Leto UOCmTšt. 1S2 Lfatljana, sreda it. fantja 1** emDliL- bhofc don popoldne tzvzemii nedelte m praznike. // kiseroJi do 80 pe* w* 6 Din 2, UREDNIŠTVO IN UPtAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 M NOVO MESTO, Ljubljanska cesta« do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseroti petit vesta Din 4.—. telefon st. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmcrveneva oKca 1, telefon št. 65s Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" vetja mesečno LJUBLJANA, Knafljeva unca stev. 5 podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // v JugoskrvtN Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-2% 31-25 in 31-26. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 H Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Pariz se spreminja v trdiravo Do davi se je izselilo 75% prebivalstva iz francoske prestolnice—Vsi znaki kažejo, da postaja Pariz bojišče Nemški pritisk vedno hujši — Francoske čete se branijo z vso odločnostjo Pariz, 12. junija, s. (Reuter.) Oblasti so odredile evakuacijo Pariza. Evakuacija se izvaja po načrtu. Posebni poročevalec angleške radijske družbe v Parizu javlja, da je mesto zapustila že vsa tamkajšnja velika angleška kolonija. Ulice v Parizu se polagoma praznijo. Izredni oblak dima, ki je včeraj pokrival Pariz in povzročil močno vznemirjenje med prebivalstvom, je nastal najbrže na ta način, da so francoski vojaški oddelki zažgali velike zaloge bencina na severu mesta. Pariz, 12. junija, s. (Reuter.) Po uradnih podatkih so Je bi pariških predmestij do davi izselilo že 75 ' • prebivalstva. Evakuacija pa se še vedno nadaljuje brez prestanka. Večina trgovin in restavracij v Parizu London. 12. iun. (C. Z.) British United Press poroča s fronte v Franciji, da s© Francozi sedaj nrav v«ako vas med Parizom in ncmšKimi postojankami spre_ menili v utrjeno postojanko, ki bo v veliko oviro vsakemu uspešnemu približevanju Parizu. Tudi če katera izmed teh postojank pade, se bo to zgodilo samo z velikimi izgubami za sovražnika. London. 12. iun. (C. Z.) Znani francoski pisateli An dre Maurois. ki ie stalni zastopnik francoskega nronaeandneea ministrstva v Londonu, ie izjavil v.eraj. da se bori v sedanji veliki bitki r>red Parizom London, 12. jun. s. (Reuter) Kakor Je razvidno zlasti \z sinoćnjega francoskega vojnega poročila, se bitka za Pariz nada-lJu.ie na vsej fronti s še večjo silovitostjo nego doslej. Jasno ie. da hočejo Nemci izsiliti čimpreie odločitev. Desno krilo nemške vojske skuša izsiliti prehode preko Seine. kar pa mu doslej ni uspelo Na vzhodu so se francoske čete umaknile na novo obrambno linijo na južnem bregu Mame. Zavezniške čete so tu izvedle vrsto protinapadov, da preprečilo sovražna napredovanj a. Po podatkih francoskega vojnega poročila bi bi!o mogoče sklepati, da je grožnja proti Parizu najhujša z zapada hi vzhoda, medtem ko o bojih na severu mesta ni poročil. Vzhodno Pariza so se ob reki Ourcq branile samo še zadnje straže francoske vojske, med tem, ko so elavni oddelki že umaknili na južni breg Marne torei za 10 do 20 mili na jug od dosedanje obrambne liniie Francosko vojno tvvj-^hHIo omenia tudi hude bole v okolici Refmsa. Tu ie ooscelo v boj več sve-ž*h nemTk'h divizij, toda Francozi so prizadeli Nemcem s protinapadi velike izgube. Dalje proti vzhodu eo bili do Meu^e vsi nemški nap°di odbiti. Pariz. 12. jun. e. V teku včerajšnjega dne ie oriŠlo do večjih bitk na fevemi fronti Sodelovalo ie veliko število bombnikov in tankov Nemške napadalne sile so usmerjene proti Parizu Sevemo-za-oa^.no od Pariza so se francoske čete nai-boli odločno upirale Na centralni f-onti severne vzhodno od Pariza po*e\-aio hud: boji v dol:ni reke Ourcqu. Francoska armada ie obrnjena s hrbtom proti Parizu in se bori z neverjetnim junaštvom Nemcem ni mar za izeube ter neprestano oia-ire-jo in Jzpopo^iMjeJo vrzeli Po neka+erih sno^njih ooročiMh so nemški tanki orobili obrambno črto na Seini in raodrli do Eveuxa Vse kaže. da se hočejo nemšk° oklrv-*n*» edinice katerih akc'io n^dnirajo bombniki, približa tj Parizu po doHnJ Seine Z iu?™*^hodne .<=trani oa se ^e^ška armada oreb'ia proti Parizu po do1 ini reke Oureq Pri tem se nemške če+e ,7ogi-baio masivnim francoskim ob arnbnim položaiem Kljub novemu položaju do vstopu Italije v vojno s Francijo in Anglijo, je francosko vojaško poveljstvo z največjo mirnostjo nadaljevalo vojne operacije na severni fronti in na desnem krilu po do^o-čenem načrtu Sam Pariz se je v teku vče-rajšniesa dne Spremenil v pravcato trd- je te zaprtih. Sicer vlada v mestu popoln red in mir. Francoska vlada je imela svojo prvo sejo v svojem novem sedežu v provinci. Francoska vlada v Toursu Pariz, 12. junija, e. Francoska vlada se ni preselila v Amboulen nad Bordeauxom, kakor je bilo prvotno objavljeno, temveč se je naselila v mestu Tours v pokrajini Touraine. Preselitev se je izvršila po določenem načrtu. Ministrstva so se namestila v odrejenih poslopjih, parlament je dobil prostore v občinskem domu, senat pa v hotelu »Univerza«. francoska armada bolj junaško, ka^or kdaj koli preje. Bori se porti ogromni premoči. En Francoz stoji proti dvem ali trem nemškim vojakom in en francoski tank proti trem ali štirim nemškim tankom. London, 12. iun. (C. Z.) Vojaški dopisnik »Evening Standarda« poroča, da so po zavezniških informacijah italijanske čete na poti preko Brennerja v Nemčijo, da zamenjajo nemške gamizije. Bilo bi Nemčiji v veliko prednost, da bi zasedla utrdbe Siegfriedove linije z Italijani in poslala nemške čete. ki sedaj varujejo utrdbe Siegfriedove linije na zapadno fronto. nJavo. vsj znaki pričajo, da postaja Pariz bojišče. Po ulicah patrulira redna vojska, protiletalski topovi grme neprestano. Ponoči je Pariz popolnoma zatemnjen. London, 12. jun. e. (Havas) Angleški radio je snoči objavil, da se zavezniške čete na zapadni fronti borijo z občudovanja vrednim junaštvom. Po mnenju strokov-njaških krogov Nemci ne bodo mogli vzdržati več kot tri ali štiri dni. ker so po 1 Rim, 12. jun. e. V italijanskih službenih krogih so sprejeli z velikim zadovoljstvom vest,, da je zagotovljena nevtralnost Jugoslavije. Glede tega so listi objavili izjavo neke ugledne osebnosti iz Beograda. Vest o zagotovljeni jugoslovanski nevtralnosti je vzbudila veliko zadovoljstvo tudi v širših italijanskih množicah Glavna pozornost italijanskih političnih krogov je usmerjena zdaj na Egipt in na Turčijo. Poudarja se, da je od teh dveh držav odvisno, aH bosta pametnejši kot Poljska. Norveška. Nizozemska in Belgija. Mussolini je Egiptu in Turčiji ponudil roko in stvar teh dveh držav je ali bosta to kretnjo razumeli. Prvo italijansko vojno poročilo Rim, 12. junija ž. Danes dopoldne je italijansko vrhovno poveljstvo objavilo svoje prvo vojno poročilo, ki se glasi: Ob 24. uri v noči od 9. na 10. junij je bila predvidena razvrstitev vojske, mornarice in letalstva v popolnem redu izvršena. Formacije bombnih letal so v spremstvu lovskih letal včerai ob zori in ob zatonu sonca močno bombardirala vojaške objekte na Malti z vidnim uspehom Vsa letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Medtem so formacije letalstva napravile izvidniške polete nad ozemljem in iu-kami severne Afrike. Na meji Cirenaike je bil poskušeni vpad angleškega letalstva večdnevnih naporih močno izčrpani. Na odseku pri Rethelu so imen Nemci ogromne izgube v bojih s tanki Italijansko poročilo o francoskih izgubah Nekje ob Renu. 12. junija, e. Posebni dopisnik agencije Štefani javlja, da se je vršila včeraj na zapadni fronti po službeno še nepotrjenih vesteh velikanska bitka in da so francoske čete izgubile na bojišču okoli 100.000 mož. okoli 80.000 francoskih vojakov pa so Nemci ujeli. Francija zaupa v svojo moč Pariz, 12. junija, s. (Havas.) K sedanjemu položaju na bojišču dajejo v pristojnih francoskih krogih naslednji komentar: Zadnje dni so uspela sovražniku važna napredovanja. V vojnih komunikejih so imenovana mesta, za katera bi se bilo to še pred nekaj tedni zdela nemogoče Mnogi sprašujejo, ali res nemškega napada ni mogoče zaustaviti. K temu opozarjajo v zavezniških krogih na naslednje: Za trenutek ima Nemčija veliko premoč v vojnem materialu. Toda ta material se obrablja, medtem ko zavezniki pričakujejo v kratkem znatna ojačenja v vojnem materialu. Glavna sila Nemcev v sedanji ofenzivi je veliko število tankov. Zavezniki pa hočejo doseči, da se sovražni vojni material obrabi, medtem ko bi zavezniški vojni material ostal in takten in bi šele v odločilnem trenutku posegel v borbo. Nemška propaganda skuša vzbuditi mnenje, da bo z osvajanjem novih ozemelj izsiljena tudi že kapitulacija Francije. Toda Francija je imperij in ima na svoji strani pomoč ogromnega teritorija, razprostranjenega po vsem svetu. Osvojitev posameznih mest ali napad nanje s strani sovražnika zato za Francijo nima posebnega pomena. To velja tudi za Pariz. Važneje za Francijo je, da pri vseh teh napadih sovražnik porablja čim več svojega materiala. Zavezniška vojska si prizadeva, da povzroči sovražniku čim večje izgube, predvsem na tankih in letalih. Ko bo to doseženo, bo treba zaveznikom samo čakati, da bo sovražnik izčrpan in bo le vprašanje kratkega časa, da bo vržen sovražnik zopet iz dežele. Upoštevati je treba še tudi, da imajo zavezniki kljub sedanjemu razvoju operacij na kopnem Se vedno vso premoč na morju na svoji strani. To jim zasigura dostop do vseh virov na svetu. Francozi bombardirali nemška letališča Pariz, 12. junija, s. (Reuter.) Francosko letalsko ministrstvo javlja, da so francoski odbit. Dve sovražni letali sta brli sestreljeni. Vojna področja v Italiji Rim, 12. junija, br. (SDA) Za vojno področje so bile včerai proglašene naslerU nje pokrajine: Piemont, vse ozemlje med Tirenskim morjem in Apenini, Kalabrija, Sicilija, Sardinija, vsi italijanski otoki in pokrajine Saranto. Za vso državo je določena policijska ura Oh 23. Vsa zabavišča in plesišča so zaprta. Turčija ustavila promet z Italijo Ankara, 12. jun. & (Reuter) Turška vlada je odredila ustavitev trgovinskega prometa med Turčijo in Italijo. Predsednik republike Ineni dospe v Ankaro danes. Takoj po njegovem prihodu bo pod njegovim predsedstvom važna seja ministrskega sveta. Angleški napadi na Libijo London, 12. jun. AA. (Havas) Angleški radio sporoča, da so angleška letata izvršila uspešne polete nad italijansko Libijo. Bombardiranih je bilo več italijanskih oporišč. Na abeslnski meji Mbuti, 12. junija. AA. (Reuter) Mostovi na meji med francosko Somalijo in bombniki bombardirali nemška letališča pri Mannheimu, Neustadtu in Frankfurtu. Formacije letal vojne mornarice pa so napadle letalske tvornice Heinkel pri Ro-stocku. Ameriški vojn! material za zaveznike Washington. 12 junija s (Reu*er) Predsednik Roosevelt ie dejal včeraj, da sedaj ameriška vlada proučuje, kakšor. odvisni vojni material lahko ameriška vojska odstopi zaveznikom. V poštev pnha;ajo težki topovi, puške in ietila. Vse to bo zaveznikom že v kratkem na razpolago. Ameriške rvormce jekla so se sporazumele z vlado, da prodajo zaveznikom za ^7.5 milijona dolar;ev topov, municije in drugega vojaškega materiala New ITork, 12. junija, s. (Reuter.) Današnji newyorški listi poročajo, da je ob vzhodni obali Zedinjenih držav pripravljeno večje število ameriških vojaških letal, ki čakajo samo še formalnega dovoljenja, da odlete v Anglijo in Francijo. VVashington, 12 jun. br. Senat ie včerai soglasno po kratki razpravi pnstal na pooblastila za prezidenta Roosevelta, da odredi ameriškim vojnim silam, naj vrnejo vse orožje, strelivo in druge potrebščine ki jih lahko pogrešajo, tovarnam, ki so jih izdelale, da jih bodo prodale zaveznikom. Ameriška mornarica dobi I0.000 letal VVashingrton, 12. jun. s. (Reuter) Reprezentančna zbornica ie včerai odobrila oborožitveni program za ameriško mornarico, ki predvideva pomnežitev letal mornarice na 10.000 araratov in povišanje Uevila pilotov na 16.000. Angleški bombni napadi na Norveškem London, 12. jun. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so včerai popoldne letala angleškega obalnega poveljstva izvedla uspešen bombni napad na edinice nemške vojne mornarice pred Trondhje-mom na Norveškem. Zadeti sta biLi dve sovražni križar ki in ena transportna ladja. Tudi na drugih vojmh ladjah ie bilo opaženih več zadetkov. Angleška letala so naletela na močan odpor protiletalske obrambe. Dve angleški letali se s tega napada nista vrnili. Pred tem so angleška letala bombardirala zalose bencina v Trom sb a venu na na Norveškem in povzročila požar. Abesinijo so porušeni. Morala francoskih čet je^odličnp Zadržane in potopljene italijanske ladje London, 12. junija. AA. (Reuter) Iz vseh krajev sveta prihajajo brzojavke, v katerih poročajo, da zavezniki zadržujejo italijanske ladje. Južnoafriška pristojna ob-lastva so zadržala italijansko ladjo »Sisti-ana« (5820 ton), v Melbourneu je zadržana italijanska motorna ladja »Remo* (9770 ton), v luki v Harfi so tamošnja ob-lastva zadržala italijansko tovorno lad;o »Feflce« (5600 ton), iz Durbana poročajo, da sta posadki sami potopili italijanski ladji »Gea-usaleme« (8052 ton) in »Timavo« (7549 ton). Obe ladji sta registrirani v Trstu ter ju je moštvo potopilo potem, ko sta ladji zapustili luko D urban. Madrid, 12. junija. AA. (Havas) Snoči je italijanska ladja »Numbolia« (2000 ton) zadela ob mino v bližini Gibraltarja. Ladja se je potopila. Posadka ie bila ujeta in pripeljana v Gibraltar. Prvi alarm v Rima Rim, 12. junija. AA. (DNB) Ponoči ob 1.35 so prvič zabučale sirene v Rimu. Se isti trenutek ie bala izvršena zatemnitev vsega mesta. Incidentov ni bilo. Nadaljevanje na Z* strani „Kohor je voj oš ha zastava Izenačila in zbrala pripad-nlhe vseh slojev f vseh orientacij in vseh strank, taho se morajo tudi v zaledju, na vrhovih državne uprave in povsod j mobilizirati vse žive sile naroda. Naši notranji spori, stranharshi prepiri in razlike v stališčih se marajo odložiti in pazabitL" (»Narodni list«) Iz notranje politike Narod in država nad strankami Glavno glasilo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije »Sokolski Glasnik« piše med drugim: Mnogo je dobro mislečih ljudi, ki bi bili najsrečnejši, ako bi bila v celotnem narodu samo ena rodoljubna stranka. Ni treba, da bi bila ta mišljenja vedno fašistična, vendar pa so voda na mlin podobnim tendencam. Mesto da zahtevamo ukinitev strank — kar je nemogoče, ako želimo ohraniti svobodo in demokracijo — je mnogo realnejše, ako zahtevamo, da se preneha s poudarjanjem stranke nad narod in državo, tembolj v času. ko so nam potrebne vse narodne sile in ko naj bi prišlo do premirja izmed najbolj nasprotujočih se interesov, ko nam je potrebna koordinacija vseh naporov in sodelovanja med vsemi skupinami. Brez dvoma bi služila izvedba zbližanje naših političnih strank v katerikoli obliki kot vzgled vsej naši javnosti, vsem slojem in stanovom. Nihče ne zahteva, da se stranke odrečejo svojemu programu ali svojim voditeljem, toda če je res, da je njih vrhovni program blagor naroda, potem naj se ravnajo po tem programu. Stranke morejo ostati, toda strankarstvo mora izginiti. Uredbe o stanju nujnosti »Politika« priobčuje članek dr. Gj. Ta-sića, enega izmed treh beograjskih strokovnjakov pri pogajanjih za sporazum, ki piše: Uredba o banovini Hrvatski je bila izdana na temelju čl. 110. ustave, toda na temelju istega člena je bila izdana tudi druga uredba z dne 21. septembra 1039, ki pooblašča ministrski svet, da more spremeniti obstoječe zakone, uredbe, pravilnike in ostale predpise ter izdati nove, ako to zahtevajo javni interesi. S tem so dejansko predvidene uredbe v stanju nujnosti. Zato je treba pojem javnih interesov tolmačiti v širšem smislu. Kolikor gre za izjemno stanie, bi se mogli invni interesi tolmačiti v ožjem smislu in bi mogli pomeniti n. pr. državne in politične interese. Kadar pa gre za stanje nujnosti, potem je treba paziti, zakaj je nnma rešitev brez vsake kategorije javnih interesov frle^e na vsebino. Ker ne vemo, kdaj se bosta sestala narodna skupščina in senat, zp.t^ se kaže praktičnost uredb te vrpte neoribna zlasti danes, ko smo - >t — vendar pa v izrednem stanju, -■^ Ako se vladi zdi, da tako stJ~t:vrnna uredba omejuje aktivnost na gotovo materijo pravnih nredpisov, notom se lahko izda druga uredba, ki ne bi vse***«"*!