA ZALOKARJA
p. d. Matijovc iz Gorjuš
se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno Todoreviču, Kocjanovim, Kapsnikovim in Užmanovim, kolektivoma LIP Bled, tozd Tomaž Godec in F1LBO iz Boh. Bistrice, Gasilskemu društvu Gorjuše, Društvu invalidov Jesenice za podarjene vence in cvetje, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku iz Koprivnika in Boh. Bistrice za pogrebni obred in izrečene poslovilne besede. Iskrena hvala govornikoma pri odprtem grobu KK SZDL tov. Staretu in tov. Olgi iz Gasilskega društva Gorjuše, praporščakoma GD Gorjuše-Koprivnik za častno spremstvo gasilcev k večnemu počitku. Prisrčna hvala pevcem iz Bohinjske Bistrice za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Franci in Lovrenc, sestre Ivanka, Marica, Julka in Majda ter brat Lovrenc z družinami
Gorjuše, 21. decembra 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA ROVTARJA
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, vašča-nom, prijateljem, znancem, sodelavcem v Iskri Železniki, delavcem in učencem Srednje družboslovne šole, posebej 3. a razreda, delavcem Čevljarne Ratitovec za nesebično pomoč, za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se Onkološkemu institutu v Ljubljani, posebno prof. dr. Debevcu in dr. Klevišarjevi, osebju Zdravstvenega doma Železniki, posebno dr. Možganu, za pomoč in zdravljenje. Hvala g. župniku za lep pogreb, pevcem in moškemu zboru Niko za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
ISKRENA HVALA
VSI NJEGOVI
Ševlje, decembra 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in dobre mame, stare mame, prababice, sestre in tete
ANGELE MOČNIK
p. d. Šinkovčeve mame iz Grada 48
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izraze sožalja, za toliko lepega cvetja in za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo zvonarjem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Grad, Dvorje, Cerklje, 21. decembra 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka, pradedka in strica
SILVESTRA DOBROVNIKA
iz Kranja, Kolodvorska 7
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnjo pot z dobro mislijo in prijateljstvom v srcu. Prisrčna hvala dr. Ravnikarjevi in ostalemu osebju DUK-Kranj, delavcem kadrovskega sektorja Save,
pevcem, g. župniku za opravljen obred ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo in ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI
Kranj, 30. decembra 1986
NOVICE !N DOGODKI
Drvi Gorenjki, vzgojiteljici z diplomo slovenske višje vzgojiteljske šole
Z več znanja bo tudi vzgoja kvalitetnejša
Pred dvema letoma so v Ljubljani na pedagoški akademiji )dprli npvo smer, višjo šolo za vzgojitelje predšolskih otrok. Vse dotlej so morale slovenske vzgojiteljice v Zagreb, če so po srednji šoli hotele naprej v šole. 27. novembra 1986 je v Lju-iljani diplomiralo prvih 13 vzgojiteljic iz vse Slovenije, od te-ja dve z Gorenjske, Anica Jerman in Erna Anderle iz Tržiča.
Anica Jerman je vzgojiteljica že petnajsto leto. Sprva je bila v Palčku, sdaj pa se že dvanajst let posveča malčkom v vrtcu na Deteljici.
»Takoj, ko sem izvedela za šolo, sem se odločila. Kot v vsakem pokli-u se moraš tudi v našem izpopolnje-/ati. Morda v našem, ko imamo opravka z vzgojo otrok, z oblikovanjem mladega človeka, še toliko bolj. Zdaj ugotavljam, da je prav, če ne greš v višjo šolo takoj po srednji šoli. Leta prakse vmes so dragocena, saj la višji šoli prakso lahko koristno po-/ezuješ z novostmi. Program na pe-iagoški akademiji namreč stremi za ;em, da vzgojitelje spozna z vsemi lovostmi in rezultati raznih raziskav, iti so bile na tem področju opravljene / svetu, zraven pa ima tudi precej plošnih predmetov, ne le za ozko /zgojo predšolskih otrok, temveč tudi sa našo splošno izobrazbo.
