Leto 1888, 57 Državni zakonik < za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos X. — Izdan in razposlan dne 6. aprila 1888. 33. Zakon od 30. manija 1888, o zavarovanji delavcev gledé kake bolezni. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö: I. Splošna določila. §• l. Vsi delavci in vršbeni uradniki, kateri so po zakonu o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode zavarovani proti posledicam nezgod, kakeršne se primerjajo pri vršenji dela, zavarujejo se na slučaj kake bolezni po meri, kakor določa ta zakon. Isto velja tudi za vse delavce in vršbene uraduje, ki imajo opravek v rudnikih na pridržane rudnine in v napravah k njim spadajočih ali pa v podjetji, katero podpada obrtnemu redu, ali se sicer po obrtovno vrši, dalje pri delovršbi na železnicah in plovstvu po notranjem vodovji. To določilo se ne uporablja na take osobe, katere imajo delo pri ladjeplovstvu podvrženem pomorskim zakonom ali pri pomorskem ribarstvu. Za delavce, odnosno za vršbene uradnike v zmislu tega zakona zmatrati je tudi učence, rado-vnljce, praktikante in druge osobe, katere — ker niso §e zvršile izučbe — ne prejemajo nikakega zaslužka za svoje delo ali ga prejemajo manj. (SloTeuiflch.) §. 2. V §. 1 izrečena dolžnost, biti zavarovan, ne razteza se na služnike, ki so s trdno plačo nameščeni v kaki delovršbi države, kake dežele, kakega okraja, kake občine ali kakega javnega zaloga (fonda). §• 3. S posebnimi deželnimi zakoni uravnâ se, kakö naj bodo poljedelski in gozdarski delavci in vršbeni uradniki zavarovani gledé kake bolezni. Dokler to ne bode uravnano, ne začne se za poljedelske in gozdarske delavce in vršbene uradnike niti dolžnost zavarovanja, kakor je ustanovljena v §u 1, ter mora podjetnik brez odloga skrbeti za to, da vsak delavec in vršbeni uradnik, kateremu se je v njegovi pod zavarovanjem gledé nezgode stoječi delovršbi primerila povreda, dobode postrežbo in zdravnika. Troške do preteklih štirih tednov po nezgodi dolžan je podjetnik dela opraviti iz svojega. Podjetniki kake poljedelske in gozdarske delo-vršbe imajo vendar pravico, sè svojimi delavci, odnosno vršbenimi uradniki, — ako ti privolijo, — pristati na zavarovanje gledé kake bolezni, kakor je določeno v tem zakonu. Ako in kolikor se zvrši takšen pristop, prosti so imenovani podjetniki dolžnosti, katera se jim nalaga v prvem odstavku. Tudi taki podjetniki, po katerih nalogu in na katerih račun se samostalni delavci v lastnih vrši-liščih sami osobno ali pod sodelovanjem lastnih 15 domačincev, vendar brez drugih pomožnih delavcev havijo z napravljanjem ali obdelovanjem obrtnih zdelkov (domačo obrtnostjo), imaje pravico, s temi delavci, če sami v to privolijo, pristati na tako zavarovanje glede kake bolezni, kakor je določeno v tem zakonu. §• 4. Politična oblastva prve stopinje imajo pravico, osobe, katerim v slučaji obolenja najmanj na dvajset tednov gre postrežba in zdravniška lečitev v gospodarjevi rodovini ali pa nadaljšnje izplačevanje plače ali mezde (Iona), preiskavši stvar, kako stoji, z njihovim privoljenjem oprostiti od dolžnosti biti zavarovane. §• 5. Za plačo ali mezdo v zmislu tega zakona veljajo tudi tantijeme in naturalni prejemki. Vrednost takih prejemkov računi se po povprečnih cenah, kakor bivajo v tem ali onem kraji. §• 6. Zavarovanje, o katerem se govori v §u 1, obstoji v dodeljevanji podpor bolnikom in pogrebnih troškov, kakor in kolikor določa ta zakon. Kot podporo bolniku dodeljevati je najmanj: 1. da dobiva od začetka bolezni zastonj zdravniško lečitev s porodničarsko pomočjo vred, in tako tudi neogibno potrebna zdravila (lekove) in druga terapevtična pomagala; 2. kadar bolezen traja čez tri dni ter je bolnik nesposoben, prislužiti si kaj, počenši od dne, katerega je zbolel, za vsak dan bolniščine (obo-levščine) po 60 odstotkov (procentov) v sodnem okraji navadne dnine (nadnevne mezde) zavarovanju podvrženih delavcev sploh. Podporo bolnikom gre, dokler traja bolezen in, ako ne prestane poprej, najmanj dvajset tednov od začetka bolezni, in sicer teden za tednom po dospetji dodeljevati. Porodnicam (otročnicam) dodeljevati je, kadar se porod pravilno izteče, bolniško podporo najmanj štiri tedne po njih porodu. Na slučaj, kadar zavarovanec umrje, dodeljevati je ostavšim za njim pogrebščine najmanj dvajsetkrat toliko, kolikor iznaša pod št. 2 omenjena dnina. §• 7. Koliko se po navadi v vsakem sodnem okraji daje dnine navadnim, zavarovanju podvrženim de- lavcem, občasno (periodno) ustanavlja politično oblastvo prve stopinje — zaslišavši može dover-nike (zaupnike) in po onih deželah, v katerih bivajo okrajna zastopstva, dovprašavši tudi dotični okrajni odbor. Ako v tem pridejo na dan prav znatne razlike, moči je ustanoviti več vrst dnine. Ustanavlja se dnina posebej za moške in ženske, za mladostne in dorasle delavce. Za učence, radovoljce, praktikante