* teh omejitev. Ameriška pomoč za begunce v Evropi Washington, 12. jun. s. (Ass. Pre.v\) Tajnik predsednika Roosevelta Early ie sporečil novinarjem, da je prrds d~i k Roosevelt predložil kongresu v odobritev kredit 50 milijonov dolarjev, ki bo stavi.i en na razpolago Rdečemu križu za pomoč beguncem v Evropi. Mislijo, da ie to nrvi korak v Rooseveltovi napoved7, da b do zaveznikom stavljeni na razpciaspo v n'i-hovi borbi vsa i ameriški mater:al^: viri Earlv je še sporočil, da bo za ore " "^ni znesek poslala Amerika zaveznikom pomoč v zdravilih, živilih in oblekah. Švicarska pomoč beguncem Bern, 12. jun. AA. (Havas). Zvezni v. t je sklenil predati 100.000 švicarskih frankov švicarskemu Rdečemu kiižu ':i'A r>->-moč za begunce iz Belgije, N zozer.iake in Luksemburga ter iz delov evakuirrne Francije. Ukrepi za notranjo obrambo na Svetf&kem Stockholm, 12. junija, br. švedski pcrla-ment je sprejel zakon, ki poob^aača v*a-do, da lahko razpusti vse organizacij?, ki imajo prevraten značaj, ki V*£r2ujejo z:*-ze s tujino ali katerih delovanje nI v skladu z interesi državne obrambe. Francozi utrjujejo vasi pred Parizom Francoska vojska se bori proti ogromni premoči — Italijanske čete na poti v Nemčijo rdite Storite se nadaljujejo 'Nemci skušajo z vso silo izsiliti odločitev — Francoski protinapadi ovirajo sovražnikovo napredovanje Drugi dan vojne med Italijo in zavezniki Glavna pozornost Italije Je usmerjena na Egipt in Turčijo Doslej se ni bilo nobenih večjih napadov ali bojev Amerika ščiti angleške interese v Italiji London, 12. junija, e. Havas poroča, da je ameriška vlada prevzela zaSCito angleških interesov v Italiji. Varnostni ukrepi proti Italijanom v Franciji Pariz. 12. jim. s. (Rer.ter) Francoske oblasti so odredile posebne varnostne ukre- De trlede italijanskih državljanov v Franciji, ki jih je skupno približne en milijon. Vsi moški Italijani v Franciji med 17. in 60. letom se morajo prijaviti oblastem. Pariz, 12. jun. s. (Router) Francosko finančno ministrstvo ie odredilo za-plenitev vse.^a imetja italijanskih državljanov v Franciji. Pariz. 12. jun. s. (Reuter) Francoske oblasti so podvzele v Tunisu izredne varno?^ ukrepe, v vseh večjih mestih so bile po ulicah zgrajene barikade. Proglašeno je bi!o obsedno stanje Na italijansko prebivalstvo ie bil izdan poseben proglas, naj ostane mirno. Egipt se bo uprl vsskcmii napadu London 12. punila. (C. Ž.) »Dailv Tele-srraph javlja iz Kaira, da bo Egipt vsekakor ostat veren zvezni pogodbi z Anglijo. Ta poirodb3 določa, da varuje Anglija E°rlpt proti vsakemu zunanjemu napadu, Egipt p3 nudi vse ugodnosti in olajšave angleškim Četam v Egiptu. Vse stratežke točke v Egiptu so noč in dan zasedene po vojaštvu, ki je v polni pripravljenosti. Tako Angleži kakor tudi Egipčani so pripravljeni, da se upro vsakemu napidu na E?fipt- Kairo. \2. {unija A A. fRcute1^ Tz naimc- rodajnejših krofov s* izve da bo Egipt verjetno prekinil diplomatske odrošaje z Italijo. K:.iro, 12. junija A A. (Reuter) Snoči je bilo v Port Saidu aretiranih 138 Italijanov. Gotovo število Italijanov je bilo aretiranih tudi v Aleksandriji. Avstralske divizije London, 12. jun, s. (Reuter) Po uradnih podatkih je opremila Avstralija že tri divizije ekspedicijske vojske. Večji del teh čet je že na Bližnjem vzhodu. Južna Afrika brani svoje interese Cap**tovnf 12. junija, s. (Reuter.) Južnoafriški ministrski predsednik gen. Smuts je govoril snoči po radiu ter je sporočil, da bo Južna Afrika izpolnila svojo dolžnost in z združenimi silami branila svoje interese pred grozečo nevarnostjo napada s severa. Caprtovn, 12. junija, s. (Reuter.) Uradno poročajo, da so južnoafriški težki bombniki s svojih oporišč v Keniji že nekaj ur po italijanski vojni napovedi napadli italijanska letala in vojaške objekte na abe-sinsko-kenijski meji. Letalski napadi so uspeli. Vsa udeležena letala so se vrnila v svoje oporišča. S tem je Južna Afrika podala prvi dokaz, da namerava izpolniti svojo obljubo in braniti vzhodno-airišKe angleške kolonije. Kršitev pogodbe z Anglije London, 12. junija, s. (Reuter) Ministrstvo za informacije je objavilo sinoči k italijanski vojni napovedi zaveznikom komentar, v katerem pravi, aa je Italija s to vojno napovedjo prekršila angleško-ita-lijansko pogodbo z dne 16. eprila 1938. Ta pogodba določa ureditev vseh spornih vprašanj na miren način, ohranitev statusa quo v Sredozemlju in tudi poseben postopek za primer spo»ov. stisk© morje v vojni Angleška sodba o razmerju moči med italijanskimi in zavezniškimi vojnimi silami od Gibraltarja do Port Saida London, 12. Junija A A. (Reuter) Reuter- jev vojni doir^nik piše: V vojaškem oz:~u je Sredozemsko morje 3200 km dolg preliv cd Gibraltarja do Port Saida. V njem pcdrrornice lahko nastopijo iz oporišč, ki n:3o odda'iena od Domorskih cest. Največja nevarnost se pojavlja torej za orornet med Francijo in njenimi koloru\iarnd. v Afriki Letala iz obalnih oporišč morejo tudi operirati skoraj povsod na Sredozem- Možno je reči. da so zavezniški načrti pripravljeni za vsak primer. Wa*hington, 12. junija A A (Reuter) Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da je predsednik Roosevelt odobril razširitev vojne cone in da je Sredozemsko morje zaprto za plovbo ameriških ladij. Zapadna '*)rtugalska obala in se\>ernozapadna španska obala ostaneta še naprej odprli za plov- skem morju. Znano rja ie rudi. da so Italijani zgradili veliko število tajnih letališč na Egejskih otokih, na Siciliji in na utrjenem otoku Panteleriji. kakor tudi v Tobniku v Libiji. Odkar je Italija zasedla Abesinijo. so zavezniki hitro pomnožili svoja obrambna sredstva. Gibraltar je močno utrjen in so na njem postavljeni številni protiletalski topovi. Prav tako na Malti in na Cipru, Francoski pristanišči Oran in Alžir sta zdaj utrjeni pomorski oporišči za nodmornice. Cela brodovja zavezauskih torpedov so zdaj ptrir>ravliena. da začno Dresnnjiti italijanske pcK3rnornice. Zavezniško vojno brodervie ie dvakrat večje od italijanskega. Nai bo kidcorkoli že. za zda i ie še prezgodaj ocenjevati, kakšen bo bodoči razvoj dogodkov na Sredozemskem morju. bo ameriških ladij. Obstoja možnost, da postane Lizbona glavna e\ropska luka za ameriške ladje. Ruski glas o italijanski letalski moči Moskva, 12. jun. e. Glasilo sovjetske mornarice piše o letalski moči vojujočih se držav v Sredozemskem morju. Po mnenju glasila ima Italiia sedai na razpolago za operacije v Sredozemlju 4500 vojnih letal. Skupna letalska moč zaveznikov v Sredozemskem morju Da predstavlja 2000 letal Italijanska vojna letala so najmodernejše konstrukcije in imajo večjo hitrost in večji akcijski radij kot francoska in angleška letala, ki so na bazah V Egiptu Palestini. Tunisu. Siriji in Maroku. Prvi napadi na Malto Večina bomb je padla v morje — Nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom London, 12. junija, s. (Reuter.) Italijanska letala so včeraj izvedla osem bombnih napadov- na Malto. Povzročena škoda je majhna in tudi žrtev je bilo malo. V prvem napadu sta bili udeleženi dve formaciji italijanskih bombnikov. Večina bomb je padla v morje. Ni še točno znano, koliko Italijanskih letal je bilo pri napadih sestreljenih. Za eno je to nedvomno ugotovljeno, morda pa so bila sestreljena še tri nadaljnja* La valette. 12. junija, e. (Reuter.) O prvem letalskem napadu Italijanov na AlaJto se doznava jo tele podrobnosti: Prvi letalski alarm je bil dan ob 7. uri, nakar se je slišalo močno streljanje protiletalske artiierije. Sovražna letala so vrgla nekaj bomr>. večina bomb je padla v morje. Nekaj žrtev je bilo med civilnim, pre- bivalstvom. Ranjenih je bilo nekaj žensk in otrok. Bomba je zadela tudi neko izpraznjeno bolnico. Nobena bomba ni zadela kakega vojaškega objekta. Protiletalsko topništvo pa je sestrelilo dva italijanska bombarderja. Eno uro kasneje so sirene naznanile, da ni več nevarnosti, toda pet minut nato je bil drugi letalski alarm. Nevarnost za napad je trajala pol ure. Med 9. in 11. uro so sirene trikrat naznanile nevarnost za letalski napad. Med alarmom je civilno prebivalstvo ostalo popolnoma mirno. London, 12. junija, s. (Reuter.) Angleške oblasti na Malti so odstavile predsednika vrhovnega sodišča na Malti zaradi njegovih zvez z italijanskimi krogi. Dan Italijanske intervencije je bil določen Se pred ciji, pravijo v Rimu pricetkom vojne v Fran- Rim. 12. junija, e. Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da je nemftki tisk priznal, da je Italija stopila v vojno po popolnoma svobodni odločitvi. Nemčija Italije ni nikdar prosila za oboroženo intervencijo. Italija je popolnima svobodno izbrala sebi ugoden trenutek za vstop v vojno. Datum te intervencije pa je bil spo* ročen Nemčiji se pred pričetkom vojne v Franciji. Razvoj vojnih operacij na zapadu ni vplival na italijanske vojne priprave. Neizpodbitno je, da sta bili Francija in An£li;a že od začetka vojne proti Italiji. Angleške vojne sile v Sredozemskem morju so se stalno ojačevale in tudi Francija je vse storila, da ojacH svoje vojaške sile v važnih strateških predelih. Zavezniki so pripravili 55 divizij v Franciji, 80 divusij v severni Afriki ter Se 8 motoriziranih divizij, 7 alpinskih divizij, 5 lahkih motoriziranih divizij, 4 konjeniške divizije, okoli 4 oklopne divizije in 20 brigad v utrdbah. Vse to kaže, da je Francija stalno mišma na odpor, če bi Italija začela z vojno. Glede na napredovanje nemških čet ugotavlja diplomatski urednik agencije Stefa, ni, da je nemška vojska napredovala v zelo hudih borbah, a je vendarle dosegla uspehe in bo zaradi tega nemfeke zmage tembolj ) pomembne. Veleposlanik Ga-relkin na foti skozi Ljubljano Sofij*, 12. jun. e. VČirai ie prispel z letalom iz Moskve sovjetski velenoslanih v Rimu Garelkin. V Sofiji je imel razgovor s člani sovjetskega poslaništva. Popoldne se ie Garelkin odpeljal s sdmplon ekspre-som oreko Beograda v Rim. Beograd. 12. jun. e. Med pristankom simplon ekspresa na beograjski postaji Garelkin ni izstopal iz vagona. Navzočim novinarjem je njegovo spremstvo sporočilo, da ie veleposlanik Garelkin mrčno utrujen in se mora nrespeti ter nai ca zbude šele v Benetkah. Ljubljana. 12. junija, e. Ob 8.25 ie r>ri- šel simplon ekspres s sovjetskim veleposlanikom Garelkinom v Ljubljano. Med kratkim pristankom na ljubljanski postali ie Garelkin sprejel v svojem kupe j u ljubljanske novinarje, a ie odklonil sleherno izjavo, oac na ie izjavil, da se lahko z novinarji pogovori v ruskem ali italijanskem jeziku. Po kratkem kranVjan.iu so novinarji odšli iz kupeja, nakar je simplon ekspres zapustil ljubljansko postajo. Nemci grade nove podmornice Wa^hington, 12. jun. 5. (Ass. Press) Po informacijah iz ameriških vladnih krogov se zanimata angleška in francoska vlada za nakrm rušil cev v Z od in j eni h državah. Zavezniške informacije pravijo, da le pričakovati v kratkem povečanega udejstvovania nemških podmornic. Nemci baie grade več sto novih podmornic, katerih vsaka ima po 6 torpednih cevi in sprejme lahko na krov po?adko do 1000 mož. Sedaj grade ladjedelnice in tvornice v Nemčiji baje po 20 takih podmornic na mesec. Posamezne sestavne dele podmornic izdelujejo celo tvornice v notranjosti Nemčije, nakar te dele sestavijo v ladjedelnicah ob morski obali. Uničene pristaniške naprave v Narvikn London. 12. jun. s. (Reuter) Po informacijah iz merodajnih angleških krosov so bile vse luške naprave v Narviku kakor tudi železniška proga iz Narvika r-roti švedske meji talko poškodovane, da bo Nemcem še več mesecev popolnoma nemogoča njihova uporaba. S tem bo za dosleden čas preprečen izvoz švedske železne redu v Nemčijo. Japonska politika ostane nespremenjena Tokio. 12. junija. AA. (Heuter) Japonska vlada se ie včerai sestala na seio. da razmotri vprašanje italijanske vojne napovedi. Japonski uradni krogi pravijo, da odločitev Italije prav v ničemer ne bo vplivala na dosedanjo japonsko politiko, ki bo ostala nespremen iena, in bo šla za tem. da vso svojo pozornost posveti vprašanju kako bi končala vojno s Kitajsko in kako bi ostala zunaj evropskega spopada. Izgube angleške trgovinske mornarice London, 12. jun. s. (Reuter) Admirali-teta javlja, da so znašale izgube angleške trgovinske mornarice v tednu, ki se je končal 1. junija, 78.715 ton. Od tega je bilo potopljenih pred Dunkerqueom 24.000 ton ladij. Do pretekle srede ie potovalo v angleških konvojih 23.000 zavezniških in nevtralnih ladij. Samo 32 od njih je bilo potopi j enih. Iz Kranja Sprejemni izpiti na gimnaziji bodo 24. junija ob 8. Prijave za sprejemni izpit je treba nasloviti na ravnateljstvo in jih kol-kovati z 10 din državnim kolkom. Prijave morajo biti vložene najkasneje do 20. junija s priloženim krstnim listom in izpri-čevalom o dovršeni ljudski šoli. Učenci, ki so obiskovali že višjo ljudsko šolo, naj prilože tudi zadnje izpričevalo višje ljudske šole. Shramba za orodje pogorela. V nedeljo je pričela goreti lesena baraka tvrdke > Slo-grad« na Blejski cesti, ki je služila za shrambo orodja. Kranjska gasilska četa, ki je bila poklicana na pomoč je ogenj pred vsem omejila in preprečila, da se ni razširil tudi na bližnje hiše. Kako je požar nastal, ni bilo mogoče ugotoviti. število brezposelnih je znatno padlo. Do-čim je bilo v začetku meseca maja tukajšnji borzi dela prijavljenih nad 1200 brezposelnih, je v teku meseca to število znatno padlo, saj je dobilo delo 855 delavcev in delavk, na novo pa je bilo prijavljenih le 142, tako da je vseh brezposelnih sedaj 495. Znaten padec števila brezposelnih gre na račun zaposlitev pri javnih delih in vsled rednega obratovanja v nekaterih tvornlcah n. pr. v Jug. tvornicah gume itd. — Delo pri podruž. borze dela dobe: 1 kuharica. 1 služkinja, 1 klepar, 6 kmetskih služkinj. Stavka usnjarskih delavcev končana. Nekako v istem času kakor stavbinci so pričeli stavkati tudi delavci v usnjarski tovarni Jugo-Knoch. Zahtevali so predvsem zvišanje mezd in ureditev razmer v tovarni. V ponedeljek Je bila stavka za delavstvo ugodno zaključena. Iz škof le Loke — Učiteljsko zborovanje, nameravano za 15. junij, je preloženo na nedoločen čas. - Nepoboljšljiv. Karel iz Puštala je nepoboljšljiv. Petnajstkrat le bil že kaznovan, medtem llkrat zaradi tamne, se-ćaj pa ima novo pregreho na avoji vesti. Mizarskemu mojstru Lovru Mlinarju na Suhi je bilo iz nezaklenjene fiupe odpelja- nih osem najlepših plohov, vrednih med brati 300 din. Plohe so odpeljali k nekemu mizarskemu nr.ojstru v škof jo Loko, prav tedaj, ko mojstra samega ni bilo doma, a žena ni vedela, kako in kaj. Moški, ki je plohe pripeljal, je hotel 100 din na račun, pa tudi po te ni prišel, ko je zavohal, da vsa stvar nI vama. Plohe je vozil neki fantiček iz Karlovške ulica, ki ga je bil Karel porabil za svoie namene. Plohi so sedaj zopet v MUnarjevi šupi, Karel pa čaka na -nagrado«. PRED SODNIKOM — Zakrj ste pri prvem zaslišanju povedali nape.