Zahvaliti se moram naši vzgojno-/arstveni organizaciji Tončke Moko-
relove v Tržiču, ki je imela veliko razumevanje za naju. Sodelavke v enoti so z odobravanjem sprejele mojo odločitev. Zagotovo bo to tudi spodbuda mlajšim. Pri nas so vzgojiteljice zelo mlade, vse imajo družine. Vendar sem prepričana, da se bodo tudi odločile za nadaljnje šolanje, ko bodo otroci vsaj malo zrasli. Potrebo bodo čutile po znanju, kot sem jo jaz. Zdi se mi, da znaš s to šolo otroke bolj vzpodbujati pri delu, hitreje in lažje rešuješ probleme.
Večina vzgojiteljic v tej šoli je imela že več let prakse. Osipa skorajda ni bilo. 60 se nas je vpisalo, 55 nas je študij nadaljevalo. To je bil študij ob delu. Dve leti smo bile praktično brez prostega časa, a smo pridobile veliko.«
Erna Anderle je vzgojiteljica dvanajst let, in sicer ves čas v Palčku, zdaj, ko so ga pa podrli, pa se je z otroki preselila na grad.
Anica Jerman skrbi za oddelek malčkov v vrtcu na Deteljici. Z dodatnim izobraževanjem vzgojiteljic bodo tudi otroci pridobili veliko boljšo vzgojo, pravi. — Foto: D. Dolenc
Erna Anderle: samo občasno izobraževanje ob delu je za vzgojiteljico premalo.
»Že takoj po srednji šoli sem hotela študirati in sem se vpisala na defektologijo. Že po prvem letu pa sem zaradi družine študij prekinila. Želja po izobraževanju pa je ostala. Ko sem izvedela za to višjo šolo, sem se odločila in spoznala veliko novosti v pedagogiki, psihologiji, na področju delovne vzgoje, pa tudi naravoslovja, fizike, kemije in podobnega. Tudi same smo veliko prispevale k pestrejšemu programu, ker smo govorile iz prakse, ker smo povezovale prakso in teorijo. Mislim, da bi morale v to šolo vse vzgojiteljice. Čeprav imamo dodatno izobraževanje, ki ga organizira Zavod za šolstvo, in sami pripravljamo razna predavanja, je to vendarle premalo. Navzven, se ne zdimo tako pomembni kot je šola, vendar pozabljamo, da se 80 odstotkov otrokovega inteligenčnega kvocienta razvije . oziroma pridobi prav v tem obdobju.«
Vzgojiteljici iz Tržiča, Erna in Anica, sta zelo zadovoljni in hvaležni sodelavcem in vodstvu, ki jima je toliko pomagalo pri šolanju. Sami sta plačali le 20 odstotkov šolnine, literaturo, kar je ni bilo dobiti v domačih knjižnicah, in del potnih stroškov.
Dve vzgojiteljici z višjo izobrazbo sta torej že tu, ena je tik pred diplomo, ena obiskuje šolo že drugo leto, dve pa sta se začeli šolati lansko jesen. Čim več jih bo z višjo izobrazbo, se zavedajo v Tržiču, več bodo lahko nudile njihovim otrokom v vrtcih, kvalitetnejša bo vzgoja. Žal pa je nagrajevanje še vedno neenakovredno višji izobrazbi v šolah. Vendar, so prepričana dekleta, ko jih bo vse več, se bo tudi ta zakon spremenil.
D. Dolenc
Gospodarska škoda jugoslovanske Vatrostalne
V Kuvajtu zapravili na milijone dolarjev
Jesenice, 26. decembra — Gradbena operativa beograjske Vatrostalne je šla v Kuvajt brez slehernega kapitala in zapravila 11 milijonov dolarjev, če jih je res samo toliko. Drugi jugoslovanski delavci iz Vatrostalne so osupli in ogorčeni. Jeseniški izvršni svet je dal vso podporo delavcem jeseniške Vatrostalne.
Vatrostalna Zenica je Jugoslavija v malem: 3.500 ljudi, deset tozdov, 33 delovnih enot v 33 jugoslovanskih občinah. Vse je dobro, ko dobro gre, ko pa zaškriplje, se slikovito pokažejo vse hibe sistema in jugoslovanske gospodarnosti nasploh.