in druge osobe, katere — še ne dovršivši svoje izučbe — ne prejemajo nikakega zaslužka za delo ali ga prejemajo manj, veljâ ono, kar se je ustanovilo za mladoletne delavce. §■ 8. Na mesto brezplačilne zdravniške lečbe, neogibno potrebnih zdravil in bolniščine, sme se o trošku bolniške blagajnice bolnikom dodeljevati brezplačilno ozdravljanje in strežba v kaki bölnici po poslednjem razredu, namreč: 1. za take, ki živč sè soprogom ali z drugimi udi svoje rodovine v vkupnem domačem gospodarstvu (hiševanji), odnosno uživajo drugačno domačo strežbo, z bolnikovim privoljenjem, ali brez tega privoljenja tedaj, kadar je bolezen takšna, da je treba tako; 2. za druge bolnike brezuvetno (brezpogojno). Poleg tega, da bode bolnik zastonj ozdravljan in oskrbovan v kaki bölnici, dodeliti mu je tudi, da bode brez troška va-njo odpravljen. Kadar zavarovan bolnik dobiva postrežbo v javni bölnici, tedaj je bolniški blagajnici, kjer ni po zgornjih določilih dobrovoljno prevzela še večjih zaveznostî, naložena dolžnost, bölnici za štiri tedne povrniti troške, kar se jih je nateklo za ozdravo in strežbo po poslednjem razredu. Ako ima v bolnico oddan bolnik kaj svojcev, katerih vzdrževanje je on doslej iz svojega prislužka opravljal, mora bolniška (za bolnike) blagajnica za oni čas, dokler se bolnik v bölnici o njenem trošku ozdravlja in oskrbuje, plačevati najmanj polovico bolniščine. §. 9. Z ustanovilom dopuščeno je zvišati in raztegniti storitve čez najmanjo mero, kakor je v §§. 6 do 8 povedana; vendar se zavarovanje gledé kake bolezni ne sme zediniti z oskrbovanjem onemoglih (invalidov), vdov in sirot ter so bolniške blagajnice podvržene naslednjim omejitvam: 1. Kadar se izračunu bolniščine namesto dnine po sodnem okraji dajane navadnim, dolžnosti zavarovanja podvrženim delavcem (§. 7) v podlogo vzame kak drug iznos mezde, ta ne sme biti manjši od imenovane dnine, a ne sme z druge strani iti čez dva goldinarja za en deloven dan. Zaslužek čez ta iznos naj se pušča iz računa. 2. Bolniščina se ne more ustanoviti više nego s 75 odstotki mezdnega iznosa, ki je bil v podlogo Tzet njenemu računu. 3. Čas, doklej traja podpora kakega bolnika, sme se na leto dni največ določiti. 4. Troški za pogreb smejo se z iznosom od 50 gl. največ ustanoviti. §• 10. Po §. 9 povišane ali razširjene storitve bla-gajnične smejo se z ustanovilom umanjšati, odnosno znižati na najmanjo mero, kakor je ustanovljena v §§lh 6 do 8. Ali na zavarovance, katerim ta čas, ko oblastvo premeno odobruje, pristoji pravica na podporo zarad bolezni, nastavše poprej, ne uporabljajo se takšne premene ustanovilnih pravil dotle, dokler traja ta bolezen. §• H. V §. 1 propisano zavarovanje delavcev zvršuje se po naslednjih vrstah bolniških blagajnic (kas): 1. po okrajnih bolniških blagajnicah, 2. po bolniških blagajnicah posameznih delo-vršeb, 3. po stavbinskih bolniških blagajnicah, 4. po zadružnih bolniških blagajnicah, 5. po bratovskih (rudokopskih) skladnicah, 6. po bolniških blagajnicah, ki so ustanovljene primerno veljajočemu zakonodavstvu o društvih (po društvenih bolniških blagajnicah). II. Okrajne bolniške blagajnice. §. 12. Okrajne bolniške blagajnice, ki jih je na novo ustanoviti zarad zavarovanja delavcev gledé kake bolezni, stojé na načelu vzajemnosti. Praviloma je ustanoviti za vsak soden okraj po eno takšno bolniško blagajnico v kraji, kjer ima okrajno sodišče svoj sedež. Ali politično deželno oblastvo ima vendar pravico, z ozirom na posebne razmere posamnih okrajev tem blagajnicam okoliš drugače ustanoviti ter zlasti zaukazati, da se za več s°dnih okrajev ene in iste dežele samo ena bolniška blagajnica ali pa za en soden okraj več bolniških blagajnic ustanovi. Prav takö pristoji političnemu deželnemu oblastvu pravica, v posameznem slučaji določiti, kje imej katera bolniška blagajnica svoj sedež, Dalje se političnim deželnim oblastvom pridržuje pravica, med mejami ene in iste dežele pre-meniti okoliše okrajnih bolniških blagajnic, več takih blagajnic zediniti v eno samo ali pa ukazati, da se ena takšna blagajnica razdeli na več blagajnic. Predno se kaj takega zaukaže, treba je vselej do-vprašati udeležene blagajnice. Plačevane uradnike okrajnih bolniških blagajnic vzeti je v prisego in dolžnost. §• 13. V oziru na ude okrajnih bolniških blagajnic naj veljajo naslednja določila: 1. Udje okrajne bolniške blagajnice so v prvi vrsti v njenem okoliši delajoče osobe, katere se morajo zavarovati, če niso pri kateri ostalih v §. 11 imenovanih blagajnic (§. 61) proti bolezni zavarovane takö in za toliko, kakor piše ta zakon. Te osobe začnd biti udje tistega dne, katerega stopijo v dotično delo. One smejo iz okrajne bolniške blagajnice, dokler delajo v njenem okoliši ter morajo zarad tega dela biti zavarovane, izstopiti samo tedaj, kadar izkažejo, da so pri kateri drugi v §. 