čro ime? — Oprostite, gospod sodnik, bil sem ta- ko razburjen, da nisem sam sebe D0SĐ&L Veliko zanimanje za razstavo protiletalske zaščite na velesejmu Razstava ni samo zanimiva, temveč tudi zeio poučna Ljubljana, 12. junija Za razne strokovne razstave ljudje pri nas niso nikdar kazali posebnega zanimanja, razstava o zaščiti pred letalskimi napadi na velesejmu pa ima vsak. dan nenavadno mnogo obiskovalcev. To je treba pripisovati bolj njeni aktualnosti kakor temu, da je vstop prost. Samo po sebi se razume, da se ljudje na takšn« razstavo ne prihajajo zabavat ali da bi si jo ogledovali zgolj iz radovednosti Zato jim moramo šteti številen obisk v dobro, čeprav ni nie čudnega, če kažejo ljudje v teh časih več smisla za resne zadeve. Tiste, ki so si razstavo ogledali prve dni, moramo opozoriti, da je bila sedaj šc znatno razširjena ter zavzema še tretjino velikega paviljona J. V tem paviljonu je razstavljen sanitetni material, ki so ga dale razstavljalcem na razpolago ljubljanske tvrdke. Razstava je poučna ter ne gre za reklamo. 2e zaradi tega se razstava razlikuje na zunaj od trgovskih razstav, vendar bi ne škodovalo, če bi bili vsaj nekateri zdravstveni prinomočki, zlast:. ročne lekarne, ki vsebujejo vse potrebščine za prvo pomoč in ki so potrebne vsaj v vsaki večji hiši — označeni s cenami. V7ečina obiskovalcev se resno zanima za vse razstavno gradivo in nekateri vprašujejo po cenah predmetov. To velja tudi za plinske maske, ki so se nam zdele dolgo neke vrste luksuz in smo se j'm le posmehovati, će smo jih kdaj kje videli. \Ta razstavi so maske dveh naših tovarn; v paviljonu J so naknadno razstavili Še maske tovarne »Obilic« iz Beograda. Kako silno potreben trgovski predmet so maske in sploh pripomočki za zaščito pred strašnimi učinki strupenih plinov sprevidimo najbolje po nazornih modelih v paviljonu ,1. Prikazano je. kako delujeta najhujša strupena plina iperit in levisit na človeško telo. To je ena izmed slik grozot tako zvane moderne vojne, a je tako prepričljiva, da si tudi človek z dobrimi žive' ne želi več drugih dokumentov letalske vojne .. V paviljonu N zavzemata največ prostora gasilski oddelek in velika razstava tvrdke Bate. Zelo zanimiva zbirka civilnih in vo jaških mask. starih in novejših, francoskega, angleškega nemškega, ruskega, italijanskega, ameriškega. japonskega, belgijskega in češkoslovaškega izdelka se skoraj izgubi med številnim drugim gradivom. Razstava mask »NebojŠa«. vojaških in civilnih, ie najbolj pregledna, pa tudi v resnici poučna, ker je nazorna Večina razstavnega gradiva je razstavljenega sistematsko v vitrinah Razstavljen ie tudi model *>iaške ma*ke v prerezu tako da se obiskovalec lahko seznani z vsemi podrob- ma&k in kako končno preizkušajo že gotove izdelke. Z dobrimi slikami je tudi ponazorjeno, kako je treba masko nadevati in snemati, kar je vsekakor važno, saj je namen razstave med drugim, da se ljudje tudi seznanijo z uporabo mask in drugih zaščitnih pripomočkov, ne le. da si ogledajo razstavljene izdeke. Niso pa razstavljene le maske, ^mvec še cela vrsta sanitetnih potrebščin Pozomost zaslužijo zlasti ročne, prenosne lekarne raznih velikosti in cen (od 349 do 2000 din) Marsikdo kihko na razstavi tudi vidi prvič masko za konja, dalje masko za psa, velik« zanimanje pa bude tudi \-reče z dojenčke, ki prav tako dobro varujejo nežno otroke pred strupenimi plini kakor odrasle mifke. Med praktičnimi sanitetnimi potrebščinami je treba omeniti še kombinirano ros;io z vozičkom za prenašanje odi bolnikov. [nosne prevažanje V manjšem rnldelku so razstavljene praktične alarmne priprave, prenosne sirene, ki so zelo priporočljive za upor:,bo v industrijskih obrat'h in sploh ram. kjer bi lahko uslužbenci preslišali zunanji signal. Razstavljene so še druge signalne naprave, ki kažejo, kako naj ho urejeno obveščanje o letalskih napadih. Mestni gasilski urad je uredil precej veliko razstavo in zbral vse priponi ^čkc, orodje in aparate, potrebne za gašenje požarov ob letalskih napadih in za reševalno slu/ho. Večina teh priprav je List mestu ! — ga gasilskega urada, p.ič pa je motorni brizgaina bežigrajskegu prostovoljnega <^a- silske^a društva. Posebej naj Opozorimo omaro -za razkuževanje mask in oMek. V nji lahko hkrati razkužijo 16 mask. To omaro so izdelali mestni gasilci sami v svoji mizarski delavnici. Tam si tudi lahko datc pulmotor, aparat za umetno dihanje ter oživljanje. V Ljubljani so sc ga doslej s pridom posluževali v več primerih. Posebno je uporabljiv za oživljanje utopljencev ali zastrupijencev s plinom. Poleg ie razstavljena ročna lekarna. samari janski kovčeg in še cela vrsta sanitetnih potrebščin. Med samim gasilnim orodjem vidimo azbestno obleko, dalje 2^ m dolg prt za reševanje ljudi s spuščanjem iz goreče hiše, dva aparata za gašenje s peno. žaromet, ki ga lahko priključijo na avtomobil, ročno brizgalne, lestve itd. Zdi se, da je razstava kompletna. H gasilski razstavi spadajo tudi risbe, ki nam kažejo učinek rušilnih bomb v raznih razdaljah od poslopij in kako bi naj zaradi tega bila urejena zaklonišča. Razstava je v splošnem marsikomu odkritje, ne le da nasiti na nji radovednost, temveč, da se po ogledu tudi zamisli, ko nostmi. s sestavo in funkcioniranjem izdel- i spozna nevarnosti letalske vojne od prave ka. Nazorno je tudi prikazano, kako pre- strani, izkušajo vse vrste materiala za izdelovanje 1 Župni zlet gorenjskih Sokolov V dneh 15. in 16. junija bo v Kranju župni zlet gorenjskih Sokolov. Ta dan bo župa slavila tudi 30-;etnico ustanovitve, obenem pa bo društvo Kranj dobilo nov prapor, ki mu bo kumoval br. Viktor Mur-nik iz Ljubljane. Razmere zahtevajo, da se odtegmemo vsem manifestativnim prireditvam, zato so se odločili gorenjski Sokoli, da izvrše svojo največjo prireditev mirno in bolj skromno. Ves spored župnoga zlet a ho na sokol skem letnem telovadišču v Kranju, ki je že mnogokrat sprejelo strumne sokolske čete iz vse Gorenjske, da v plemeniti borbi in skupnem nastopu dokažejo svojo moč in uspehe. Pred 30 leti so se zbrali gorenj- ski Sokoli k ustanovitvi župe v približno sličnih časih, kakor jih doživljamo danes. Kakor takrat tudi danes veje v sokolskih vrstah duh, ki hoče za svoje cilje žrtvovati vse. Lepi zgledi borcev izpred 30 let nam kažejo pravo pot; njih neuklonljiva volja nam je postavila razne domove, naša dolžnost pa je, da jih branimo. Sokolska župa Kranj bo zletne svečanosti razdelila na dva dneva. V soboto 15. junija bo ob pol 21. na letnem telovadi?»Mi telovadna akademija, v nedeljo 16. junija, pa bodo od pol 8. dopoldne dalje skušnje za članstvo in deco. Ob pol 16. bo razvitje prapora Sokolskega društva Kranj, ob 16. pa telovadni nastop. mladinski koncert v škof ji Loki Nastopilo je 11 mladinskih pevskih zborov — Koncert je nadvse lepo uspel Skofja Loka, 10. junija Tiho in vztrajno prizadevanje v šolskih učilnicah škofjeloškega okraja je želo v nedeljo svoje popolno priznanje. Napovedana pevska prireditev je našla odmev, kakršnega ziepa ne pomnimo. Škofja Loka je bila od jutranjih ur pa tja do večera vsa živa, kajti od vseh strani so prispeli mla-d:n^ki pevski zbori, ki so nastopili v šolski telovadnici dvakrat Bil je pravcati pevski praznik tem pomembnejši, ker je prvi poskus take prireditve pokazal, da imamo v kraju zbore, ki so na odlični stopnji svojeca pevskega razvoja. Nastopilo je 11 pevskih zborov s Sorskega polja iz Škofje Loke same in iz Poljanske m Šolske doline. Bilo je nad 500 mladih pevcev ,npPriVmatineji je ob pol 11. dopoldne telovadnico napolnila do zadnjega prostorčka šolska mladina vseh loških in okoliških šol, ki je skrbno prisluhnila izvajalcem lepih narodnih in mladinskih umetnih pesmi. Koncert sam je bil ob 16. Popoldanski prireditvi so prisostvovali tudi prosvetni šef dr. Lovro Sušnik, direktor gimnazije v NOVCm mestu g. Oolenc, predstojnik okraj-neqa sodišča Franjo Ustar, direktor mlekarske ?ole inž. prof. Srečko Šabec z vsemi gojenci zavoda, mestni župnik Jernej Pod-bevšek z mnogo duhovščine iz okraja, sre- ska šolska nadzornika Vinko Zahrastnik in Ivan Kržišnik, ravnatelja meščanskih šol Karol Sovre in Lampe, predsednika JUU Rant in Debeljak, skladatelja Luka Kra-mortc in Tone Jobst, pevovodja »Ljubljanskega Zvona« Dore Matul, starosta domačega Sokola Rudolf Horvat, predsednik TJS Ivan Kocijančič, mnogi šolski upravitelji, nad 60 učiteljev in učiteljic iz domačega in okoliških srezov..svoje male pa so prišli poslušat tudi mnogi starši m ljubitelji petja »ploh. 2irovci so se pripeljal; » posebnim avtobusom. Prvi so nastopili pevci škofjeloške deške ljudske šole. ki ao pod vodstvom upravitelja Karla Jeretine odpeli pogumno »Mi smo mladi pevci vneti« in »Oj ta vojaški boben«. Drugi bo bili SeJčani. Zapeli so tri pesmi in je zlasti navdušila škrjančkova budnica. Pevovodja, upravitelj Jože Župančič je vsekakor med prvimi nosilci lepe pesmi v okraju. Sledili so pevci z Bukovice. Pripeljal jih je na oder upravitelj t Oton Fiak, p*tQ pa jo uetopito ifcofjtto. ska drž. meščanska šola. ki je odpela pod vodstvom Franceta Babica tri skladbe, pno njegovo lastno kompozkijo »Molitev«, nato pa »Na ranilu« in »Drezn!Šk'.x- — sijajni stvari! Poljance je vodila učite!iica Sabina Meiliwa. Zapeli so prav tako tri pesmi, potem pa je nastopil upravitelj Josip Krapš s Trebije v Poljanski dolini Prvaei-I* i€ »Žabja svatba«, sploh pa so pokazali »dolinci« nepričakovane sposobnosti. Posebno priznanje zasluzi Gabrk. vasica, o kateri človek sploh ne bi sodil, da hrani v sebi mlade pevčke in pevke tolike volje. Ga Marija Kerkoč naj nadaljuje započeto delo! Silno je bilo navdušenje zlasti pri nastopu solistke Cilke Peterncljeve, deklice, ki se ji obeta pevska bodočnost! Dekliško šolo iz Škofje Loke je vodila s. Zofija, nakar so peli Zabničan\ Vodil jih je upravitelj Anton Vidic. kot zadnji pa se je predstavil močni zbor Retečan. >, ki ima v upravitelju Lovru Korcnčanu nad vse požrtvovalnega pevovodjo. Ob zaključku so zbori skupno zapeli ^Bohinjsko« in je bil vtis res mogočen. Po koncertu so zapeli nekaj pesmi pred šolo, kjer so se tudi slikali, še posebej pa naj povemo, da je bila vsa mladina pogoščena. Kuhinja pod vodstvom ge Grumove je opravila veliko delo. saj je prejelo obed nad 450 otrok. Celotna prireditev je bila na odlični višini. Revija nai ostane na stalnem repertoarju naših krajevnih nastopov Planinci, pozor! Za skupščino SFD, ki bo v nedeljo dne 15. t. m. v dvorani delavske zbornice v Ljubljani, je odobrena delegatom polovična voznina. Na vstopni postaji morajo kupiti cel vozni listek in žel. obrazec K— 13 na podlagi svoje člansKe legitimacije s sliko. Tako kupljena vozovnica velja za. brezplačno vrnitev po lati poti v zvozi s potrdilom skupščine o udeležbi in sicer na železniškem obrazcu K—13. Popust velja za potovanje v Ivjubljano od 14. do 15-junija in nazaj od 15. do 16. junija zaključno za vse vlake razen ekspresnih in IV. razreda. Postani In ostani član PREMIERA! — 10110 W»tica, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri Čudovita ljubavna pustolovščina slavnega angleškega trageda DAVIDA GARHICKA. BRUN AHERNE — OLTV1A DE HAVILLAND Veliki đon Jnan Joan CrawSord Robert Margaret Sullavan — Voung — Melvvn Douglas. Film priznanih popularnih zvezdnikov Krasna in napeta ljubavna drama broadwayske plesalke, U se je poročila w Njena preteklost ™ SE TAJNOST NOČNEGA KLUBA Misterijozna in napeta kriminalna senzacija. [IKRA DANES! Ob 16., 19. in 21. uri. PREM! Margaret Lindsav, Brace Cabot, Joseph Calleia. KINO SLOGA, tel. 27-80 DNEVNE VESTI — Slovenski avtomobilski klub obvešča, da so vsi dosedanji italijanski vizumi razveljavljeni ter je potrebno za potovanje v Italijo od danes naprej posebno dovoljenje italijanskega konzulata. — Podražit«'v blagovne tarife v prometu z Bolgarijo. 1. julija bo uveljavljena zvišana tarifa za 15% v vseh postavkah v blagovnem prometu med Jugoslavijo in Bolgarijo. — Turistični sporazum balkanskih držav. Stalni turistični odbor držav balkanske zveze je na svoji konferenci sklenil novi turistični sporazum. S tem sporazumom je določeno razen davčnih in taksnih olajšav za pospeševanje tujskega prometa, da bodo otvorili posebni turistični kliring. Razen tega bodo sodelovali avtomobilski in Touring klubi balkanskih držav in države bodo izmenjavale med seboj filme in propagandne publikacije. Pričakujejo, da se bo zaradi tega tujski promet znatno pospešil. — Svet za zunanjo trgovino. Na podlagi uredbe direkcije za zunanjo trgovino je trgovinski minister v sporazumu z gospo-darsko-finančnim odborom predpisal pravi.nik o svetu za zunanjo trgovino. Pri direkciji za zunanjo trgovino obstoji namreč svet za zunanjo trgovino kot posvetovalni organ ministrstva trgovine in industrije. Naloge te_ra sveta so v glavnem, da sklepa o kontrolnih ukrepih pri uvozu in izvozu in prevozu blaga ter o državnih intervencijskih ukrepih na notranjih tržiščih, dalje, da sklepa o preureditvah trgovinskih in plačilnih odnosov z inozemstvom, daje nasvete o izdajanju izvoznih premij, o načinu plač« vam za in na plačilih izvoza kakor o uvedbi kompenzacijskih poslov z inozemstvom. Končno sklepa o državnih nabavah v inozemstvo in načinu plačevanja teh nabav. Svet sestoji iz 14 članov. V njem so zastopani trgovinsko ministrstvo, inspeke ija državne obrambe, direkcija, za zunanjo trgovino. Prizad, industrij-sko-obrtni oddelek trgovinskega ministrstva, finančno, vojno, prometno in zunanje ministrstvo ter ministrstvo za gozdove in rudnike, po dveh zastopnikih banska uprava banovine Hrvatske in po enem zastopniku Narodna banka. — Denarne vloge v denarnih zavodih v prvem tromeae&Ja letos. Oddelek za ekonomsko proučevanje Narodne banke je objavil številke o denarnih vlogah v prvih treh mescih letos. 