Zaškripalo je do kosti: v Kuvajtu se je gradbena operativa tozda beograjske Vatrostalne tako zelo zadolžila, da bi moralo 300 delavcev jeseniškega tozda delati petnajst (!) let zastonj, da bi izgubo pokrili! Deficit je, reci in piši, 5 milijard dinarjev, in to deviznih obveznosti, za katere je dala garancijo Privredna banka Sarajevo, temeljna banka Zenica. Edina udeleženka v poslu, beograjska Vatrostalna, je popolnoma nelikvidna, zato banka devizne obveznosti sproti prenaša na druge tozde in se sklicuje na določilo o »neomejeni solidarni odgovornosti«.
Jeseniška Vatrostalna, ki dela v vseh slovenskih železarnah, Litostroju in še
v 56 manjših delovnih organizacijah po Sloveniji, je kuvajtsko izgubo z 250 milijoni dinarjev deloma že pokrila (kot edini tozd, ki je izpolnil vse obveznosti), drugi blokadi pa se je krčevito uprla, saj ni zmožna astronomskih zneskov, ki jih opredeljuje poseben ključ za pokritje izgub. Ključ kajpada prizadene najboljše in po njem bi celo jeseniški Vatrostalci rabili kar šest let, da bi ta denar zaslužili.
Kako se sploh da v bogatem Kuvajtu zapraviti toliko deviz, če so jih res sploh samo toliko?
Pred sedmimi leti je šla beograjska operativa Vatrostalne brez kapitala tja gradit rezervoarje in vodne stolpe. Garancija na garancijo, zamujeni roki (3 milijone dolarjev kazni), obresti (do zdaj za 4 milijone dolarjev), inflacija, devalvacija, nekaj malega več za osebne dohodke ... Pa smo tam! Pri 11 milijonih dolarjev izgube namreč. Kuvajtska operativa je začela vmes še
Tri nove prostocarinske prodajalne
Dober zaslužek na mejnih prehodih
Korensko sedlo, 26. decembra — Na mejnih prehodih Rateče in Korensko sedlo ter v Kompasovem hotelu v Kranjski gori so odprli prostocarinske prodajalne. Obetajo še nove, najmanj 300 v Sloveniji in Jugoslaviji
Na Korenskem sedlu so odprli novo prostocarinsko prodajalno z bogato ponudbo blaga iz konsignacije in tudi domačih proizvajalcev. — Foto: D. Sedej
Ljubljanski Kompas je lani februarja na mejnem prehodu Ljubelj odprl prvo prostocarinsko prodajalno na cestno mejnem prehodu v naši državi. Prvi rezultati so bili dobri, tako da so prodajalno celo povečali. Zrasla pa je tudi nova na mejnem prehodu v Gornji Radgoni in ne-' davno tega še ena v motelu Medno.
Tujci in naši državljani so prodajno ponudbo hitro spoznali, saj imajo v teh trgovinah dnevnega prometa za okoli 10 tisoč mark. Pričakovanja so se uresničila in Kompas je pred novim letom odprl še prodajalne na mejnih prehodih Korensko sedlo in Rateče, v Gederovcih in v svojem hotelu v Kranjski gori.
Prostocarinski trgovini na Korenskem sedlu in v Ratečah sta bili zelo hitro zgrajeni. V Ratečah je velika 300 kvadratnih metrov in je veljala 290 milijonov dinarjev, na Korenskem sedlu meri 200 kvadratnih metrov in je stala 220 milijonov dinarjev. Namesto običajnih registrskih blagajn sta v objektih računalnika partnerja Iskre Delte. Prostocarin-ska prodajalna v Kompasovem hotelu v Kranjski gori je druga tovrstna  Kompasova prodajalna na
mednarodnem mejnem prehodu Velika je 50 kvadratnih metrov. Kompas je vanjo vložil 10 milijonov
dinarjev.
Kompas Ljubljana načrtuje še vel prostocarinskih prodajaln, predvideva, naj bi jih bilo okoli 300. Turis čni delavci z njimi bogatijo ponud in služijo devize. Prizadevajo si, 9 bi jih založili z blagom domačih pr izvajalcev, saj bodo le tako dosegi svoj namen — čim več iztržiti, zen blaga iz konsignacije (kozme ke, cigaret, alkoholnih pijač) že p nujajo izdelke Zlatarn Celje, Ilirija Vedrog in Svilanita Kamnik, dogO" varjajo pa se z drugimi proizvajal Elanom,  Alpino,  Industrijo usn] Vrhnika, Iskro, Rašico, Almiro, A3 Pomurko.^ia tujce naj bi bila ta pff nudba zanimiva, saj so cene nekoli' ko nižje. V Kompasu tudi menijo, d* bo zanimanje za prodajo kvalitetne ga blaga domačih proizvajalcev zff radi težav pri plačevanju blaga ttfj jim dobaviteljem vedno večje.