11 navedenih blagajnic zavarovane proti kaki bolezni po meri določil tega zakona. 2. Dolžnosti zavarovanja podvrženi udje bla-gajnični, ki zapusté delo, zarad katerega so udje tiste blagajnice, ter ne prestopijo k takemu delu, vsled katerega bi postali udje kake druge okrajne bolniške blagajnice ali katere izmed drugih v §. 11 naštetih blagajnic, ostajajo udje dotle, dokler prebivajo v kateri na državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ter plačujejo popolne v pravilih določene prispevke ali prinose (§. 34, odstavek 3). Če katera teh osob štiri tedne zaporedoma ne opravi prispevkov, prestane biti ud blagajnice ter vsled tega izgubi pravico na to, kar bi ji blagajnica imela storiti. 3. Blagajniški udje zgoraj omenjenih vrst, ki prispevkov ne morejo vplačati vsled tega, ker si nič ne služijo, ostanejo udje in imajo pravico na to, kar jim je blagajnica dolžna, na dotle, dokler njihovi pričuvni (reservni) delež (§. 28) zaleže za opravljanje polnih prispevkov, kakor so določeni v pravilih, a v vsakem slučaji še šest tednov najmanj. 4. Osobe, ki niso podvržene dolžnosti zavarovanja, imajo, dokler niso prestopile 35. leta svoje dobe, pravico, pristopiti v okrajno bolniško blagajn ico. Te osobe začn<5 biti udje tistega dne, katerega se zglasé; vendar se sme gledé osob, zavarovanih po §. 3, odstavku 2 in 3, zglasitev opraviti stoprv (še le) na podlogi domembe po §. 37, odstavku ! ukrenene z okrajno bolniško blagajnico. Osobe, ki niso podvržene dolžnosti zavarovanja, smejo vsak čas izstopiti. Zmatra naj se, da so izstopile, če štiri tedne zaporedoma niso opravile zavarovalnih prispevkov (§. 34, odstavek 3). 5. Od osob, podvrženih dolžnosti zavarovanja, ne sme se o pristopu zahtevati nobena pristopnina. Za ude, ki ne stojé pod dolžnostjo zavarovanja, naj ustanovilo (statut) postavlja pristopnino, ki mora dosezati vsaj po polnem toliko, kolikor je za šest tednov prispevka v blagajnico. Pristopnine gredö v pričuvni zalog blagajnice. 6. Kadar kak ud izstopi iz blagajnice, treba je njegov pričuvni delež (§. 28), — kolikor ne bi bil pošel zarad tega, da so se po določilu stoječem pod številko 3 iz njega opravili zavarovalni prispevki, — tedaj, kadar ta osoba v letu dni po izstopu vstopi v kako drugo okrajno ali v kako delovršbeno, zadružno ali društveno bolniško blagajnico, preodka-zati tej poslednjič v misel vzeti blagajnici. V vseh drugih slučajih ostaja omenjeni pričuvni delež oni blagajnici, iz katere je dotični ud izstopil. §• 14. Za vsako okrajno bolniško blagajnico, ki jo je ižnova ustanoviti, naj po zgledu ukazoma razglašenega vzornega ustanovila (statuta) politično okrajno oblastvo, v katerega okoliši se postavi blagaj-nica, — zaslišavši može dovernike delo dajočih gospodarjev in zavarovanju podvrženih osob — napravi posebno ustanovilo, za katero, kakor tudi za vse poznejše premene njegove potrebno je odo-brenje političnega deželnega oblastva, da obveljajo. Kadar se napravlja nova okrajna bolniška bla-gajnica ter se hočejo v ustanovilo vzprijeli storitve (oprave), ki presezajo v §§. 6 do 8 povedano najin anjo mero, treba je še za mnenje dovprašati obrtnega nadzornika in pa trgovsko in obrtniško zbornico. Sosebno mora ustanovilo obsezati določila: 1. o tem, kakšne podpore in v kolikem obsegu naj sc dajo; 2. o iznosu prispevkov; 3. o sestavi pričuvnega zaloga; 4. o sestavi načelstva in o razsežnosti njego vili pravic, kakor tudi o dobi, doklej mu traja službovanje (uradovanje); 5. o sestavi nadzornega odbora, o njega področji (delokrogu) in dobi njegovega službovanja; 6. o sestavi in sklicevanji glavnega (velikega) zbora, o načinu, kako sklepa ta zbor, in o reččh, katere so mu pridržane; 7. o sestavi in sklicevanji razsodišča in o njegovem področji ; 8. o zglaševariji bolezni in njih prestanka, kakor tudi o zvrševanji prigleda (kontrole) gledé bolnikov; 9. o uvetih za premeno ustanovila; 10. o postavljanji in pregledovanji letnega računa. §. 15. Okrajna bolniška blagajnica sme pod svojim imenom pridobivati pravice in na se jemati zavez-nosti, pred sodiščem tožiti in tožena biti. Za vse blagajnične zaveznosti jamči (zastavljeno je) blagajničnim upnikom (Verovnikom) samö blagajnično imenje. Redno je ona podsodna onemu sodišču, v katerega okraji ima svoj sedež. §• 16. Glavni ali veliki zbor voli izmed blagajničnih udov načelstvo (starejšinstvo) okrajne bolniške blagajnice, kar pa ne krati določil §a 18. Načelstvu pristoji vsečiharno poslovanje in zastopstvo, razven onih reči, katere so po ustanovilo izrecno pridržane sklepu glavnega zbora. Sosebno je njegova dolžnost, izdaten prigled gledé bolnikov ustrezno izvesti. Volitev se vrši pod voditvijo dozdanjega načelstva. Zastopnik nadzornega oblastva vodi samo prvo volitev po ustanovitvi blagajnice, in pa take poznejše volitve, pri katerih načelstvo ni pričujoče. §• 17. Glavni zbor sestoji po določilu ustanovila, ne krateč propisa v §. 