1. februarja je bilo pri državnih denarnih zavodih naleženo za 2265 mili;, din hranilnih vlog, pri samoupravnih hrnnilnicah 2341 mili j. din in pri zasebnih 5579 milij. din. 1. marca pa je bilo pri državnih denarnih zavodih naloženo 2222 milij, din, pri samoupravnih hranilnicah 2157 milij. din in pri privatnih zavodih 564S milij. din. 1. aprila je bilo nekoliko manj denarnih vlog, in sicer pri državnih denarnih zavodih 2194 milij. din, pri samoupravnih 2448 milij. din in pri zasebnih 5603 milij. din. — Zahteva po ustavitvi izvoza živalske krme. v mnogih krajih bodo letos pridelali malo sena zaradi neugodnega vremena in poplav, pa tudi kakovost krme bo slabša. Zato živinorejci predlagajo, naj bi na pristojnih mestih čimprej zbrali podatke o letošnjem pridelku krme. da bi glede na to prilagodili izvoz, odnosno ga povsem omejili, kakor bi kazalo, da je potrebno. — Bolgarsko - jugoslovenska zadružna raz*tava v Beogradu. V nedeljo se začne v Beogradu razstava zadružnega tiska, knjig in časopisja, naših in bolgarskih zadrug. Napovedujejo, da bodo posebno dobro zastopane bolgarske zadruge in da bo prireditev prava kult ma manifestacija našega in bolgarskega zadružnega življenja. V Beograd bodo prispeli ob tej priliki Hristo Ganev, predsednik nacionalnega odbora bolgarskih kooperacij, Penčev, generalni direktor kooperativne centrale »Napreda, dr. Palčkov. g";?raln* direktor Zveze komunalnih bank. prof. Dikov, predsednik Glavne zveze kmetijskih zadrug. Vasilijev, predsednik Zveze zadmžnih bank, Fetvacijev, ravnatelj Učiteljske hranilnice in še številni drugi. — Naša trgovinska mornarica po spremembi na Sredozemskem morju. Iz krogov naše trgovske mornarice izhajajo naslednje informacije o našem pomorskem prometu po spremenjenem položaju na Sredozemskem morju, še kakšnih 10 do 14 lini ne bo mogoče napovedati nič gotovega o vprašanjih naše pomorske trgovine. Zdaj je jasno samo, da našo ladje ne bodo mogle voziti blaga v Anglijo in Francijo in da se bodo morale la je, ki so že na noti zateči v tuje odnosno naše luke. Vzhodni Mediteran je še zdaj nevtralen, to se pravi, da bi ladje lahko še plule v turska, egiptska in gTška pristanišča in na Crno morje. V zapadnem Mediteranu zdaj lahko pošiljajo blago še v Španijo. Zavarovanja za ladje so bila doslej v Londonu, kako bo pa poslej v tem pogledu, je še nezanesljivo. Poskusi, da bi ladje zavarovali v Ne\v Yorku, se niso posrečili, ker tam sploh ne zava ruje jo za tržišče na Sredozemskem morju. — Pridelovalci pšenice zahtevajo že sedaj minimalno ceno 350 din za novo pšenico, čepiav je še do nove žetve več kot mesec dni časa. se pridelovalci že sedaj pripravljajo, da bi čim dražje prodajali letošnji pridelek. Zahtevajo od pristojnih mest in ustanov določitev cen novi pšenici in sicer bi naj bila minimalna cena celo za 100% višja kakor lani. Zahtevajo naj bi Prizad o nosno država določila ceno novi pšenici na 350 din mtc. Na to zahtevo pa na pristojnih mestih najbrž ne bodo pristali, saj je že zdaj kruh za 100% dražji kakor je bil lani septembra. Tedaj so bili pridelovalci s cenami zadovoljni, čeprav so bile približno polovico nižje kakor zdaj. Upoštevati je treba, da je zdaj v državi zaposlenih okrog 700.000 delav- cev in da vsak delavec porabi na dan približno kilogram kruha. Delavci morajo zaradi podraženega kruha plačati na dan okrog milijon din več. Zato bi bila bolj upravičena zahteva, naj bi država maksimirala cene novi pšenici. Drugi ukrepi bi najbrže ne bili dovolj učinkoviti, da bi ustavili naraščanje draginje. — Otvoritev mestne knjižnice in higienskega muzeja v Zagrebu. V proslavo rojstnega dneva bratov Radlčev so včeraj otvorili v Zagrebu dve kulturni ustanovi, in sicer mestno knjižnico v prostorih Novinarskega doma in mestni higienski muzej. Mestna knjižnica ima že 50.000 zvezkov. Higienski muzej so otvorili na Ilici. — N*d 53.000.000 din za javna dela v DaimacJji. izpostava banske uprave v Splitu je prejela razpored kredita za razna stavbna dela na svojem področju iz posojil in tako zvanega obratnega kapitala. Ta kredit bodo v glavnem porabili za hidro-tehnična dela, za cestna dela in rekonstrukcije cest. Skupno je v ta namen določeno 53,388.000 din, približno polovico, 27,530.000 din bodo porabili za melioracijo polj. 15,200.000 din pa za preskrbo Splita z vodo, a 5.650.000 din odpade za cestna dela. — Na Hrvatskem »o zaprli dečje domove. Banska uprava Hrvatske je v soboto zaprla svoje dečje domove in razposlala otroke v oskrbo kmetom proti plačilu 200 din oskrbnine na mesec. To upra-vičujejo s tem, da so otroci v domovih živeli ločeni od pravega življenja in da se gojenci pozneje v življenju niso mogli znajti. Glavni razlog pa bo najbrž, da je oskrbnina pri kmetih cenejša kakor vzdrževanje dečjih domov. — Elektrifikacija otoka Brača. Vse je že pripravljeno za elektrifikacijo otoka Brača. Delo bodo prevzela Banovinska elektrotehnična podjetja v Zagrebu in ga opravila v sporazumu z zadrugo za elektrifikacijo Brača in Hvara. Stroški bodo znašali okrog 4 milijone dinarjev. Zadruga bo prispevala polovico, drugo polovico pa Banovinska elektrotehnična podjetja. — Nad 3 milijone dinarjev je poneverfl. Glede na prijavo mestnega župana v Senju je senjska policija zahtevala, naj bi zagrebška policija aretirala Ladislava Krajača. Krajač je obdolžen. da je oškodoval senjsko občino za nad tri milijone dinarjev s poneverbami, utajami in goljufijami. — Podražitev koruze. "Na domaČem tržišču se pšenica zadnje čase ni več podražila, opaža se pa znaten porast cen koruze. Razlog za to je treba iskati v manjši ponudbi blaga in ker Prizad in a Diporis« kupujeta znatne količine koruzen. Precej povpraševanja po koruzi je bilo tudi med trgovci iz pasivnih krajev. Cena koruze se sedaj giblje med 208 do 210 din. — Dunav pri Novem Sadu nevarno narašča. Dunav je pri Novem Sadu včeraj in predvčerajšnjim še vedno naraščal. Ukrenili so vse potrebno, da bi preprečili poplavo v večjem obsegu, kakršna je v aprilu napravila v Novem Sadu katastrofalno škodo. Tedaj je bilo porušenih okrog 1.000 hiš. Varovali so nasipe vzdolž donavske obale celo do ustja kanala kralja Aleksandra. Stražili so jih noč in dan. — Najdeno avtomobilsko kolo. Na državni cesti med Pijavo gorco in Turjakom so te dni našli rezervno kolo osebnega avtomobila znamke »Supper-India«, označeno s št. 50.873. Kolo je najditelj izročil orož-niški postaji v šmarju-Sapu, kjer naj se lastnik zglasi. — Vlom pri Sv. Pavlu. Te dni je obiskal neznan zlikovec posestnika Ivana Breznika pri Sv. Pavlu pri Preboldu in mu ukradel iz podstrešne sobe dve rjavi moški obleki, tri srajce, par skoro novih moških čevljev, žepno denarnico z manjšo vsoto denarja in nekaj drugih predmetov. Tat, ki je povzročil Brezniku nekaj nad 1300 din škode, je izginil brez sledu. — Izgubljena ženska ura. Dijakinja Alojzija Bizjakova je med šolskim izletom na Gorenjsko izgubila nekje pri Lescah ali pa tudi pri Vrbi zlato zapestno damsko uro znamke >Longville«, vredno 700 din. Najditelj se doslej še ni zglasil. — Zasledovan vlomilec. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje Zore Cedilnikove v Domžalah, kjer je vlomilec pobral večjo vsoto denarja, več zlatnine in nekaj drugiii predmetov. Kot tatu zasledujejo že znanega nepridiprava Avgusta Ručmana, ki je doma iz okolice Domžal. Ručman je pobegnil od vojakov in se skril v bližini Domžal, ponoči pa izvršil vlom, meneč, da ne bo nihče mislil nanj kot storilca. Imel pa je smolo in ga je nekdo takoj po dejanju videl hiteti od hiše in dalje proti Ljubljani. Zasledovanec se klati okrog oblečen v civilno obleko. — Ogenj na Jančah. V rxmedeOje«c ponoči je nastal velik požar pri posestniku Zupančiču na Jančah. v občini Trebelje* yo. Ogenj je vpepeiii gospodarsko poslopje. Goreti je pričelo v Listn jaku. plameni pa so hitro zajeli vse poslopje in so domači komaj rešili živino. Ogenj je uničil tudi vse gospodarsko orodje, vcoove. sia-moreznico. mlatilnico in drugo. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno, najbrže pa je zažgal kak potepin, ki je v listnjaku iskati prenočišče. Škode ie nad 25.000 din. Zupančič na je bil zavarovan samo a 10.000 din, — Velik vlom v žejah. Orožniki iz Vodic poročajo, da je bilo te dni vlomljeno v stanovanje družine Kavčič v 2ejah v občini Komendi. Neznanci so odnesli nad 13 tisoč dinarjev v bankovcih po 1000 in 500 din, bel, svilen ovratni šal. več kravat in nekaj drugih predmetov. Zasledovanje vlomilcev je ostalo doslej brezuspešno. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplo vreme, nagnjenje h krajevnim nevihtam. Včeraj je bil* najvišja temperatura v Splitu 28, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 26, v Ljubljani 25.2, v Dubrovniku in Kumboru 24. na Visu in Rabu 23 ,v Mariboru 20.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 12.7. Kdor ima nezdrave zobe in slabe dlesne, naj uporablja zdravilno 1'aradentin pasto za čiščenje zob in ma iranje dlesen. Ta pasta je antiseptična, jjsinficira ustno duplino ter prepreci raine bolezni, ki se širijo po ustni duplini. Dobiva se po din 16.— v lekarnah in v drogeriji Gregorič, Ljubljana. Iz Ljubljane —lj Bolničarji in bolničarke Rdečega križa, ki imajo razpored, naj se v važni zadevi javijo takoj v pisarni Rdečega križa od 16. do 19., Gosposvetska cesta 2-H. —lj Obisk razstave G. A. Kosovih monumentalnih slik iz slovenske zgodovine je prav dober, vendar priporočamo tistim, ki si razstave še niso ogledali, da jo obiščejo v teh dneh, kajti slike širši javnosti ne bodo več dostopne, ko bodo nameščene v reprezentančnih prostorih banske palače. —) j Razsodišče ljubljanske borze od 1. julija do 15. avgusta ne bo imelo ustnih razprav, pač pa se bodo sprejemale tožbe. —lj Zaprta Poljanska cesta. Zaradi tlakovanja klanca na Poljanski cesti nad Ambroževim trgom bo Poljanska cesta med Domobransko cesto in Ambroževim trgom kakih 14 dni zaprta za vozni promet. —lj Kanalizacija Trnovega. V >Službe-nem listu« je objavljen razpis licitacije za napravo kanalizacije na Opekarski cesti in po drugih ulicah v Trnovem v skupnem iznosu 1,000.000 din. Pismena licitacija bo že 2. julija. Po vsej Opekarski cesti bo položen zbiralni kanal v dolžini 930 m in vanj se bodo stekali stranski kanali, namreč po Veliki čolnarski ulici v dolžini 150 m, po Mali čolnarski ulici 200 m dolg, po Velikem stradonu v dolžini 140 m, po Malem stradonu 110 m dolg, po Cesti na Loko 250 m. na Mivki 300 m, po Lampetovi in Jelovškovi ulici 230 m, a v Staretovi ulici bo 200 m dolg. lj— Kupčija z realitetami pojenjava. V zadnjem času ie v Ljubljani in okolici najbolj cvetela kxipeija z nepremičninamL Naval kupcev v razne posredovalne pisarne ie bil naravnost ogromen, saj je hotel skoro sleherni, ki je imel denar, naložiti kaipital v hiše ali vsaj parcele in ga tako čim bolje zavarovati. Sklenjenih je bilo ogromno kupčij in ie marsikaka parcela ali hiša naenkrat menjala lastnika. Prav zadnji čas na je pričela živahnost na reallitetnem trgu popuščati. Ljudje so zopet pričeli spoštovati denar, ki ga uporabljajo za druge špekulacije, mnogi pa tudi kupujejo posestva v notraniosti države. V mestni okolici so v zadnjem času pokupili posestva Ljubljančani, največji kupec parcel zlasti v St Vidu nad Ljubljano pa je bila preko zavoda sv. Stanislava ljubljanska škofija oziroma razni redovi, ki nameravajo zidati tamkaj še več drugih zavodov in stanovanjskih hiš. —lj V Stritarjevi ulici st. 6 v Ljubljani pn frančiškanskem mostu S«daj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. —lj Gostima Martine Zg. Šiška. Dobra vina! Razna perutnina na željo po osebnem okusu pripravljena! Sobe za manjše družbe! Senčnat vrt! 258—n KOLEDAR Danes: Sreda, 12. junija: Janez Fakund DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Veliki don Juan Kino Union: Njena preteklost Kino Sloga: Tajnost nočnega kluba Razstava protiletalske zaščite v paviljonu »J« in »N« na velesejmu Razstava G. A. Kosovih monumentalnih slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 19. Smrekar jeva razstava v Galeriji Obersnel Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva za mesto: praktični pouk o cepljenju sadnega drevja in rož ob 16. v mestni vrtnariji. Poučeval bo nadzornik g. Josip štrekclj DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, K ur alt, Gosposvetska cesta 4, Bonlnec ded., Rimska cesta 31. šolstvo Vpisovanje v ljubljansko ljudsko šolo bo v ponedeljek 17. t. m. in sicer za novince od 9. do 12.30, hkrati z vpisovanjem v otroške vrtce. Za vse druge bo vpisovanje istega dne od 15. do 17. In tudi v torek 18. junija od 9. do 12. Pri vpisu otrok morajo starci predložiti otrokov krstni list ali družinsko knjižico, prav tako pa tudi izpričevalo o cepljenih kozah. Vpisati se morajo vsi otroci, ki bodo izpolnili 7 let vsaj do konca tega koledarskega leta. Samo, -e je dovolj prostora, se smejo vpisati tudi oni, ki so po zdravniški Izjavi telesno in duševno posebno razviti ter bodo dopolnili 1. septembra 6 let. Opozarjamo starše, da morajo vpisati tudi one šoloobvezne otroke, ki ne nadaljujejo šolanja v meščanski, srednji ali strokovni šoli ter ne gredo v obrt ali trgovino in niso še izpolnili Sletne šolske obveznosti in sicer dečki do dopolnjenega 16. leta, deklice pa do dopolnjenega 15. leta starosti. Mnogi ponesrečenci Ljubljana, 12. junija Snoči so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 13-letnega posestnikovega sina Janeza Kerblja in prav toliko starega Stanka Pretnarja iz Bol. Bele. Fantiča sta včeraj stikala po domačem podstrešju, kjer sta našla zalogo karbida in ga obnesla rr. prosto ter v posodi 'zažgala. Nastala je seveda eks-ploaija in jima je karbid buaU v obraz. Oba ponesrečenca, ki sta razen po glavi hudo opečena tudi po hrbtu, po prsih In po rokah, so spravili ljudje v bližnjo niso, kjer so jima nudili prvo pomoč, poklicani zdravnik pa je odredil, da morata nujno na zdravljenje v Ljubljano. 73-letni kočar Jože Vilman iz Mojstrane je včeraj pasel na pobočju pod gozdom hudega koštruna, ki se je naenkrat zaletel vanj. Vil mana je koštrun podrl, da je zletel po bregu, kjer je obležal z zlomljeno desno nogo v kolku. Dveletni posestnikov sinček Franc Mnvc iz Lanišča pri Škofljici se je snoči brez nadzorstva sukal po kuhinji. Približal se je štedilniku in potegnil nase lonec vrelega mleka. Otrok je dobil hude opekline po životu in na glavi. Šestletna Greta Zadražnikova s Prim-skovega pri Kranju se je včeraj kobacala na voz na domačem dvorišču, pa so konji prehitro potegnili. Otrok je zgubil ravnotežje ter padel na tla, slučaj pa je hotel, da je udarila z nožico na oster kos železa in si prizadela zevajočo rano. Ivan Venk, 58-letni strojnik iz Velikih Lašč. se je tako nesrečno spotaknil, da je padel in si zlomil levo roko. V Trbovljah je padel iz vlaka kuhar turške kave Osman Seherovič, ki je prišel v Ljubljano v veri. da bo tu najlepše zaslužil na velesejmu. Ker velesejma ni, se je odpeljal Seherovič na deželo in iskal priložnostnega dela. Pri padcu si je Seherovič zlomil levo nogo in se pobil tudi po životu. V bolnišnico so davi pripeljali tudi 15-letno posestnikovo hčerko Ivano Lovšino-vo iz Ribnice na Dolenjskem, ki je na glavnem kolodvoru padla iz vlaka in si zlomila desno nogo. Naše «*!e*?2!fšče DRAMA Začetek ob 20 url Sreda. 12.: Revizor. Red Sreda. Gostovanje M. Markoviča iz Zagreba, četrtek, 13. junija: zaprto Petek, 14. junija: zaprto ★ Gogoljev »Revizor« je podoba provincial-nih uradniških razmer izz* carice Rusije, podana na satiričen in nekoliko grotesken način. Slika človeške slabosti, podkupljivost značajev, skrivanje napak, laž In hi-navščina, so ožigosani na način, ki izvablja smeh in hkrati sočustvovanje z nebogljenostjo slabičev. Naslovno vlogo igra Jan, glavno pa Miha Ho Markovič iz Zagreba. Režiser: dr. Kreft. V zameno za Flnžgarjevo »Našo krt«, ki je zaradi vpoklica nekaterih Članov k vojakom ne bo mogoče odigrati za vse abonmaje, bodo dobili abonenti reda Sreda, četrtek in B Newiaroviczevo 3 dejansko komedijo: «Ljubim te». Pisatelj je znan našemu občinstvo kot avtor uspele komedije »Hollywood«. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 12.: Lucija Lammermoorska. Izven. Gostovanje Vanje Leventove, bolgarske sopranistke in Josipa Gostiča Četrtek, 13. junija: Madame Butterflv. Red četrtek Petek, 14. junija: Evgenij Onjcgin. Red B. Gostovanje B. Popova Vanja Leventova bo pela drevi naslovno partijo Donizettijeve »Lucije Lammermoor-ske«. V tenorski partiji bo gostoval nas rojak Josip Gostič, sodelovali pa bodo Se: Anžlovar, Marčec, Lupša, Rakovec in Bar-bičeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: E. Frelih. Konec tedna bo gostovala v Masseneto-vem »Wertherju« odlična hrvaška mezzo-sopranlstka Elza Karlovčeva, ki je bila več sezon redna članica zagrebške opere, zadnji čas pa je nastopala po Nemčiji, kjer se je celo domenila s slovitim dirigentom Furt-hwenglerjem za koncertni nastop v Hamburgu z Verdijevim »Requiemom«. Obenem z njo bo gostoval v tenorski partiji Josip Gostič, d očim je ostala zasedba znana. Sobotna vprizoritev bo za premierski abonma. Iz CeSja —c Večer komorne in simfonične glasbe priredi Glasbena Matica v Celju v četrtek 13. t. m ob 20. v Mestnem gledališču ob zaključku 20-letnice obstoja in delovanja glasbene šole. Na sporedu je nastop posameznih gojencev višje stopnje instrumentaTne šole in nekaterih solopev-cev ter izvajanje dveh violinskih koncertov s spremi j evan jem godalnega orkestra in po en klavirski koncert s spremi j eva-njem simfoničnega orkestra. Vstop ie dovoljen le proti sporedu. —c Glasbena šola Glasbene Matice v Celju bo zaključia šolsko leto na Vidov dan. Redni pouk traja še do konca meseca —c Umrl Je v ponedeljek na Glavnem trgu 14 v starosti 82 let trgovec in hišni posestnik g. Avgust Lakič. Pred grofijo 9 je umrla v soboto v starosti 77 let ga. Henrieta Rascheva, vdova po celjskem knjigarnarju F. Raschu. V celjski bolnici je umrl 25-letni dninar Karel Javornik iz Velike Pirešice. —c Na drž. I. deški in dri. dekliški narodni šoli v Celju bo vpisovanje novincev ln novink v ponedeljek 17. t. m. in torek 18. t. m. od 8. do 12. v šolski pisarni. K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki bodo letos do 1. septembra dopolnili 6. leto, morajo pa priti k vpisu vsi otroci, ki dopolnijo letos 7 leto. Upraviteljstvi obeh šol opozarjati starše, da je treba vpisati novince in novinke v šolo sedaj, ne pa šele po končanih počitnicah. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prinesejo starši s seboj krstni Ust. Pred vpisom v šolo bo isti dan obvezen zdravniški pregled otrok v Zdravstvenem domu. —C Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 1. do 10. jun. na novo prijavilo 28 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 14 oseb, posredovanj ni bilo, odpotovalo je 11, odpadlo pa 32 oseb. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 242 brezposelnih (188 moških in 54 žensk) nasproti 257 (197 moškim in 60 ženskam) dne 31. maja. Delo dobi 0 koscev, 4 poljski delavci, 3 hlapci, 12 kmečkih dekel, 10 kuharic, 2 služkinji ter po 1 vzgojiteljica in sobarica. .—c Bo I ni carski tečaj Rdečega križa se bo pričel v ponedeljek 17. t. m. ob 19. v predavalnici v Zdravstvenem domu v Celju. Prijave se sprejemajo na mestnem lizikatu vsak delavnik od 8. do 13. .—c V celjski bolnici je umrl v ponedeljek 78-letnl Kancljan Krašovec, občinski revež brez stalnega bivališča. —c žrtev napadalca. V nedeljo ob 22. je neznan moški na cesti v Novi cerkvi napadal 40-letnef a izdelovalca cen^ejatptb iz- delkov Friderika Sredovnika iz Gaberja pri Celju in ga z udarcem z boksarjem močno poškodoval po glavi. S redovnik je sedaj ▼ domaČi oskrbi. —c Francoski krožek v Celju si je nabavil več najnovejših leposlovnih del in vabi ljubitelje lepe knjige, da si jih izposodijo danes od 18. do 19., ko bo knjižnica poslovala zadnjikrat pred počitnicami. —c Usodno kajenje v postelji. V Med-logu pri Celju sd ie 27 letni delavec Franc Lah v nedeljo okrog treh zjutraj v postelji prižgal cigareto in je kmalu s cigareto v roki zaspal. Cigareta ie padla na posteljo in ie zažsala rx>stelinino. Lah se ie še pravočasno zbudil, dobil pa ie hude opekline po prsih in levi strani trebuha. Zdravi se v celjski bolnica. —c Tatvina v stanovanju. V soboto zvečer ie nekdo ukradel državnemu upokojencu M. iz njegovega stanovanja v Gregorčičevi ulici 4000 din. Tatvine so osumili oškodovančevo postrežnico Ano K. Ko sta policijski agent in stražnik izvršila v ponedeljek dopoldne preiskavo v njenem stanovanju, je po strežnica zanikala tatvino, z roko pa se je sumljivo naslanjala na star likalnik. Ko je policiiski agent dvignil likalnik. se ie pokrov odprl in iz likal-nika ie padlo 4000 din. Postrežnica je nato hitela zatrjevati, da ie našla ta denar v Gregorčičevi ulici in da je pozabila javiti najdbo policiji. Žensko so aretirali in oddali v zapore okrožnega sodišča. Pokončavanje mrčesa je zelo draga stvar Od društva desinfektorjev dravske banovine smo prejeli: »Slovenski Narod« je 10. junija 1940 objavil med vestmi z Jesenic pod naslovom »Pokončavanje mrčesa je zelo draga stvar« dopis, po katerem je pred dnevi neki gospod plačal sreskemu deslnfektoi ju v Radovljici za čiščenje dveh sob in ene male sobice nič manj kakor 1.680 din za delo, ki je bilo izvršeno v nekaj urah. Glede na to prosimo za objavo naslednjega: Stranka, pri kateri je desinfektor sre-skega načelstva v Radovljici izvršil desin-sekcijo proti mrčesu je kot privatna stranka zaprosila za desinsekcijo sresko načel-stvo v Radovljici. Desinsekcije se na račun in zahtevo privatnih strank izvršujejo v smislu čl. 22. pravilnika o desinfekciji in desinsekciji. Po obstoječih varnostnih predpisih bi moralo inieti vsako sresko načelstvo zgrajen poseben prostor za shrambo in vzdrževanje zaloge strupenega cianovodikove-ga plina, kar pa iz razumljivih razlogov ni mogoče. Po čl. 6 točka 7a dt. pravilnika bi morala cianovodikov plin dobavljati sreskim načelstvom banska uprava, kar pa je nemogoče, zlasti zato, ker bi gradnja specialnih prostorov in držanje zalog cianovodika pri vseh sreskih načeA-stvih stalo bansko upravo težke stotiso-čake. Iz vseh razlogov mora desinfektaP v Radovljici, kakor tudi vsi ostali desin-fektorji pri sreskih načelstvih v dravski banovini, naročati cianovodik od dobaviteljev iz Zagreba ali Beograda, ki imajo predpisane varnostne zgradbe. Taka naročila se izvršijo od časa do časa oziroma Šele, čim kaka stranka zaprosi za desinsekcijo. Ker pa kakor rečeno sreska načelstva nimajo v zalogi cianovodika niti za plačilo naročenega cianovodika, mora potrebne zneske pri teh naročilih založiti desinfektor sam, prav tako pa si je sam nabavil plinsko masko za ceno 800 din in potrebne vložke. Tako gre breme rizika, ali bo stranka stroške desinsekcije tudi plačala, v breme desinfektorja samega. Primerilo se je in sicer prav na Jesenicah, da desinfektor od neke stranke, za katero se ni mogla predvidevati nemožnost plačila stroškov desinsekcije, ne more dobiti povrnjenih stroškov desinsekcije, ki presegajo 650 din. Glede na to in na dejstvo, da je izvrševanje desinsekcij s cianovodikovim strupenim plinom za desinfektorja smrtno nevarno in da je poleg tega desinfektor odgovoren tudi za vsako nezgodo, ki bi mogla nastati zaradi zastrupljenja oseb po plinu, uhajajočem iz desinficiranih sobnih sten in stropov, ima desinfektor pravico na osnovi čl. 22 cit. pravilnika računati k skupnim stroškom izvršene desinsekcije na račun in stroške privatnih strank še 20% pribitek kot odškcKinino za odgovorno in nevarno delo. Ker je mala soba zgrajena iz lesa in v notranjosti ometana s tanko plastjo ometa, druga soba pa v slabem stanju, se je domnevalo, da bo iz teh dveh sob, zlasti iz sobe, zgrajene iz lesa, uhajala večja količina plina, čeprav so se vse odprtine hermetično zalepile, v kolikor je bilo v danih razmerah pa-5 mogoče. V teh okoliščinah se je v prvo sobo spustila dvojna količina, v drugo sobo pa 50% več plina, kakor jo predpisano. To je bil glavni razlog, rta je bila cena desinsekcije tako visoka. Se pred nameravano izvršitvijo desinsekcije je bila prizadeta stranka v gornjem smislu obveščena z dopisom sreskoga načelstva v Radovljici št. 6469-1 z dne 25. maja 1940. Znesek 1680 din Je stranka nakazala še pred izvršitvijo desinsekcije; proti stroškom desinsekcije stranka ni ugovarjala, Desinfekcije in desinsekcije na račun in zahtevo privatnih strank se izvršijo šele po odobritvi sreskega zdravnika in sestavi in pregleda ter odobritvi proračuna takih del, ki ga mora desinfektor sestaviti in predložiti v odobritev poleg navedenih tudi stranki. Taki računi morajo biti sestavljeni v skladu s stvarnimi izdatki za nabavo materiala in drugimi stroški. Desinfektor3i pri sreskih načelstvih Izvršujejo desinsekcije izključno le s strupenim cianovodikovim plinom (ciklon). Ta plin prodira v vsako najmanjšo razpok lino ter pri sedemurnem zaplinjenju sobe s stoodstotno sigurnostjo uniči stenice in njih ličinke. Ta plin ne kvari niti najmanj nobenih predmetov. Nekatere osebe Izvršujejo pri raznih strankah desinsekcije z raznimi žvepleni-ml plini, žvepleni plini ne uničijo mrčesa, še manj pa njihovih ličink, niti ne prodirajo v globine. Poleg tega žvepleni plin močno oksidira kovine in razjeda tkanine. Tako so nam znani primeri, da so bila nekatera stanovanja, desinficirana z žvep-lenim plinom, naravnost opustošena. Desdnfekedja s cianovodikovim plinom je dražja kakor z zve pleni m plinom sato. ker stane 1 kg cianovodikovega plina ca 400 din, dočim stane kg žvepla le 6 do 9 din. Pri slednjem se ne uporablja maske«. Borzna poročila Curfh, 12. junija. Beograd lO, Pariz 9.90, London 16.75. New Tork 446, Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockhoim 1*6.25, 4, Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, 12. junija 1940. J Ca Nekaj podatkov o Italiji o njenem zemljepisnem položaju, velikosti, prebivalstvu, vojski in mornarici V zvezi z vstopom Italije v vojno na strani Nemčije bodo našo javnost gotovo zanimali nekateri podatki geografskega in gospodarskega značaja, kakor tudi o moči njene vojske in mornarice. Kraljevina Italija zavzema srednjega iz- kralj Viktor Emanuel že 40 let od 29. julija 1900. Italijanska vojska ima v mirnem času 650.000 vojakov. L. 1939 so štela njena efektiva okoli dva milijona, v teku zime pa so biia zmanjšana na 900.000 Italija more med velikih polotokov južne Kvrope, nam- | skupno mobilizirati okoli 8 milijonov vojakov. Vojska je razdeljena na 15 okrožij. 54 italijanskih divizij je razvrščenih v 18 armijskih zborov, ki jim je treba prišteti reč Apeninskega. Njena površina meri 310 tisoč 350 m2 in živi na njej nad 42 milijonov prebivalcev. Apeninski polotok meje Ligursko, Tirensko, Jonsko in Jadransko morje, na severu pa Alpe, ki ga ločijo od Francije, Švice in Nemčije, na vzhodu pa od Jugoslavije Julijske Alpe in Kras. Italiji pripadajo veliki otoki Sardinija, Sicilija, EIba, Egadski, Liparski otoki ter drugi. Na Jadranskem morju pripadajo Italiji otoka Cres in Lošinj na severu ter Lastovo na jugu. Razen tega ima Italija Dodekanez na Egejskem morju, Libijo (1'ripolis in Cire-naika) v severni Afr;ki. Abesinijo, Somalijo in Eritrejo v vzhodni Afriki, od lani pa ji je pridružena Albanija, ki je bila dotlej neodvisna država. Apeninski polotok je dolg 1140 km. Širina padske nižine je 75 km. 'irina polotoka samega pa se gib^e med 30 do 350 km. Meje na kopnem so do*ge 1S77 km. dečim je obala dolga 3979 k ni Obale Italije so ze!.» različnega značaja. Globoke luke so na zapadni obali Italije in sicer v njenem severnem dc'u ob Li-gurskem morju. Tu sta dve glavni luki Genova in Spezia Prva je vojna in trgovska luka, dočim je druga izrazito vojna luka, obenem važno pomorsko oporišče z vojnim arzenalom, s pomorsko akademijo itd. Druge luke na vzhodni obali kakor Livorno, Ostia itd. so umetne loke. V južnem dc'u I ta "ne na Tirenskcm morju je g'ob< ki Neapeljski zaliv z mestom in luko Neapelj. nadalje luki Gacta in Salcr-no. Južna ka'abriiska oba'a je nusta in slabo razč'cnjena. Nasprotno ic oba'a ob Jonskem moriu mnogo bo'jc oblikovana. Tu ic ena izmed največjih italijanskih luk Tara nto. Scverno od 72 km :ir ke Otrantske ožine, ki deli Apeninski p^lotr-k od Albanije in spaia Jonsko morie z Jadranskim, sta po'ec; Brimlisiia ;c luki Ancona in Rimini. Na severu Jadrana imamo še Benetke, na najbolj severnem dc'u pa trža;ko luko, ki je umetna, kakor tudi luka Reke, dočim je Pulj, nekdanja prva vojna luka avstro-ogreke monarhije tipična prirodna luka, ki ima izreden položaj. V pogledu prirodn:h bognstev ie Itabja prilično sire ma "rja zem'^a. Premog kopljejo v Istri in na S5c:T;j;. Proizvodnja premoga fc je v 7p.dn:"m času zc'o povečala, vendar pa nv>-a Ita'ija še vedno uvažati premog za pokritje sv rh potreb Železno rudo pr:dob:vajo na E!bi, ma-mor lomijo v Carrpri. žvcp'o r»-i ' blvaio na Siciliji, sv"r:c in cink na ^* niki živeCii srebrn šele no svetovni vojni s nrdohitvijo Idrije. ItaHja ima mnogo termalnih in mineralnih vod. /zaradi svojcrta izrr^nega poloJaia in ker jo varujejo na severu A*pe. ima f ta lija blago, enakomerno klimo. Le severni kraji ima jo k-mtincntr.'nn k*:TrO s hla mirni zimami in topimi poletji. L •;---:a obala ima blago srede zemsko kl*rn ) s krasno zimsko floro, kakor tudi spodnja ita';ia. Italija ima. kakor i? bi!o že rečeno, nad 42 miMj^nov prcb'va'cev (brez Albanije in kolonij). Prebr -'-!-<-» ic zelo gos^o naseljeno in ot !• T" » 'jv li na kv km. Število prcbiva"°t -. a v ••-'■> v raca I. 1925 je imela Italija 4 \"".r^n leti ie žtve!c na ist nincev. V Libiji je 12 divizii, tri so v Albaniji, ena v Abesiniji. ena na Dodekanezu. Italija ima 32 armijskih generalov in nad 200 drugih generalov. Posebno skrb je italijanska vlada posvečala izpopolnitvi svojega vojnega letalstva, kakor tudi vojne mornarice Letos v aprilu in maju so spustili v morje dve novi bojni ladji »Vittorio Veneto« in »Littorio«. Z drugima dvema bojnima ladjama »Roma« in »Impero«, ki ju še grade, bo to eskadra najmočnejših italijanskih voinih ladij po 35.000 ton. Ostale štiri vojne ladje »Giulio Cesare«, »Cavour«, »Duilio« in »Andrea Doria« so starejšega tipa. vendar pa so bile modernizirane. Italijanska vojna mornarica ima 22 križark, d oči m jih 12 še grade. še eno oklopno armijo, eno motorizirano i K temu pa je treba prišteti še veliko šte-armijo, konjeniško armijo in 5 divizij pla- 1 vilo rušilcev, podmornic itd. živilske nakaznice v starih časih Smsfmo razdeljevanje živil je bilo v slabili časih običajno pri mnogih narodih ie stoletja pred Kristusom 'arcliniji. dočim so rud-in bakra pripadli Italiji kak xr>r mi. : 'i prebivalcev. Pred 70 7?mlju nekaj manj ' -; 1 1911 pa je imela Italija 34 671377 Ij;*dL Velik de- nrebivaTstva živi v mestih. Ob koncu 1. ICv5 te ime a Italiia 18 velikih mest in ^cer Mi'an. Ncap^n Rim, Genovo. Turin, Pa-ermo, C*faaie Florenco, Trst, Bologno. Benetke. .M ~^ = Jn<-" Rari Livorno, Padovo Ca rra t \ Ta ran to in Brcscio. Prebi-va'ci Italije so skoro samo Italijani, kar velja z'a-t1 za čas pred svetovno vojno. Tedaj je bvo no nenvkih podatkih v dolini Aosta in sese nh krajih okol 90.000 Francozov. 