Kompas pri gradnji prostocarif skih prodajaln na mejnih prehodil1 sodeluje kot organizator in investi tor skupaj z ljubljansko Emono.
D. Sedej
druge projekte, da bi zmanjšala izgubo, a jo je le še kopičila. Danes se še vedno sprehaja po Kuvajtu in tuhta, kaj bi z neuporabnimi stolpi, z opremo, ki jo je za več kot milijon in pol kuvajtskih dinarjev. Naj jo proda, da v najem ali kar pusti in se vrne v naročje domovine, kjer se ji tako ali tako ne bo nič zgodilo?
Jeseniški in drugi Vatrostalci, ki jim v dimnikih in pečeh vsak dan kaplja znoj z nosa in čela, so osupli in ogorčeni. Izguba je udarila kot strela z jasnega, se pravi, da ni bilo nobene finančne discipline. Če zdaj, ko ob modernizaciji železarstva izgubljajo povrh vsega še delo, pokrijejo kuvajtsko izgubo, lahko vse skupaj kar zaprejo.
Jeseniški izvršni svet je zato odločno podprl jeseniško Vatrostalno, naj se izguba pokriva iz premoženja v Kuvajtu
iz beograjskega tozda in Privredne banke in naj se pospeši reorganizacija Vatrostalne. Vse v smislu večje odgovornosti, gospodarnosti, predvsem pa čistih računov.
D. Sedej
Zahvala Rdečega križa
Leta 1986 so se ljudje, člani Rdečega križa, krvodajalci in aktivisti RK odzivali na številne akcije, dajali in sodelovali pri uresničevanju programov, namenjenih napredku zdravstvene in socialne kulture ter reševanju vprašanj, ki jih sproti poraja življenje.
Vsem; ki ste tudi prek Rdečega križa darovali svoj čas, znanje in materialna sredstva za dosego boljše kvalitete življenja, se Rdeči križ zahvaljuje in pričakuje tako dobro in množično sodelovanje tudi v novem letu. Posebna zahvala je namenjena krvodajalcem, ki darujejo kri in s tem omogočajo zdravstveno varstvo sebi in sočloveku.
Želimo srečno in uspešno novo leto 1987 vsem delovnim ljudem in občanom, članom Rdečega križa, organizacijam in aktivom Rdečega križa ter občinskim in mestnim organizacijam RK.
Zahvaljujemo se za številne novoletne želje, ki jih je prejela Skupščina Rdečega križa Slovenije.
Predsedstvo skupščine Rdečega kriza
Slovenije
Golobi - okra« In nadloga Krania
Ljubljana — Miro Rozman, direktor radovljiške Almire, je dobitnik letošnje Kraigherjeve nagrade za izredne dosežke v gospodarstvu. Enako priznanje je prejel tudi delavski svet te delovne organizacije.
SENCUR IMA PRIDNE TURISTIČNE PODMIJVDKARJE - Kot vsa dru-itva in družbenopolitične organizacije so se tudi lenčurski turistični pod-mladkarji ob koncu leto fte enkrat sestali. Za njimi je plodno leto. Z mentorico Milico Jesenovec, ki z njimi dela v osnovni šoli Janka in Stanka Mlakarja so se vse leto veliko pogovarjali o poklicih v gostinstvu in turizmu, spoznavali so razvoj turizma v Sloveniji in v Jugoslaviji, očiščevalne akcije so imeli okrog šole, skrbeli za spomenik talcev v bližini lole, organizirali so predavanje o slovenski hiši nekdaj in danes, izdelali so tvoje znake, voščilnice za novo leto, tudi svojih spominkov so se lotili. Kot sni najbolj delavnih podmladkarjev so bili tudi povabljeni na Izlet na Bled, ki ga je priredila Gorenjska turistična zveza. Tik pred novim letom pa to ar zbrali v novih prostorih Turističnega društva Šenčur, kjer se okrasili Jslko in se poveselili na čajanki. Tudi za prihodnje leto imajo ss veliko načrtov Foto: I). Dolenc