18, ali iz samosvojnih udov blagajnice ali iz odbrancev (delegatov), ki jih udje iz svoje sredine volijo. Glavni zbor mora sestajati iz odbrancev, kadar blagajnica šteje več nego tri sto lidov. O tem, koliko bodi odbrancev in kako se oni volijo, kakor tudi o času, doklej jim traja službovanje, naj ustanovilo obseza potrebna določila. Glavnemu zboru jc poleg volitve načelstva, o kateri se govori v §. 16, vsekakor pridržavati: 1. da voli nadzorni (nadziralni) odbor; 2. da sklepa o letnem poročilu načelstva in o njegovi odvezi ; 3. da se poteza za obveljavo zahtevov, ki blagajniki izvirajo proti udom načelstva ali nadzornega odbora iz njihovega uradovanja; in da voli one, katerim se dâ nalog, potegniti se, da ti zahtevi do-bodo veljavo; 4. da sklepa o kaki premeni ustanovila. §• 18. Gospodarji, ki dajo delo pod zavarovanjem stoječim udom okrajne bolniške blagajnice, ali kateri so okrajni bolniški blagajnici po §. 3, odstavku 2 ali 3, pristopili, imajo primeren zastop v načelstvu, v nadzornem odboru in v glavnem zboru. Zastop je odmerili z ustanovilom po razmerji, kakeršno biva med prispevki, kar jih taki delodavci plačujejo iz svojih novcev, in skupnim iznosom vseh prispevkov. Več nego tretjina glasov ne sme se pritegniti gospodarjem delo dajočim ni v glavnem zboru, ni v načelstvu, ni v nadzornem odboru. Z ustanovilom je tudi določiti, kako je napraviti zastop gospodarjev delo dajočih v glavnem zboru. V vsakem slučaji jim je pridržano, da se dajd zastopati po svojih vršbenih uradnikih. Volitve glavnega zbora v načelstvo (starej-šinstvo) in v nadzorni odbor zvršujejo udje blagajnice in pa gospodarji delo dajoči vsaki za se (posebej). §• 19. Okrajne bolniške blagajnice podležč državnemu nadzoru po meri za druga zavarovalna društva veljajočih in posebnih v tem zakonu obseženih določil. Zvrševati državni nadzor je v prvi vrsti delo političnih oblastev na prvi stopinji kot nadzornih oblastev. Nadzorno oblaslvo pazi na to, da se izpolnjujmo zakoniti in v ustanovilnih pravilih stoječi pro-P'si, ter sme z globami (kaznimi v novcih) do 19(1 gl., ki jih zapreti, prisodi ali zvrši, in kjer bi j'b ne bilo moči izterjati, z zaporom do 14 din ude načelstva prisiliti, da jih izpolnjujejo. Zarad nadziranja sme ono vpogledati v vse . J*ge, račune, dopise in druge papirje okrajne bol-oiške blagajnice, sme blagajnico popregledovati ter ' vse shode in seje blagajničnih organov (postav-jencev) pošiljati zastopnika. Na višji stopinji zvana so politična deželna oblastva in ministerstvo notranjih rečt, da zvršujejo državni nadzor nad okrajnimi bolniškimi blagajni cam i. §. 20. Nadzorno oblastvo sme zahtevati, da se bla-gajnični organi skličejo v shode (zbore) in seje, in ako se temu zahtevanju ne ustreže, samo določiti te shode in seje. Na zborih in sejah, ki jim je ono dalo povod, sme, — ako je potrebno — prevzeti voditev po svojem zastopniku. Dokler načelstvo ni postavljeno ali se glavni zbor ne sestane ali kadar se blagajnični uradi branijo, izpolniti svoje zakonite ali v pravilih osnovane dolžnosti, sme nadzorno oblastvo pravice in dolžnosti blagajničnih organov o trošku blagajnice zvrševati samo ali pa po zastopnikih, ki jih ono postavi. Tudi sine, kadar glavni zbor neče načelstva izvoliti ali kadar volilci nečejo izvoliti odbrancev v glavni zbor, samo imenovati ude načelstva, odnosno odbrance. §• 21. Politično deželno oblaslvo ima pravico, izdajati propise, kako in v kateri obliki naj blagajnice vodijo račune. Računski završek vsake blagajnice in posledek njegovega pregleda treba je vsako leto položiti pred nadzorno oblastvo. §. 22. Pravica na podporo začenja se za blagajnične zavarovanju podvržene ude s tem časom, kadar je kdo postal ud blagajnice (§. 13, število 1, odstavek 2). Za ude, ki niso podvrženi dolžnosti zavarovanja a so prostovoljno pristopili blagajnici, začenja se pravica na podporo stoprv po tem, kadar poteče neki v ustanovilu postavljeni, od njih zglasitve (§. 13, število 4, odstavek 2) računjeni rok, ki mora iznašati najmanj štiri tedne a največ osem tednov. Če je kdo izmed takih udov bil že obolel tedaj, kadar se je zglasil za uda, ne pristojf mu za bolezen v nikakem slučaji pravica na podporo. §. 23. Pravice udov, omenjenih v §. 13, št. 3, omejujejo se v vsakem slučaji na najmanje dajatve (storitve) bolniško-zavarovalnih blagajnic, kakor so ustanovljene v §§. 6 do 8. §. 24. Z ustanoviloin moči je določiti: 1. da bode za ude v §. 13, št. 2, omenjene vrste, ki ne prebivajo v okoliši blagajnice, namesto dajatev povedanih v §. G, št. 1, bolniščina za polovico poviševana; 2. da se udom, ki so si bolezen nalašč ah z okrivno udeležbo kakega pretepa ali rvanja ali s pijanstvom nakopali, v pravilih določena bolniščina celo ne bode dodeljevala, ali da se je bode dodeljevalo samo nekaj. §■ 25. Sredstva, po zavarovalno-tehničnih načelih potrebna v založbo dajatev, ki jih bodo okrajne bolniške blagajnice dodeljevale po meri tega zakona in ustanovila, in pa upravnih troškov, kakor tudi v zalaganje pričuvka (reserve), priskrbé se s prispevki (prinosi), ki jih je odmerjati v odstotkih mezdnega iznosa, vzetega v podlogo računu bolniščine (§. 