40V1) Nemcev, 87.000 Albancev, v južni Italiji in na Siciliji 30.000 Grkov, v Apuliji in na K;Vabriji, a v tako zvani Beneški Sloveniji je bilo nekoliko desettiso-čev Slovencev. Po svetovni vojni se je Število neitalijan-skega prebivalstva povečalo s Hrvati in Slovenci v Istri, na Tržaškem in Goriškem in na Krasu kakor tudi z Nemci na južnem Tirolskem. katcr:h pa se je lani velik del izselil po sporazumu med Nemčijo in Italijo. Po veri je prebivalstvo Italije pretežno katoliško, nad 95 odstotkov. Italija je monarhija ter ji vlada sedanji Mnogi mislijo, da so bile živilske nakaznice ali krušne karte, kakor jih imenujejo pri nas ljudje, izumljene med svetovno vojno. Se na misel jim ne pride, da so ljudje tudi v starih zlatih časih uporabljali nakaznice za živila, krušne karte pa so bile znane že v starem veku. Egipčanski kralj Psametih, ki bi si moral po smrti Seta deliti kraljestvo z enajstimi drugimi vladarji, a je bil končno priznan za osvoboditelja egipčanskega naroda izpod asirskega jarma, je uvedel med svojim vladanjem (671 do 617 pred Kr.), ko je bilo njegovo kialjestvo oblegano, racionalizirano delitev živil. Vsak egipčanski državljan je dobil papirusov zvitek, s katerim je odšel v tempelj, kjer so razdeljevali življenjske potrebščine ali material za prejo in tkanje blaga. V templjih so duhovniki pisali, zaznamovali na zvitkih s posebnim pisalom, določenim nalašč za ta namen, katero vrsto živil ali blago si posameznik želi nabaviti. Potem so Egipčani odhajali z nakaznicami v bazar, kjer so dobili blago ped vojaškim nadzorstvom. Tatvino živilskih nakaznic ali ponarejanje ter skrivno kupčijo z blagom so kaznovali s smrtno kaznijo. Leta 535. pred K. je Naconed uvedel v oblegani babilonski državi, ko je bila v vojni s Perzijci. drugačen sistem kontrole nad razdeljevanjem življenjskih potrebščin. Slehernega državljana so točno premerili in mu dali glinasto tablico, na kateri je bilo napisano, kako velik je. Na podlagi te tablice je dobil blago v svetišču. Za ženske je bil uveden poseben sistem. Vsaka ženska, ki je botela dobiti material za prejo ali za obleko, je morala prinesti v svetišče glinasto tablico, kjer so pa dobile blago le večje ženske, medtem ko so se manjše morale zadovoljiti s ponošenimi oblekami svojih srečnejših tovarišic. Nekoliko bolj neroden je bil sistem atenskih Grkov med peloponeško vojno. Uvedli so namreč marmornate živilske nakaznice. Na marmornate plošče so vklesavali v amfiteatrih. koliko življenjskih potrebščin naj dobi posamezni državljan. Zato je tedaj mnogo lepih in ponosnih grških dam zahajalo v amfiteatre v spremstvu suženj, ki so jim nosile čudne živilske nakaznice. Stara grška pesem nam pripoveduje, kako je bilo tedaj, ko so se gospodinje sprle pri nakupovanju živil ter se začele obmetavati z marmornatimi nakaznicami. Od nakaznic ni ostalo drugega kakor razbiti koščki kamna. Ko so Perzijci ogražali Sparto, je tudi Leonidas, junak iz Thermopvl, uvedel strogo kontrolo nad razdeljevanjem življenjskih potrebščin. Sistem je bil povsem spartanski brez vsakršne sentimentalnosti. Največje obroke so dobili športniki in sploh najmočnejši, kajti prav ti državljani so bili najbolj potrebni državi kot njeni branitelji. Da bi pa razdeljevalci življenjskih potrebščin vedeli, komu naj dado več živil, so morali možje, pa tudi žene, preden so dobili pergamentno živilsko nakaznico, pokazati, kako so močni. V ta namen so morali metati disk in dvigati težka bremena in snloh udejstvovati se v disciplinah lahke atletike. V arabskih vojskah, ko so se vojskovali za razširienje Mohamedove vere, so pa imeli uvedeno strogo kontrolo nad razdelje-j vanjem pitne vode. ki je bila še bolj dra-j t»f c trt Četrtek, 13. junija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: \YaldtcufIovi valčki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli godci. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-rič). — 19: Napovedi, poročila. — 1°.20: Nac. ura. — 19.40: Obiave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tamburaški sekstet (St. Kahne). — 2045: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. — PRAŠIČ JE KORISTNA ŽIVAL Učitelj: Prašič je zelo koristna žival. Iz njega delamo klobase, gnjat, daje nam slanino, iz njegovih ščetin delajo krtače, no Janezek in zakaj je še prašič koristna žival ? Janezek: Prosim, za to, ker njegovo ime uporabljamo najbolj pogosto za psovko. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno i t-se da dO par. davek pose ne j Najmanjši znesek din ZA V8AJ&U PK1L1HO aajboljaa in najcenejša ooiaciis • l o a d a ▼ 11 e pri P B B S B E B ti v. Petra eeete Ogla Soj male oglase v Slovenski Narod ker so aajeeoejftll ZNAČAJ EN USODO povem, ako pošljete lastnoročno spisane rojstne podatke in S din v znamkah za odgovor. ITranja Polanec-Logarjeva — Medno 44, p. št. Vid n. Lj. 1510 tžuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. • -velika zaloga perja po 7.— dic •lulijana«, Gosposvetska c. 12 i Frančiškanska ul 3. 4- L. JUGOGiAMA SV. CD ■ O ■ O 0 C3 ■ CD ■ i MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1461 SLUŽBE deseda 50 par. lave* posebej Najmanjši znesek &.— din GOSPODIČNA z malo maturo in trgovsko šolo — že izurjena v pisarniškem delu in pri blagajni — išče službo v pisarni ali kot bla-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Vpeljana«. 1500 PEKOVSKI POMOČNIK vajen tudi pri peci, išče službo. Nastopi lahko takoj. Sagadin Ivan, Mihovce, p. Cirkovce pri Pragerskera. 1507 PRODAM 5eaeda 50 par, davek pose ne ^ Najmanja? znesek &.— din Izvrstna MEDICA oarva ustne ln lica! Donite jo v MEDARN1 LjuDljana, židovska ulica 6 VEČ OTROŠKIH VOZIČKOV šivalnih strojev in koles je poceni naprodaj pri PROMETu nasproti Križanske cerkve, tel. 43-90. 1502 _____ . Poceni prodajam vse krasne cvetlične in zelenjadne sadike tudi za grobove. — Vrtnar Zg. Šiška 40 pod hribom, ter dnevno Vodnikov trg — Ljubljana. 1511 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica $tev. * Al lose lahko Ud/Vam pripet/] če se držite tegale presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glasbo šepetanih besed: »Obožujem Te!«; tudi VI jih lahko slišite — in sicer kmalu. Naglo lahko dosežete, de pride do izraza Vaša dražest. podvojena privlačnost — da bo Vase zunanjost v resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi najtemnejšo, najbolj raekavo kožo napravil gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo, ki se je bo on zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna zajedal cev in peg. postane sveža, jasna in posebno dražestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirane smetana in oljčno olje imata izredno ugoden učinek na lepšanje kože. Te sestavine so. pomešane z drugimi, ki krepijo, na-tezajo in hranijo kožo. vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo T oka Ion (v beli, ne mastni). V 3 dneh bo ta dnevna hrana za kožo Tokelon polepšalo Vašo kožo v tolikšni meri. da kaj takega niti sanjali niste. Z dnevno hrano za kožo Toka Ion so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar.« Oaniel Lesueur 112 B • m a m -— Kdo je vprašala? sklonjena naprej in upirajo? vanj svoje jasne srepe oči? Kdo ima na levi roki nad sidrom in nad začetnicami mojega sina tri znamenja v trikotniku? Escaldas se je ozrl okrog. Bila sta sama v izbi in vrata so bila odprta. Vendar je pa mislil, da ne sme odgovoriti glasno. Približal se je k starki in ji zelo tiho zašepetal na uho neko ime. Starka je skočila kakor da jo je zadela strela. — Lažete! Lažete! je vzkliknila divje. — Ne laže m. — Lažete___Poberite se od tod. Niti besedice nočem več slišati iz vaših ust. Njen gnev je bil nepopisen. Escaldes je menil, da izvira njen gnev iz neznosnega strahu: — Pomislite, — je pripomnil z vsem naporom, pomislite na to. da je vaše razburjenje pričevanje, v kakršno sem se bal celo upati. Starka je sedela nepremično v svoji grozi, podobna lunatiku, ki se prebuja nad robom prepada. — Pričevanje ? — Kaj ?___Kaj mislite s tem ? — Pričevanje. O seveda. Sodišče bo že znalo ugotoviti pravo osebnost tega moža. Za pričo vas pozove. Govoriti boste morali resnico v Kristovem imenu. Toda nikoli ne boste jasneje izrazili te resnice, kakor ste jo prav kar tu pred menoj. Mathurina se je ozrla na svojega gosta. Hladnokrvnost se ji je bila povrnila. — Na sodišče bom klicana? Vi torej niste sodnik, kakor ste trdili? Escaldasu se ni zdelo več potrebno skrivati se pod masko, ker mu za laži itak ni manjkalo poguma. — Nisem se vam predstavil kot preiskovalni sodnik, temveč kot mož postave. Advokat sem. Pravni zastopnik gospoda Marca de Plesguena. Mathurina je sicer presneto malo poznala podrobnosti Valcorove afere, vendar je pa takoj spoznala kakašna past ji je bila nastavljena. Počila je v tako ironičen in strupen smeh, da je gost kar ostrmel. — Čemu se smejete, gospa Gaelova? Nobenega odgovora. Toda pogled, ki je veljal toliko kakor smeh in ki je delil enako krepke zaušnice. — Govoriva pametno — je povzel Escaldas znova besedo. — Svojega sina ste pognali v nevarnost. Tisti, ki se res piše Bertrand Gael je izgubljen, če se nočete sporazumeti z menoj, da bi ga rešili. — Jaz, da bi bila pognala svojega sina v nevarnost — je ponovila starka. Escaldasa je presenetil njen izpremenjeni glas. V njem ni bilo ostalo nič od prejšnjega razburjenja. Ali je bila to neverjetna napetost njene volje, ali pa je govorila ta ženska iskreno? — Da bi pognala svojega sina v nevarnost? — je ponovila še enkrat. — Mojega sina sploh ni. Pa tudi, če bi bil, kako si drznete trditi, da živi pod ukradenim imenom, med ukradenim bogastvom in v sramotnem dvoženstvu, bi ga ne hotela videti enkrat, temveč dvajsetkrat. Bolje bi bilo, da bi ga ubila lastnoročno, nego___Glejte! Dvignila je krčevito stisnjeno pest. Njena kretnja in njen pogled sta bila zares strašna, in zamolklo je vzkliknila: — Gael!___Gaela dolžite teh groznih dejanj___ In mislite si, ko sem skozi dvajset let objokovala otroka, ki je umrl kot žrtev svoje težke dolžnosti, toda junaško in čiste vesti, da bi mogla zdaj videti brez materinske bolesti v podobi zločinca? Krči so jo jeli stresati, kakor da zadržuje ihte-nje, toda takoj se je vzravnala in naslonila visoko koščeno postavo na lesen naslanjač svojega stola. Potlej je pa uprla svoje grozne oči v samozvanega advokata. Le ta je naravnost strmel, pa vendar ni mislil ko jc prišel v ta dom bede, da najde tam navdušeno j zaveznico v siromaštvu, ki bo njeno pričevanje ne-I precenljive vrednosti. Tudi če bi materino srce ne zadrhtelo, bi moralo vsaj nepričakovano premoženje omamiti to skromno bitje. Escaldas je prišel zopet do sape in vzkliknil je: — Toda gospa, menda se vam meša. Pomislite, da je storil človek, o katerem govoriva, pa naj bo še kdorkoli, nekaj velikega. Na njegovo pobudo so se po drugem ustanovljene ameriške tovarne kavčuka skozi dvajset let razvijale. Če je ta človek Bertrand Gael, ste vi bogati, vi, vaš sin in vaša vnukinja. Mislite v prvi vrsti na to nesrečnico. Kaj ne potrebuje več zlata, s katerim edinim lahko zabriše svoj greh in pripravi boljšo usodo svojemu otroku? — Svojemu otroku! Krik je bil tako žalosten, da je Escaldas sam začutil očitke vesti in da se je zganilo v njem sočutje. — Bože moj, draga gospa, kaj niste vedeli, da je mati? Starka ni odgovorila, le nepremično je obsedela. Staro bretonsko srce, trdo in neupogljivo je bilo kakor iz granita. Razen krika, ki ga ni mogla zadržati v sebi, ni nič ušlo temu srcu. Mathurina ni ničesar vedela o Bertrandinem materinstvu, ker ji je bil markiz de Valcor to iz previdnosti prikril, ko jo je tolažil, da bo preskrbel za njeno nečakinjo. Markiz ji je pravil, da dela Bertranda v Parizu kot čipkarica. Godilo se ji je slabo, zdaj ko jo je zopet našel, bo pa že znal poskrbeti za njo. Urejuie Josip Zupančič /i Za »Narodno tiskarno* fran Jaran // Za upravo in insaratni del tista Oton Christot // Vsi v Ljubljani ■ »SLOVENSKI NARO Dc, sreda, 12. Junija 1*40. Stran 3 PREMIERA! — Kino Matica, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri Čudovita ljubavna pustolovščina slavnega angleškega trageda DAVIDA GAKKitKA. BK1AN AHERNE — OLIVIA DE HAVILLAND Veliki don Juan | matica 95, Iv. Mihorko, Maribor matica in Ivan Caf, Maribor II po 94 točk. Članice: Mara Stok. Man bor matica »<. Milica Rener (Ljutomer) 81. Vida Ribc-ric (Sokol. Maribor in.) Naraščajniki: I. Sesek Fer. Maribor matica 94. II. A. Cernič- Maribor I. 90. £. Medvešek, Maribor L 82. Joan CravvSsrd Margaret SuLlavan — Robert Young — Melvyn Douglas. Film priznanih popularnih zvezdnikov Krasna in napeta ljubavna drama broadwayske plesalke, ki se je poročila —Njena preteklost S Si TAJNOST NOČNEGA KLUBA Misterijozna in napeta kriminalna senzacija, PREMIERA DANES! Ob 16.. 19. in 21. uri. Margaret Lindsav, Bruce Cabot, Joseph Calleia. KINO SLOGA. teL 27-80 Likvidacija društva za starostno preskrbo delavcev pri tvrdki Je Hutter & drug Spor med vodstvom tvrdke in prizadetimi delavci zbuja veliko zanimanje v vsej obmejni javnosti Maribor, 11. junija Kakor znano in kakor smo že poročali, je bilo L 1936 na pobudo g. I Huttcrja ustanovljeno društvo za starostno preskrbo delavcev. Tedaj so nekateri poudarjali, da gre za nov dokaz socialnosti in posebne pozornosti napram tvorničkim nameščencem. V smislu dogovore in pravil so prispevali v omenjeni društveni fond nameščenci in tvrdka vsak polovico. Predsednik društvenega odbora ie bil Hutter sam, ki je vodil popolnoma samostojno vse poslovanje. Prva akcija tega društva je bila. da je kupilo na Pobrežju zemlji-ča v izmeri 90 tisoč kv. m. Na teh zemljiščih je bilo zgrajenih, kakor smo svojčas poročali. 20 stanovanjskih hiš. Delavstvo spočetka ni ugovarjalo, ko je tvrdka sama upravljala premoženje, čeprav je bilo slišati pritožbe predvsem uradi zidave delavskih hišic. Gradbena de'a so bila oddana z licitacijo najnižjemu pomidtvku stavbni tvrdki Kiff-mann za dva milijona din. Tako bi pri5e! na vsako hišico znesek 100.000 din. toda kmalu se je pokazalo, da se hiše niso več delavstvu rentirale in sicer zaradi visokih najemnin. Te najemnine so hoteli šc zvišati. Posledica ie bila tla delavstvo sploh ni kazalo nobenega praveca zanimanja zanje. Zgodilo se je. . Da se pa ugotovi pravo stanje društvenega fonda, so delavci sprožili misel, naj se izvoli na občnem zboru zadevna komisija, ki naj o tem točno poroča občnemu zboru. Delavstvo je prepričano in tudi pričakuje, da bo g. Hutter toliko uvideven in tudi socialno čuteč, da bo zahteve svojega delavstva sprejel. Zahteve so povsem upravičene in potekajo iz določb društvenoga pravilnika. 2 1 \ tu-ni bt % «t « 'i« T* f> x " « k 'It"v*:/c - »"i* rzn~* r^* r.a o i* Tr*ft>' <* *'»cv » a > j* Tuđi tvornica za dušik je priskočila na pameč po toči prizadetim obmejnim krajem Darovala je umetna gnojilo, ki so ga razdelili med najbolj prizadete in najpotrebnejše Maribor, 12. junija Poročali smo o plemeniti pomoči, ki jo je izkaza' nasa CMD težko prizadetim obmejnim krajem, kjer Je toča pobelila pokraiizio, uničila vinograde, sadonosnike In polja na Gradišču, ki spada pod katastra 1 no občino Sp. Velita. Somat in Plo-deršnica. Sedaj se je naši vrli Ciril-Meto-do.i družbi priključila kot druga velika privatna dobrotnica tovarna za dušik v Rušah. Vodstvo tovarne je prispevalo najhitreje učinkujoče umetno gnojilo, tako zvano apneno sečnino, ki so jo pod nadzorstvom članov občinskega odbora na Velki razdelili med najpotrebnejše sadjarje, vinogradnike in gospodarje. Toda nobena, še tako velika ter izdatna pomoč, ne bo mogla zlahka obvarovati prizadetih najhujše bede in pomanjkanja. Številna posestva so izročena propasti. V veliko tolažbo je tem revežem, našim težko in bridko preizkušenim obmejnim gospodarjem iskreno sočutje blagih dobrotnikov, ki jim gre zahvala in iskreno priznanje za naglo pomoč. Upati jc, da bodo svetlemu zgledu naše CMD in ruske tvornice sledili tudi drugi plemeniti dobrotniki in podporniki. Krčev Inski in polskavski uboj pred malim kazenskim senatom Zaradi late ubil soseda — Z železnimi vilami mu je razbil lobanjo Maribor. 