9, št. 1). V kak drug namen, nego je tu povedano, ne smejo se ni prispevki pobirati, ni novci iz blagajnice uporabljati. §. 26. V založbo zakonite najmanje potrebščine bolniškega zavarovanja ne smejo prispevki, kolikor obtežujejo zavarovanju podvržene ude (§. 34, odstavek 1), ustanoviti se čez tri odstotke onega mezdnega iznosa (§. 9, št. 1), ki je bil izračunu bolniščine vzet v podlogo. Te prispevke v zgornji namen povišati dopuščeno je samo tedaj, kadar to sklenejo v glavnem zboru takö zastopniki prispevke dajočih gospodarjev delodavcev, kakor tudi zastopniki blagajničnih udov — po tem ko je vsaka skupina posebej posvetovala se in posebej glasovala, in sicer če se tô o glasovanji ene, kakor tudi druge skupine sklene z večtno treh četrtin od vseh pričujočih. Kadar se imajo v ustanovilu določiti dajatve, ki presezajo zakonito najmanjo izmero, ne smejo se gori omenjeni prispevki pri napravljanji blagajnice določati čez dva odstotka onega mezdnega iznosa, kateri je bil izračunu o bolniščini vzet v podlogo. Pozneje se ti prispevki smejo zvišati samö do treh odstotkov tega mezdnega iznosa, in samo tedaj, kadar to v glavnem zboru sklenejo takö zastopniki gospodarjev prispevke dajočih, kakor tudi zastopniki blagajničnih udov, po tem ko je vs?tka skupina posebej posvetovala se in posebej glasovala, in sicer, če se to o glasovanji ene, kakor tudi druge od obeh skupin sklene z večtno treh četrtin od vseh pričujočih. §• 27. Pri vsaki okrajni bolniški blagajnici treba je za napravo pričuvka (reserve) vsako leto uporabiti najmanj dve desetini letnega iznosa vseh prispevkov v blagajnico. Od tega iznosa oddati je neki del, ki ga je določiti po §. 39, pričuvnemu zalogu blagajniške zveze; ostanek služi v napravo blagaj-ničnega pričuvnega zaloga, ki naj se ga nabere najmanj po dvakrat toliko, kolikor ima poprek letnega razhodka, in katerega bode v slučaji potrebe zopet do te visokosti dopolniti. Za nalaganje pričuvnih zalogov merodajna so določila o nalaganji otročjih (pupilarnih) novcev ali denarjev. §. 28. Na konci vsakega leta naj blagajnica ustanovi v odstotkih razmerje med visokostjo svojega pričuvnega zaloga in med skupno vsoto vplačil, katera so udje, kar jih je s koncem leta ostalo, opravili ves ta čas, odkar so udje. Ako v letu, katero pride po tej ustanovitvi, nastane potreba, najti pričuvni delež kakega po-samnega uda (§. 13, št. 3 in 6), veljâ za ta delež oni iznos, kateri je primeren ustanovljenemu številu odstotkov od skupne vsote, ki jo je dotični ud vplačal ves ta čas, odkar je on ud blagajnice. §• 29. Predno odobri ustanovilo blagajnici, naj politično deželno oblastvo, če je treba, privzevši veščake, pregleda, so li v ustanovilu določeni prispevki dovoljni (zadostni) v založbo dajatev ukazanih v pravilih, po tem upravnih troškov in v dotacijo reserve. Ako se iz tega preiskovanja pokaže, da s prispevki ni moči izhajati, naj se odobrenje podeli samö pod tem uvetom, da se prispevki povišajo (§. 2G) ali pa podpore na zakoniti najmanji iznos (§§. 6 do 8) znižajo. 8. 30. Kadar letni završki blagajnice pokažejo, da njeni dohodki dovoljno ne zagrinjajo njenih zavez-nostî in pa iznosov potrebnih za dotacijo reserve, naj se, kjer ni gotove nade, da bi se z ustrezno premeno v upravi ali prigledu (kontroli) razmere dale izboljšati, ukrene ali povišanje prispevkov z ozirom na propise §a 26 ali pa znižanje blagajničnih dajatev v mejah zakonite najmanje mere (§§■ 0 do 8). A kadar se nasproti vidi iz letnih završkov, da letni dohodki presezajo iznos, potreben v založbo blagajničnih dolžnosti, treba je po tem, ko je pričuvni zalog dosegel največino, kakoršna ima biti po pravilih, ukreniti tako, kakor veleva §. 26, odstavek 2, ali primerno znižbo prispevkov, ali pa z ozirom na propise §a 9 povišbo blagajničnih dajatev. Ako se določilom zgornjih odstavkov ustrezni ukrepi ne storé, naj politično deželno oblastvo naroči blagajnici, da dotičen sklep napravi. Ako se to naročilo ne posluša, naj imenovano oblastvo uradoma opravi primerno premeno blagajničnega ustanovila s pravnozavezno močjo. §- 31. Dolžnost gospodarjev delo dajočih je, vsako zavarovanju podvrženo osobo, ki ima delo pri njih, ako postane ona vsled tega dela ud okrajne bolniške blagajnice, zglasiti pri uradu, katerega politično deželno oblastvo določi v to. Prvo naznanilo, katero je dati takrat, ko se ustanovi blagajnica, naj se opravi v roku, kakor ga postavi politično deželno oblastvo. Ko poteče ta rok, dolžnost je gospodarjev, zglasiti vsako zavarovanju podvrženo osobo, kadar stopi v delo ali gre zopet iz dela, in sicer zadnji čas tretjega dne po tem, ko zaôçe delati, odnosno zadnji čas tretjega dne po tem, ko mine delovno razmerje. §• 32. Delo dajoči gospodarji, ki dovoljno ne izpolnijo svoje dolžnosti zglaševanja, imajo — brez ozira na kazen, ki jih zadeva po §. 67, — dolžnost, povrniti blagajnici vse ono, kar je na podlogi zakonitih ali v pravilih stoječih propisov potrošila za podporo celo ne zglašene ali stoprv (še le) po obolenji zglašene osobe. §• 33. Gospodarjev dolžnost je, o rokih plačila, kakor so postavljeni v ustanovilu, vplačevati polne prispevke, ki jih je po propisu zakona ali ustano-vilnih pravil blagajnici opravljati za zavarovanju podvržene pri njih delajoče osobe. Prispevke je plačevati dalje, dokler se izstop osobe po propisu ne zglasi' (§. 31), a blagajnica naj jih povrne gospodarju za dotični del časa, kadar osoba, katere odhod se je zglasil, v teku plačilne dobe stopi iz dela pri dozdanjem gospodarji. §• 34. Od prispevkov, določenih v pravilih (§. 25), kar jih prihaja na zavarovanju podvržene, v §. 13, št. 1, imenovane ude, opravlja iz svojega dve tretjini ud sam, in eno tretjino gospodar, pri katerem ima zavarovana osoba delo. Za one zavarovane ude, ki ne vlečejo zaslužka v novcih, dolžan je gospodar ves prispevek, kolikor ga je, ob svojem opravljati. Razmerje dajanja prispevkov med udi, ki so podvrženi zavarovanju, in med gospodarji, pri katerih imajo delo, sme se izpremeniti na korist rečenih üdov, kadar to v glavnem zboru popred ukrene zastop gospodarjev delo dajočih in potlej zastop blagajničnih üdov, po tem ko sta se oba zastopa vsak posebej posvetovala in posebej glasovala, in sicer če to v enem kakor v drugem glasovanji sklene nadpolovična (absolutna) večina pričujočih. Udje, ki ne stojč pod dolžnostjo zavarovanja niti so po §. 3, odstavku 2 in 3 zavarovani, kakor tudi v §. 13, št. 2, imenovani udje, dalje oni vrš-beni uradniki, katerih letni zaslužek za delo pre-seza 1200 goldinarjev, in pa dobrovoljci dolžni so polne prispevke po pravilih iz svojega opravljati in neposrednje blägajnicam vplačevati. §. 35. Takim üdom, ki so’ pretvarjaje se oškodovali blagajnico, moči je poleg prispevkov, ki jih morajo opravljati po ustanovilu, in do njih visokosti naložiti za kazen nadaljšnje prispevanje iz svojega na neki določeni čas. Razloka o tem pristoji starejšinstvu bolniške blagajnice. Proti izreku, ki komu nalaga takšne prispevke, moči je v roku, ki naj se postavi v ustanovilu, pognati pritožbo na razsodišče. Kazenski iznosi gredo v pričuvni zalog in dotični udje jih morajo neposrednje pri blagajnici opravljati. Zgornja določila ne branijo kazensko-sodnega pregona kakega uda zarad vedenja, omenjenega v prvem odstavku. §. 36. Gospodarji imajo pravico, osobam, katerim oni dajö delo, prispevke, ki so jih za-nje po §. 33 vplačali, kolikor niso po §. 34 dolžni teh prispevkov iz svojih novcev opravljati, pri vsakem pravdnem izplačevanji mezde (Iona) ali plače odbijati z takim iznosom, kakeršen prihaja kot delež na to dobo plačevanja mezde ali plače. Ako gospodar, izplačujoč komu mezdo ali plačo, ne porabi pristoječe mu pravice odbitka, sme ob poznejšem plačevanji mezde ali plače to pravico gledé deleža o svojem času ne pridržanega zvrševati samo tedaj, kadar po dotičnem izplačevanji mezde ali plače ni preteklo več nego mesec dni. §• 37. Koliko naj se propis §* 13, št. 4, po katerem osobe, dolžnosti zavarovanja ne podvržene, imajo samo tedaj pravico, pristopiti okrajni bolniški blagajni«, če niso prestopile 35. leta svoje dobe, dalje propis §“ 13, št. 5, o pristopnini, ki jo morajo opraviti udje zavarovanju ne podvrženi, in pa pro-pisi §§ov 22, odstavek 2, 31, 32, 33, 34, odstavek 1, in 36 uporabljajo tudi na osobe, ki so po §. 3, odstavku 2 in 3, pristopile okrajni bolniški blagajnici, ali katera drugačna določila imajo obveljati namesto teli propisov, treba je v slučajih, omenjenih v §. 3, odstavku 2 in 3, uravnali s posebnimi domembami, ki jih bode z okrajno bolniško bla-gajnico ukreniti pod sodelovanjem nadzornega oblastva. Koliko in kdaj se propisi §§ov 31 do 34 in §R 36 uporabljajo na gospodarje onih osob, katerih delo je po svoji naravi samo prehodno ali naprej s pogodbo o delu omejeno na krajšo dobo nego na teden dni, deva se v red v ustanovilu okrajne bolniške blagajnice. §• 38. Zaostali zavarovalni prispevki izterjavajo se upravnim potem. §. 39. Okrajne bolniške blagajnice zedinjajo se v več zvez. Vse okrajne bolniške blagajnice, kar jih biva v okoliši ene zavarovalnice, ustanovljene po §. 