12. junija. V Novi Krčevini je svojca s posodil posestnik in cestar Jakob Rojko, star 39 let, svojemu sosedu posestniku Jo3ipu Gomil-šku več lat, ki bi jih moral Gomilšek po dogovoru v določenem roku vrniti. Rojko je svojega soseda večkrat opozarjal, naj vrne izposojene late. toda Gomilšek je vedno našel izgovor in jih ni vrnil. Bilo je proti večeru 29. marca, ko je posestnik Jakob Rojko zopet enkrat odšel k sosedu Gomilška. da bi ga opozoril in terjal izposojene late. Ko je stopil Rojko v Gomil-škovo domačijo, sta se najprej mirno raz-govarjala. toda nenadoma se je Rojko silno razburil. Beseda je dala besedo in je naposled Jakob Rojko navalil na Gomilška, ki se mu je posrečilo, da je pobegnil v drugo sobo. Toda Rojko je ste :el za nj Lm, zgrabil v predsobi za debel kol ter udaril Gomilška s tako silo po glavi, da se je zrušil na tla in obležal z razbito lobanjo nezavesten v mlaki krvi. Nato je Rojko navala na Gomilškovo ženo Marjeto ter jo prav tako udaril s kolom. K sreči pa se je Gomilškova pravočasno umaknila in je dobila le lažje poškodbe. Ko je Rojko videl, kaj je napravil, je zbežal. Hudo poškodovanemu Gomilšku ni pomagala nobena zdravniška pomoč, ker je zaradi smrtonosnih poškodb kmalu zatem izdihnil. Roj-ka so orožniki aretirali in prepeljali v mariborske sodne zapore. Dopoldne se je moral Rojko zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi obtožbe državnega tožilca češ da je zakrivil smrt pokojnega Gomilška ter laže poškodoval Marjeto Gomilškovo. Pri današnji razpravi je Rojko zanikal vsako krivdo ter izpovedal, da sta zakonca Gomilškova navalila nanj in da se je samo branil. Ne spominja se, da bi udaril pokojnega Josipa Gomilška s kolom po glavi ter je izpovedal, da je bil pokojni Gomilšek vinjen in da je najbrže tako nesrečno padel na tla, da si je prelomil lobanjo. Pred tremi sodniki se je moral dopoldne zagovarjati tudi 211etni Ludovik Vetec iz Spodnje Polskave zaradi uboja. V smislu obtožnice je Ludovik Vetec okoli polnoči 22. aprila v Spodnji Polskavi z železnimi vilami udaril Josipa šola s tako silo po glavi, da mu je razbil lobanjo in je šola zaradi poškodb 25. aprila v mariborski bolnici umrl. Obtoženi Ludovik Vetec je že v preiskavi priznal očitano mu dejanje, vendar pa pravi, da se ne čuti krivega. Pokojni Josip šola je namreč kritičnega večera v Krašičevi gostilni v Spodnji Polskavi grozil raznim gostom in se tako nasilno vedel, da se je bilo bati prelivanja krvi. Ko sta Vetec in pokojni šola zapustila gostilno, je šola navalil z železnimi vilami na Vetca. Razvila se je borba, v kateri se je Vetcu posrečilo, da je iztrgal šoli železne vile. s katerimi je zatem udrihal po napadalcev! glavi. Obe razpravi ob času poročila ie trajata. — Brat na brata. Pri Zgornji Kunfloti je navalil 25. februarja 36 letni nosestnik Rudolf Vičar iz Jedlovnika na svojega brata Ivana ViČarja ter ga s kolom udaril s tako silo. da je obležal s težkimi poškodbami. Rudolf Vičar se je moral zaradi tega zasovariati ured malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga ie obsodil na 20 dnd zapora, pogojno za dobo 3 let. Oproščena. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se včeraj dopoldne morala zagovarjati 191etnl tkalec Ivan P. m 181etni tkalec Karel A., oba iz Maribora, ki Ju je državni tožilec obtožil da sta v noči na 29. april po raznih mariborskih ulicah in okoli tvor-nic trosila letake. Razprava, ki je bila tajna, se je končala z oprostitvijo obeh obtožencev. M AL' POLOŽI DAM DOMU NA OLTAR t SOKOl Boj ne in strelske tekme mariborske sokolske župe. K včerajšnjemu poreci'u še dodajemo: Med posamezniki v vrstah so dosegli najboljše rezultate ori strelia.viu izmed 100 možnih dosegljivih točk: Joško Malek. Mata Nedelja. 99. Dragem r 3u-mak, Ljutomer 97. Adolf Beg, Maribor SPORT Dve važni tekmi. V nedeljo 16. junija bosta na področju mariborskega nogometnega podsaveza dve zelo važni tekmi, in sicer prva v Mariboru, druga v Čakovcu. V Mariboru bo nogometna enajstorica SK Železničarja imela v gosteh moštvo SK Kranja, dočim bo ISSK Maribor gostoval v Čakovcu proti tamkajšnjemu CSK. Izid obeh tekem pričakujejo zlasti mariborski športni krogi z izrednim zanimanjem.. -— V nedeljo 16. junija bo na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti Iahkoatletski miting za prvenstvo Maribora, ki ga prireja SK Železničar. DNEVNE VESTI — Svet za zunanjo trgovino. Na podlagi uredbe direkcije za zunanjo trgovino je trgovinski minister v sporazumu z gospodar sko-finančnim odborom predpisal pravilnik o svetu za zunanjo trgovino. Pri direkciji za zunanjo trgovino obstoji namreč svet za zunanjo trgovino kot posvetovalni organ ministrstva trgovine in industrije. Naloge tega sveta so v glavnem, da sklepa o kontrolnih ukrepih pri uvozu in izvozu in prevozu blaga ter o državnih intervencijskih ukrepih na notranjih tržiščih, dalje, da sklepa o preureditvah trgovinskih in plačilnih odnosov z inozemstvom, daje nasvete o izdajanju izvoznih premij, o načinu plačevanja uvoza in na plačilih izvoza kakor o uvedbi kompenzacijskih posiov z inozemstvom. Končno sklepa o državnih nabavah v inozemstvo .n načinu plačevanja teh nabav. Svet estoji iz 14 članov. V njem so zastopan? trgovinsko ministrstvo, inspekcija drža ne obrambe, direkcija za zunanjo trgovino, Prizad, industrij-sko-obrtni oddelek Ugovinskega ministrstva, finančno, vojno, prometno ln zunanje ministrstvo ter ministrstvo za gozdove in rudnike, po dveh zastopnikih banska uprava banovine Hrvatske in po enem zastopniku Narodna banka, — Denarne vloge v denarnih zavodih v prvem tromesečju letos. Oddelek za ekonomsko proučevanje Narodne banke je objavil Številke o denarnih vlogah v prvih treh mescih letos. 1. februarja Je bilo prt državnih denarnih zavodih naloženo za 2265 mili j. din hranilnih vlog. pri samoupravnih hranilnicah 2341 milij. din in pri zasebnih 5579 milij. din. 1. marca pa je bilo pri državnih denarnih zavodih naloženo 2222 milij. din. pri samoupravnih hranilnicah 2157 milij. din in pri privatnih za- vodih 5648 milij. din. 1. aprila je bilo nekoliko manj denarnih vlog, in sicer pri državnih denarnih zavodih 2194 milij. din, pri samoupravnih 2448 milij. din in pri zasebnih 5603 milij. din. — Zahteva po ustavitvi izvoza živnNke krme. v mnogih krajih bodo letos pridela]] malo sena zaradi neugodnega vremena in poplav, pa tudi kakovost krme bo slabša. Zato živinorejci predlagajo, naj bi na pristojnih mestih čimprej zbrali podatke o letošnjem pridelku krme. da bi glede na to prilagodili izvoz, odnosno ga povsem omejili, kakor bi kazalo, da je potrebno. — Na Hrvatskem so zaprli dečje domove. Banska uprava Hrvatske je v soboto zaprla svoje dečje domove in razposlala otroke v oskrbo kmetom proti plačilu 200 din oskrbnine na mesec. To upra-vičujejo 3 tem, da so otroci v domovih živeli ločeni od pravega življenja in da se gojenci pozneje v življenju niso mogli znajti. Glavni razlog pa bo najbrž, da je oskrbnina pri kmetih cenejša kakor vzdrževanje deejih domov. — Elektrifikacija otol;a BraremJ ievaniem codalneca orkestra in po en klavirski koncert s spkrov odprl in iz likal-niika ie padlo 4000 din. Postrežnica ie nato hitela zatrjevati, da je našla ta denar v Gregorčičevi ulici in da je pozabila javiti najdbo policiji. 2ensko so aretirali in oddali v zapore okrožnega sodišča. Miren dan v Bimii Danes bo Izdano prvo vojno poročilo — Balkanski odmevi italijanske odločitve Rim, 11. jun. (Dr. O. A.) Prvi dan vojne med Italijo in zavezniki je potekel, ne da bi ae moglo do večera karkoli izvedeti o vojnih operacijah. Opoldanska novinarska konferenca v propagand nem ministrstvu je imela še vedno bolj tehnični značaj. Sporočeno je bilo le, da so vsi vojaški uradi zapustili Rim, tako da je treba italijansko prestolnico smatrati za odprto mesto. Francoski diplomatski zastopniki in novinarji so nocoj zapustili Rim s p oseb-ntm vlakom, ki jih je odvedel do Domo-dossole^na švicarski meji. Angleškemu diplomatskemu osobju in novinarjem je stavila italijanska vlada na razpolago preko-mornik »Conte Rosso«, s katerim so nocoj odpotovali iz Ane one v Lis bon o. Agencija Štefani bo izdajala vojna poročila ob 10. dopoldne ln bo jutri objavljeno prvo italijansko vojno poročilo. Presenečenje je izzvala v Rimu vest angleškega radia, da doslej še ni prišlo do spopadov z Italijo. Izgleda, da v vzhodnem delu Sredozemskega morja sploh ni nika-kih vojnih operacij, marveč da se borba razvija predvsem v zapadnem delu. Ministrski svet je sprejel danes celo vrsto ukrepov v zvezi s izvajanjem zakona o vojni. Po seji je zunanji minister grof Ciano odletel kot letalski major k svoji edini ci. Dr. Gayda danes ostro odgovarja na snočnjl govor angleškega Informacijskega ministra Duffa Coopra. Listi dalje beležijo, da je Amerika razširila nevtralno«*-ni zakon tudi ha Italijo ter objavljajo izjavo ameriškega zunanjega ministra Hul-la ln predsednika zunanjepolitičnega odbora Pittmana. ki je dejal, da bo sicer vstop Italije v vojno, pospešil ameriško pomoč zapadnim zaveznikom, da pa ameriški narod ne želi. da bi Zedinjene države šle v vojno. Brazilija je prevzela zaščito Italijanskih Interesov v Franciji, Angliji ln an*r!e*kih domlnlonih. Listi poročajo o velikih prothtalijanskih demonstracijah v Angliji m Franciji, up* so bili razbiti mnogi Italijanski lokali, dočim so v Bordeauxu napadli tudi italijanski konzulat. Italijanski listi beležijo komentarje »Berliner Bbrsen Zeitung« in »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki poudarjata, da je nedotakljivost vseh italijanskih sosedov v intencijah obeh držav osi Rim— Berlin. Govor Mussolinija je položaj razčistil ln ponovno dokazal, da Italija in NemčHa ne želita, da bi se vojna razširila na nova področja. Iz vseh balkanskih prestolnic prihajajo vesti o zadovoljstvu, ki ga je tam izzval Mussolinijev govor, ki je ponovno potrdil miroljubne namene Italije na Balkanu. Pod naslovom »Razumevanje v Beogradu« poroča vodilni »Gioraale d'Italia« med drugim: V merodajnih jugoslovenskih krogih so Izjavili, da je jugoslovenska nevtralnost v veljavi že od izbruha vojne ter da se razmerje do Italije v vojni ne bo v ničemer razlikovalo od onega do Italije izven vojne. Visoka osebnost zunanjega ministrstva v Beogradu je izjavila, da se Jugoslavija ne bo dala odvrniti od svoje politike nevtralnosti pod nobenim pritiskom m pod nobenim pogojem. Jugoslavija je slej ko prej trdno odločena braniti svojo nevtralnost ln svojo neodvisnost. Zaradi vstopa Italije v vojno se bodo gospodarski odnosa ji med Italijo in Jugoslavijo še poglobili. rr * t ^ >.* • v^ .-sr« \ vi v. a h. < •rudi lz Aten m Bukarešte poročajo Italijanski listi o zadovoljstvu nad Mussoll-nljevim zagotovilom, da se vojna ne bo razširila na Balkan. Kar se tiče Turčije, poročajo, da je zavzela stališče čakanja. Ko se bo vrnil predsednik republike Inenl, ki je prekinil svoje Inspekcijsko potovanje v Trakt jI, bo odločilna seja ministrskega sveta. Do sedaj ni bO izdan nfkak ukrep proti desettisočem Italijanov, ki stalno žive v Turčiji. Pozornost je izzvala vest, da je italijanski poslanik t Kaira ostal na Nekaj podatkov o Italiji o njenem zemljepisnem položaju, velikosti, prebival- stvu, vojski in mornarici V zvezi z vstopom Italije v vojno na strani Nemčije bodo na"o javnost gotovo zanimali nekateri podatki geografskega in gospodarskega značaja, kakor tudi o moči njene vojske in mornarice. Kraljevina Italija zavzema srednjega izmed velikih polotokov ju/ne Evrope, namreč Apeninskega. Njena površina meri 310 tisoč 350 m2 in živi na njej nad 42 milijonov prebivalcev. Apeninski polotok meje Ligursko, Tircnsko, Jonsko in Jadransko morje, na severu pa Alpe. ki ga ločijo od Francije, Švice in Nemčije, na vzhodu pa od Jugoslavije Julijske Alpe in Kras. Italiji pripadajo veliki otoki Sardinija, Sicilija, Elba, Egadski, Liparski otoki ter drugi. Na Jadranskem morju pripadajo Italiji otoka Cres in Lo>inj na severu ter Lastovo na jugu. Razen tega ima Ita'ija Dodekanez na Egejskcm morju, Libijo (Vripolis in Cire-naika) v severni Afr'ki. Abesimjo, Somalijo in Eritrejo v vzhodni / friki. b Li-gurskem morju. Tu sta dve g'avni luki Genova in Spezia Prva jc vojna in trgovska luka, dočim je druca izrazito vojna luka, obenem važno pomorsko oporišče z vojnim arzenaiom, s p^rmrsko akademijo itd. Druge luke na vzhodni obali kakor Livorno, Ostia itd. so umetne luke. V južnem dc'u Ita'ijc na Terenskem morju je globoki Ncane'jski zaliv z mestom in luko Neapclj, nadalje luki Gacta in Saler-no. Južna kalabrijska oba'a je pusta in s'a-bo razč-enjena. Nasprotno ic obala ob Jonskem morju mnogo boHe ob-ikovana. Tu jc ena izmed največjih italijanskih luk Tara n^o. oži- V priii jo v ga s rudo prklob'vajo na E*bi v Carrar!, žveplo ori '* b:vaio na svmec in c;n'< na S>- 1 n'p. doc i m Severno od 72 km ":r ' ln'h bogastev je Italija no sfroma'na zem'ia. P~eroo£ koplje-fstri in na Siciliji. Proizvodnja premo-! jc v zadn^m času zelo povečala, vendar na mm ita'ija vedno uvažati prcmoi /a p>kr:tj:? ' li potreb Železno pndob'vajo na E'bi, mnToor lomijo Siciliji, :o rudniki živega srebra in bakra pripadli Iraliji še.e r.r> svetovni voini s pridobitvijo Idrije. Ita,:ja ima mnogo termalnih in mineralnih ved. Zaradi svojega izrecnega pofožaia in ker jo varujejo na ev< .'x'*•:. ima it^lija blago, enak ricrno k,;rro. Le severni kraji ima jo kontinentalno kT"*no > hladnimi zimami in toplimi po'etjt. Iz^rslca obala ima blago sredozemsko klu1 s krasno zimsko floro, kakor tu Ji sr. *n;«i itai;ia. Ita'ija ima. keVor ie b"'-> že rečeno, nad 42 milii nov rr; '•' 2 cev (brez .Vhanije in j koTonij). Preb*'*"" trn je zelo gosro naseljeno in rr HO !i na kv km Število prebivalstva nr - r ra-'ča. I. 1925 ie imela Italija • " prebivalcev. Pred 70 leti je žive1. 11 : t n zemlju nekaj manj kakor 27 pv"; n •• " - l 191] pa je imela Tta';»a 34.671377 !i • li. Velik del n^ebiva'st a živi v mestih. Ob koncu 1. 1 ie »m.** a Jta'iia \S velikih mest in sicer Mi*ar». \"car»^'i Rim. Genovo, ('■'"no Roren.co, Trst, Mf'p'iK Ran Livorno, Tarrntn in R^csc jo Prebi-skero ':?-no 'taliiani, kar j čas rred svcto\ro vojno, j Tedaj ;c bilo no nem kih podatkih v dolini i Aosta in soi 'nm krajdi okoi 90000 Fran- j cezcv. Nemcev, 87.000 Albancev, v južni Italiji in na Siciliji 30.000 Grkov, v | ApoJiji in na Ka'abriji, a v tako zvani Beneški Sloveniji je bilo nekoliko desettiso-čev Slovencev. Po svetovni vojni se je število neitalijan-skega prebivalstva povečalo s Hrvati in Slcvenci v Istri, na Tržaškem in Goriškem in na Krasu kakor tudi z Nemci na južnem Tirolskem. katcr:h pa se je lam velik de! izselil po sporazumu med Nemčijo in Italijo. Po veri jc prebivalstvo Italije pretežno katoli'ko. nad 95 odstotkov. Italija je monarhija ter ji vlada sedanji T 1 V,. Turin. P:i Boknmo, R neti » Pad- \ >. (-■■ va'ci ItaTiie so vel in z*a**ti za kralj Viktor Lmanuel že 40 let od 29. ju-dja 19tX). Italijanska vojska ima \ mirnem času 650.00U vojakov. L. 1939 so štela njena efektiva okoli dva milijona, v teku zime pa so bila zmanjšana na 9U0.000 Italija more skupno mobilizirati okoli 8 milijonov vojakov. Vojska je razdeljena na 15 okrožij. 