9 zakona o zavarovanji delavcev glede kake nezgode, sestavljajo po eno zvezo. Upravo blagajniške zveze oskrbuje po posebnem ustanovilu načelstvo zavarovalnice proti nezgodam. Ustanovilo in vse njegove premene potrebujejo odobrenja političnega deželnega oblastva, v katerega upravnem okrogu biva sedež zveznega načelstva. Istega političnega deželnega oblastva delo je tudi zvrševati državni nadzor nad zvezo. Dolžnost blagajniških zvez je vsekakor: 1. Sestavili in upravljati zvezen pričuven zalog (§• 27); 2. vkupno nalagati glavnico posameznih blagajnic ene zveze; 3. prigledovati, kjer bi treba bilo, po nadzornikih upravo posamičnih blagajnic ene zveze; 4. oskrbovati statistiko. Razven tega utegnejo si te blagajniške zveze izvolili še kako drugo namembo, ki je vkupna vsem ali več zveznim blagajnicam, namreč sosebno: 1. Da si nameščajo vkupne uradnike; 2. da sklepajo vkupne pogodbe z zdravniki, lekarnami (apotekami) in bolnicami (Spitali); 3. da si napravljajo vkupne zdravilnice in lekarne in v njih vršijo poslove. Pri vsaki blagajniški zvezi naj bode vsako leto po en zbor odbrancev (delegatov). Zastop posarii-nih zveznih blagajnic v tem zboru uravnati je po razmerji števila njihovih üdöv tako, da bode vsaka blagajnica zastopana najmanj po enem odobranci. Zbor odobrancev razloča o visokosti, naboru in uporabi zvezno-pričuvnega zaloga, kakor tudi o založbi troškov blagajniške zveze in njih porazdelbi na posamne zvezne blagajnice. Med njegove poslove spada tudi sklepanje o reččh prostovoljnega področja blagajniške zveze. Zvezno načelstvo (starejšinstvo) dolžno je zboru odbrancev vsako leto podati poročilo o svojem poslovanji. Razsodišče zavarovalnic proti nezgodam naj služi tudi kot razsodišče za blagajniške zveze. Ono je samo in edino pristojno ter razloča vse zahtevke, ki jih zvezne blagajnice naperjajo druga proti drugi. V tem naj se uporabljajo določila §R 38, odstavka 4 in 5 zakona o zavarovanji delavcev glede kake nezgode. Kadar zvezne blagajnice kaj zahtevajo ena od druge, treba je zahtevek, predno poteče leto dnî po dospelosti, s tožbo vzdigniti pred razsodiščem, sicer bode izključen. §. 40. Razpuščenje kake okrajne bolniške blagajnice naj ukaže politično deželno ohlastvo ter povč razloge : 1. kadar število üdov pod sto pade in takö ostane; 2. kadar se iz letnih završkov blagajnice pokaže, da, če tudi so se prispevki zavarovancev zvišali na tri odstotke mezdnega iznosa, vzetega v podlogo računu bolniščine (§. 9, št. 1), ni moči blagajnici zalagati zakonitih najmanjih dajatev (storitev) ter se ne ukrene povišanje prispevkov tako, kakor ima v mislih §. 26, odstavek 1. Ta ukazila se ne uporabljajo, kadar je dodeljevanje zakonitih najmanjih dajatev zagotovljeno s kakim imenjem ali z drugimi izrednimi viri (pomočki). Politično deželno oblastvo sme, ne krateč določila, stoječega v tj. 12, odstavku 3, tudi tedaj ukazati, da bodi katera okrajna bolniška blagajnica razpuščena, kadar to ukrene glavni zbor. Ob enem z naredbo, da se katera blagajnica razpusti, dati je potrebna ukazila o tem, da njeni udje prestopijo v kako drugo bolniško bla-gajnico. Imenje razpuščene blagajnice naj se uporabi v prvi vrsti v to, da se opravijo dolgovi, ako bi jih kaj bilo, in da se založe pravice na podporo, ki so nastale še pred razpuščenjem. Ostanek, kolikor ne preseza zakonite najmanjine pričuvnega zaloga, razdeli se razmerno med one bolniške blagajnice, v katere vstopijo udje razpuščene blagajnice. Ako na to ostane še kak prebitek imenja, odkazati ga jo oni blagajniški zvezi (§. 39), v katero je spadala razpuščena blagajnica. §• 41. Kake prepire, ki nastanejo med gospodarji in osobami od njih delo imajočiini o izračunjanji in zadrževanji prispevnih deležev (§. 36), kateri prihajajo na-nje, po tem prepire, ki nastanejo med gospodarji in okrajnimi bolniškimi blagajnicami o dolžnosti, prispevke dajati, ali o kakem povračilu, dolžnem po § 32, razloča v vseh slučajih nadzorno oblastvo. Prepiri med zavarovanimi osobami in okrajnimi bolniškimi blagajnicami o podpori, ki jo kdo zahteva, spadajo pod izključljivo pristojnost razsodišča dotične blagajnice. Pravni leki (pomočki) ali tožbe proti izreku razsodišča ne dopuščajo se. Dolžnikovo pristojno sodišče ima oblast, zvršiti >zrek razsodišča ali nagodbo skleneno pred razsodiščem. III. Bolniške blagajnice posamnih delovršeb. §• 42. Podjetnik, kateri v eni ali v več obližnjih delovršbah delo daje slo ali več zavarovanju pod-v,'zenim osobam, ima pravico, ustanoviti delo-vršbeno bolniško blagajnico. Takšnemu podjetniku sme politično deželno °hlastvo Samo tedaj prepovedati ustanovitev bol-niške blagajnice, kadar bi s tem prišla v nevar-n°st stalna podporna sposobnost (zmožnost) okrajne bolniške blagajnice. Podjetniku takega dela, v katerem ima opravek manj nego sto osob, sme se dovolili ustanovitev bolniške blagajnice za njegovo delovršbo kadar je stalna podporna sposobnost te blagajnice po spoznanji političnega deželnega oblastva dovolj zagotovljena. §•43. Podjetniku takega dela, v katerem so delajoče mu osobe izpostavljene posebni nevarnosti obolenja, sme politično deželno oblastvo brez ozira na število delajočih osob naložiti dolžnost, da ustanovi tej vršbi bolniško blagajnico. §. 