54 italijanskih divizij je razvrščenih v 18 armijskih zborov, ki jim je treba prišteti še eno oklopno armijo, eno motorizirano armijo, konjeniško armijo in b divizij pla- nincev. V Libiji je 12 divizii, tri so v Albaniji, ena v Abesiniji, ena na Dodekanezu. Italija ima 32 armijskih generalov m nad 200 drugih generalov. Posebno skrb je italijanska vlada posvečala izpopolnitvi svojega vojnega letalstva, kakor tudi vojne mornarice Letos v aprilu in maju so spustili v morje dve novi bojni ladji »Vittorio Veneto« in »Littorio«. Z drugima dvema bojnima ladjama »Roma« in »Impero«, ki ju še grade, bo to eskadra najmočnejših italijanskih vojnih ladij po 35.000 ton. Ostale štiri vojne ladje »Giulio Cesare«, »Cavour«, »Duilio« in »Andrea Doria« so starejšega tipa. vendai pa so bile modernizirane. Italijanska vojna mornarica ima 22 križark, dočim jih 12 še grade. * K temu pa je treba prišteti še veliko šte- • vilo rušilcev, podmornic itd. živilske nakaznice v starih Izsih Smotrno razdeljevanje živil je bilo v slabili Saših običajno pri mnogih narodih že stoletja pred Kristusom Mni-gi mislijo, da so bile živilske nakaznice ali krušne karte, kakor jih imenujejo pi i nas ljudje, izumljene med svetovno vojno, še na misel jim ne pride, da so ljudje tudi v starih zlatih časih uporabljali nakaznice za živila, krušne karte pa so bile znane že v starem veku. Egipčanski kralj Psametih, ki bi si moral po smrti Sc-ta doliti kraljestvo z enajstimi drugimi vladarji, a je bil končno prignan za osvobodi Le 1. a egipčanskega naroda izpod asirskega jarira. je uvedel med svojim vl2danjem (671 do 617 pred Kr.), ko je Lilo njegovo kraljestvo oblegano, racionalizirano delitev živil. Vsak egipčanski državljan je dobil papirusov zvitek, s katerim je odšsl v tempelj, kjer so razdeljevali življenjske potrebščine ali material za prejo in tkanje blaga. V templjih so duhovniki pisali, zaznamovali na zvitkih s posebnim pisalom, določenim nalašč za ta namen, katero vrsto živil ali blago si posameznik želi nabaviti. Potem so Egipčani odhajali z nakaznicami v bazar, kjer so dobili blago pod vojaškim nadzorstvom. Tatvino živilskih nakaznic aH ponarejanje tzr skrivno kupčijo z blagom so kaznovali s smrtno kaznijo. Leta 535. pred K. je Naconed uvedel v oblogani babilonski državi, ko je bila v vojni s Perzijci. drugačen sistem kontrole nad razdeljevanjem življenjskih potrebščin. Slehernega državljana so točno premerili in mu dali glinasto tablico, na kateri je bilo napisano, kako velik je. Na podlagi te taiDlice je dobil blago v svetišču. Za ženske je bil uveden poseben sistem. Vsaka ženska, ki je hotela dobiti material za prejo ali za obleko, je morala prinesti v svetišče glinasto tablico, kjer so pa dobile blago le večje ženske, medtem ko so se manjše mo-rnle zadovoljiti s ponošenimi oblekami svojih srečnejših tovarišic. Nekoliko bolj neroden je bil sistem atenskih Grkov med peloponeško vojno. Uvedli so namreč marmornate živilske nakaznice. Na marmornate plošče so vklesavali v omfiteatrih, koliko življenjskih potrebščin naj dobi posamezni državljan. Zato je tedaj mnogo lepih in ponosnih grških dam zihajalo v amfiteatre v spremstvu suženj, ki so jim nosile čudne živilske nakaznice. Stara grška pesem nam pripoveduje, kako je bilo tedaj, ko so se gospodinje sprle pri nakupovanju živil ter se začele obmetavati z marmornatimi nakaznicami. Od nnkaznic ni o~talo drugega kakor razbiti koščki kamna. Ko so Perzijci oeražali Sparto. je tudi Leonida«5, junak iz Thermopyl, uvedel strogo kontrolo nad razdeljevanjem življenjskih potrebščin. Sistem je bil povsem spartanski brez vsakršne sentimentalnosti. Največje obroke so dobili športniki in sploh najmočnejši, kajti prav ti državljani so bili najbolj potrebni državi kot njeni branitelji. Ha bi pa razdeljevale! življenjskih potrebščin vedeli, komu naj dado več živil, so morali možie, pa tudi žene, preden so dobili persramentno živilsko nakaznico, pokazati, kako so močni. V ta namen so morali me*ati disk in dvigati težka bremena in snlob udejstvovati se v disciplinah lahke atletike. V arabskih vojskah, ko so se vojskovali za razširjenje Mohamedove vere, so pa imeli uvedeno strogo kontrolo nad razdeljevanjem pitne vode. ki je bila še bolj dra-rrecenn kakor živPa. Vsakemu vojaku so nnrisali na nos s Črtami, koliko vode sme dobiti. Slennriie so sfroe"o kaznovali, lahko rečemo, celo kruto. Voiak. ki ie prejel več vode. kakor bi ie smel, je bil kaznovan s tem. cla mu nHo dali vode, dokler ni začel od žeje umirati. Pa tudi diva afriška plemena poznajo sistem živilskih nakaznic. Kontrolo nad razdeljevanjem živil izvajajo v resnici u<*inkovifo. Tako je n. pr. pri Somalcih, ^iboicvitpjčem plemenu ob Adenskem zalivu, v navadi prastari običaj, po katerem uvedejo vsako leto. ko je slaba letina, razdeljevanje živil pod nadzorstvom in sleherni se mora temu podrediti. Vse zaloge ži- vil znesejo skupaj pred načelnikovo hišo in tam jih razdeljujejo. Kdor je že prejel svoj obrok življenjskih potrebščin, mora nasLaviti hrbet, da mu to na njem z nožem zaznamujejo. Nakaznice so bili torej hrbti. Po tem, k3ko je bila brazgotina zazdrav-ljena in k ^ko jih je bilo, so lahko ugotovili, kdaj j_ posameznik prejel živila in kolikokrat. Postani in ostani član V odniHov e družbe! Zb!ffka risb i*!lkdlaia Plsu^a Ljubljana, 11. junija Časi so taki, da že nr.va^'en zemljan I težko govori in piše. ne da bi obtež?.al j in bil satiričen, kako velja to še*e za Ni-: kolaja Pirnata, ki si je dajal duška že cd nekdaj s krrikatuio in satiro. Izšla je s Torka:jevimi soneti Pirnatova zbirka satiričnih lisb (Blazni Kronos 1940), ki jo je smatrati za samostojno in cd pesnikovih sonetov neodvisno kolekcijo. Ob tej priliki se spomnimo na karikaturista in satirika Pirnata pred 12 leti, ko je pzvič v Ljutljani razstavil kolekcijo svojih risb. Nikolaj Pirnat je tedaj zbudil nenavadno pozornost zaradi neposrednosti in prepxO-stosti svoje risbe, ki je hkratu z največjim učinkom in največjo prepričevalnostjo povečala gledalcu, kar je risar z njo hotel povedati. Poslej smo našli Pirnatove značilne risbe v raznih listih, revijah in knjigah. Naj omenimo samo njegovo ilustriranje »Don Kihota«. Pa je prišla vojna v Evropi in Nikolaj Pirnat ni vtaknil glave v pesek, s takim dejanjem bi takorekoč preklical samega sebe. V tem smislu je odločen nasprotnik larpurlartizma. Je eden izmed redkih sodobnih oblikovalcev, ki občutijo dogajanje okoli sebe, ga registrirajo ter o svojem doživetju nato razmišljajo, še več, filozofirajo. Larpurlartisti žive dingače, oni se zabarikadira jo vase in delajo, ne meneč se za nove in najnovejše dogodke. Srečni ljudje so, laže živijo kot oblikovalci Pirnatove sorte in laže, mnogo laže delajo. Tudi satira je filozofija zase. Nikolaj Pirnat filizofira po svoje z risbami. Kakor p st.c:-f jc -str " r večr!, C \ : ',-dvona. tla sc d 12 leti ie direa njegovo ; bolj eno-' ' ' VI? !i taks po- ?. n ~: 1 vV'-'o ra":i:-neti. NI v tej tz\ nlal od 1. 1928. spo"c!ril. J n! *: i rečemo, da je postal v svoji n*an?rl *: tu32. Z vsebino svoje satire zadene ve Ino v fti no temu primerna js tu i njegova rise ska tehnika. Cista in ostra je Plmrtovr Un'ja. Značilna je njegova izjava, c'a smatra sleherni material za risanj? premrlo oster ln bi najrajši risal s seci.nim nož^m. Četrtek, 13. }uniia Ob 7: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi. poroČi!a. — 7.15: Pisan veneek veselih zvokov (plošče). — 12: VValdtcufiovi valčki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 1302: Veseli godci. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolone). — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tamburaški sekstet (St. Kahnc). — 20 45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. — PRAŠIČ JE KORISTNA ŽIVAL Učitelj: Prašič je zelo koristna žival. Iz njega delamo klobase, gnjat, daje nam slanino, iz njegovih ščetin delajo krtače, no Janezek in zakaj je še prašič koristna žival ? Janezek: Prosim, za to, ker njegovo Ime uporabljamo najbolj pogosto za psovko. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko, — Popustov za male oglase ne priznamo. raz no lesena 50 par. daven poseoej Najmanjši znesek a,— din ZA VSAKO PKU.1KO oajboljsa in najcenejša oolaciia • 1 na oa vi te pri P R C S R IL B Sv Petra cesta 14 Oglašaj male oglase Slovenski Narod ker 90 oajeeoejill ZNAČAJ EV USODO povem, ako pošljete lastnoročno spisane rojstne podatke in S din v znamkah za odgovor. Frania Polanec-Logarjeva — Medno 44, p. št. Vid n. Lj. 1510 50 k*Ali tMLHAJt žuriranje, vezenje zaves, pe-nla, monogramov. gum Oni c. — Velika zaloga perja po 7.— din •lulijana«. Gosposvetska c. 12 1 Frančiškanska ul. 3. 4. L> ■ c (CITŠEJ[ 1,- ENO VECBAKVfC jugo Gana sv. PtMNAS»P23 CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ • MREŽE za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1461 SLUŽBE beseda 50 par. lave* posebej Najmanjši znesek **.— din GOSPODIČNA z malo maturo in trgovsko šolo — že izurjena v pisarniškem delu in pri blagajni — išče službo v pisarni ali kot bla-gajničarka. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod >Vpeljana«. 1500 PEKOVSKI POMOČNIK vajen tudi pri peči, išče službo. Nastopi lahko takoj. Sagadin Ivan, Mihovce, p. Cirkovce pri Pragerskem. 1507 PRODAM ieseda 50 par. davek posebej Najmanjši zne.sek b.— con izvrstna MEDICA Darva ustne in lica! Donite jo v MED AKNI L, j a Dijana, Židovska ulica 6 VEČ OTROŠKIH VOZIČKOV Šivalnih strojev in koles je poceni naprodaj pri PROMETu nasproti Križanske cerkve, tel. 43-90. 1502 _____ Poceni prodajam vse krasne cvetlične in zelenjadne sadike tudi za grobove. — Vrtnar Zg. Šiška 40 pod hribom, ter dnevno Vodnikov trg — Ljubljana. 1511 v V "N^ Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. « — Kdo je vprašala? sklonjena naprej in upirajo? vanj svoje jasne srepe oči? Kdo ima na levi roki nad sidrom in nad začetnicami mojega sina tri znamenja v trikotniku? Escaldas se je ozrl okrog. Bila sta sama v izbi in vrata so bila odprta. Vendar je pa mislil, da ne sme odgovoriti glasno. Približal se je k starki in ji zelo tiho zašepetal na uho neko ime. Starka je skočila kakor da jo je zadela strela. — Lažete I Lažete! je vzkliknila divje. — Ne lažem. — Lažete. .. Poberite se od tod. Niti besedice nečem več slišati iz vaših ust. Njen gnev je bil nepopisen. Escaldes je menil, da izvira njen gnev iz neznosnega strahu: — Pomislite, — je pripomnil z vsem naporom, pomislite na to... da je vaše razburjenje pričevanje, v kakršno sem se bal celo upati. Starka je sedela nepremično v svoji grozi, podobna lunatiku, ki se prebuja nad robom prepada. — Pričevanje ?... Kaj ?... Kaj mislite s tem ? — Pričevanje. O seveda. Sodišče bo že znalo ugotoviti pravo osebnost tega moža. Za pričo vas pozove. Govoriti boste morali resnico v Kristovem imenu. Toda nikoli ne boste jasneje izrazili te resnice, kakor ste jo prav kar tu pred menoj. Mathurina se je ozrla na svojega gosta. Hladnokrvnost se ji je bila povrnila. — Na sodišče bom klicana? Vi torej niste sodnik, kakor ste trdili? Escaldasu se ni zdelo več potrebno skrivati se pod masko, ker mu za laži itak ni manjkalo poguma. — Nisem se vam predstavil kot preiskovalni sodnik, temveč kot mož postave. Advokat sem. Pravni zastopnik gospoda Marca de Plesguena. Mathurina je sicer presneto malo poznala podrobnosti Valcorove afere, vendar je pa takoj spoznala kakasna past ji je bila nastavljena. Počila je v tako ironičen in strupen smeh, da je gost kar ostrmel. — čemu se smejete, gospa Gadova? Nobenega odgovora. Toda pogled, ki je veljal toliko kakor smeh in ki je delil enako krepke zaušnice. — Govoriva pametno — je povzel Escaldas znova ! besedo. — Svojega sina ste pognali v nevarnost. I Tisti, ki se res piše Bertrand Gael je izgubljen, če 1 se nočete sporazumeti z menoj, da bi ga rešili. — Jaz, da bi bila pognala svojega sina v nevarnost — je ponovila starka. Escaldasa je presenetil njen izpremenjeni glas. V njem ni bilo ostalo nič od prejšnjega razburjenja. Ali je bila to neverjetna napetost njene volje, ali pa je govorila ta ženska iskreno? — Da bi pognala svojega sina v nevarnost? — je ponovila še enkrat. — Mojega sina sploh ni. Pa tudi, če bi bil, kako si drznete trditi, da živi pod ukradenim imenom, med ukradenim bogastvom in v sramotnem dvoženstvu, bi ga ne hotela videti enkrat, temveč dvajsetkrat. Bolje bi bilo, da bi ga ubila lastnoročno, nego___Glejte! Dvignila je krčevito stisnjeno pest. Njena kretnja in njen pogled sta bila zares strašna, in zamolklo je vzkliknila: — Gael!... Gaela dolžite teh groznih dejanj ... In mislite si, ko sem skozi dvajset let objokovala otroka, ki je umrl kot žrtev svoje težke dolžnosti, toda junaško in čiste vesti, da bi mogla zdaj videti brez materinske bolesti v podobi zločinca? Krči so jo jeli stresati, kakor da zadržuje ihte-nje, toda takoj se je vzravnala in naslonila visoko koščeno postavo na lesen naslanjač svojega stola. Potlej je pa uprla svoje grozne oči v samozvanega advokata. Le ta je naravnost strmel, pa vendar ni mislil ko j c* prišel v ta dom bede, da najde tam navdušeno zaveznico v siromaštvu, ki bo njeno pričevanje neprecenljive vrednosti. Tudi če bi materino srce ne ^^_________________i To se lahko UHVam pripet/] če se držlfe tegale presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glasbo šepetanih besed: »Obožujem Te!t; tudi Vi jih lahko slišite — in 6icer kmalu. Naglo lahko doeežete, de prid« do izraza Vaša dmžest, podvojena privlačnost — da bo Vaša zunanjost v resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi najtemnejšo, najbolj raskavo kožo napravil gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo. ki se je bo 00 zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna zajedalcev in peg. postane sveža, jasna in posebno dražestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirana smetana in oljčno olje imata izredno ugoden učinek na lepšanje kože. Te sestavine so. pomešane z drugimi, ki krepijo na-tezajo in hranijo kožo, vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo Tokalon (v beli. ne mastni). V 3 dneh bo ta dnevna hrana za kožo Tokalon polepšala Vašo kožo v tolikšni meri, da kaj takega niti sanjali niste. Z dnevno hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati v vsakem primeru zajamčeni, sicer se Vam vrne denar.c zadrhtelo, bi moralo vsaj nepričakovano premoženje omamiti to skromno bitje. Escaldas je prišel zopet do sape in vzkliknil je: — Toda gospa, menda se vam meša. Pomislite, da je storil človek, o katerem govoriva, pa naj bo še kdorkoli, nekaj velikega. Na njegovo pobudo so se po drugem ustanovljene ameriške tovarne kavčuka skozi dvajset let razvijale. Ce je ta človek Bertrand Gael, ste vi bogati, vi, vaš sin in vaša vnukinja. Mislite v prvi vrsti na to nesrečnico. Kaj ne potrebuje več zlata, s katerim edinim lahko zabriše svoj greh in pripravi boljšo usodo svojemu otroku? — Svojemu otroku! Krik je bil tako žalosten, da je Kscaldas sam začutil očitke vesti in da se je zganilo v njem sočutje. — Bože moj, draga gospa, kaj niste vedeli, da je mati? Starka ni odgovorila, le nepremično je obsedela. Staro bretonsko srce, trdo in neupogljivo je bilo kakor iz granita. Razen krika, ki ga ni mogla zadržati v sebi, ni nič ušlo temu Srcu. Mathurina ni ničesar vedela o Bertrandinem materinstvu, ker ji je bil markiz de Valcor to iz previdnosti prikril, ko jo je tolažil, da bo preskrbel za njeno nečakinjo. Markiz ji je pravil, da dela Bertranda v Parizu kot čipkarica. Godilo se ji je slabo, zdaj ko jo je zopet našel, bo pa že _aial poskrbeti za njo. Ufe|U|e iOSip £upan€i€ I/ £o »Narodno tekamo" Fran Jeran // Zo upravo in inseratni del lista Oton Christot // Vsi