44. Določila §§"v 4-2 in 43 ne uporabljajo se na take podjetnike dela, ki na podlogi sedmega poglavja obrtnega reda pripadajo obrtni zadrugi. §. 45. Podjetniki, kateri v roku, kakor ga jim določi politično deželno oblastvo, ne izpolnijo naložene jim dolžnosti, napraviti bolniško blagajnico za svojo delovršbo, dolžni so, za čas, dokler pri njih delajoče zavarovanju podvržene osobe vsled tega vedenja ostanejo udje okrajne bolniške blagajnice, razven podjetniških prispevkov, ki jih dajo po usta-novilu poslednjič omenjene okrajne bolniške blagajnice, opravljati jej nadaljšnje prispevke iz svojega do njih dvojnega iznosa. Visokost prispevkov, ki jih morajo opravljati, ustanavlja politično deželno oblastvo dovprašavši okrajno bolniško blagajnico. §■ 46. Udje delovršbene bolniške blagajnice so osobe zavarovanju podvržene in v vršbi, za katero je napravljena, delo imajoče osobe, kadar niso gledé kake bolezni pri nobeni v §. 11. št. 6, imenovanih blagajnic zavarovane takö in za toliko, kakor je pisano v tem zakonu. Te osobe začenjajo biti udje z onim dnevom, katerega stopijo v dotično delo. Te osobe smejo iz kake delovršbene bolniške blagajnice, dokler traja to njihovo delovno razmerje, izstopiti samo tedaj, kadar izkažejo, da so pri kateri v S- 11. štev. 6, navedenih blagajnic po meri določil tega zakona zavarovane gledé kake bolezni. (Slovoniach. 16 §• 47. Na bolniške blagajnice posamnih delovršeb uporabljajo se zmislu primerno §. 13, števila 3, 5 in 6, po tem §§. 14 do 23, 24, št. 2, 25 do 30, 33 do 36, 38 in 41 z niže stoječimi premenami in dopolnitvami: 1. Blagajnično ustanovilo (§. 14) naj napravi podjetnik dotičnega dela ali ta, komur on nalog dâ, posvetovavši se z osobami podvrženimi zavarovanju, ki imajo opravek pri omenjenem delu, ali pa z zastopniki, ki si jih one izvolijo. 2. Z blagajničnim ustanovilom sme se podjetniku ali njegovemu zastopniku izročiti prvosedstvo v načelstvu (starejšinstvu) in v glavnem zboru. 3. Računstvo in blagajničarstvo naj se o podjetnikovem trošku oskrbuje po raČunovodniku in blagajničarji, ki ga on postavi. 4. Kadar je delovršba, za katero se ustanavlja blagajnica, raztegnena čez več političnih okrajev enega in istega upravnega okoliša (ozemlja), to naj politično deželno oblastvo, a če je raztegnena čez več upravnih okolišev, ministerstvo notranjih reči v porazumu z udeleženimi ministerstvi določi nadzorno oblastvo. 5. Nadzorno oblastvo ima pravico, za isko-vine, ki blagajnici proti podjetniku izvirajo iz oskrbovanja računstva in blagajničarstva, zästopaje bla-gajnico potegovati se po finančni prokuraturi. 0. Kadar vršbena bolniška blagajnica ne pripada blagajniški zvezi, v katero je odpravljati nekoliko izmed iznosov, po §. 27 namenjenih v napravo pričuvka (reserve), treba je vse te iznose, kolikor jih bode, uporabljati v sestavo blagajničnega pričuv-nega zaloga. 7. Kadar se z novci, kar jih biva v vršbeni bolniški blagajnici, ne morejo založiti ni njeni tekoči razhodki, mora ji podjetnik dotiČnega dela potrebne ponapredščitie brezobrestno dajati. 8. Ako se najmanje dajatve, ki jih je blagajnica dolžna po zakonu (§§. 6 do 8), ne zagrnejo s prispevki, po lem, ko so isti za zavarovance dosegli Iri odstotke mezdnega iznosa, vzetega v podlogo izračunu bolniščine (§. 9, št. 1), dolžan je podjetnik dela v njih založbo potrebne doplatke iz svojih novcev primakniti. 9. Blagajnično imenje je poverjeno (zaupano) podjetniku dela. Ako podjetnik pade pod stečaj (konkurs), spada iskovina blagajnice v oziru na njeno po podjetniku upravljano imenje, kolikor se s to iskovino ne zahteva nazaj kaka lastna stvar, v prvi razred iskovin stečajnih upnikov ter naj se z iskovinami vred, ki so v §. 43 stečajnega reda od 25. decembra 1868 (Drž. zak. od 1. 1869, št. 1), opravi po razmeri posamnih iznosov. §• 48. Kadar se delo ali dela, ki je blagajnica za-nja napravljena, časno ustavijo ali časno tako omejé, da število ondukaj opravek imajočih zavarovanju podvrženih osob pade pod dvajset, sme nadzorno oblastvo prevzeti upravo blagajnice ter oskrbovati jo po zastopniku, ki ga ono postavi. V tem slučaji je preoddati nadzornemu oblastvu imenje, kar ga ima blagajnica, njene knjige, dopise in druge papirje. A če se pozneje pokaže, da je ustavljenje, odnosno omejenje dela postalo stalno, naj se postopa po §. 49. §. 49. Razpuščenje bolniške blagajnice za posamne delovršbe naj ukaže politično deželno oblastvo ter naj pové razloge: 1. če se stori konec delu ali delom, za katera je ustanovljena; 2. če število z delom bavečih se, zavarovanju podvrženih osob stalno pade pod zakonito najmanje število (§. 42), in se na delo, za katero je bila blagajnica ustanovljena, ne more uporabiti propis §* 43, niti se zadovolji temu, kar predpolaga §. 42, odstavek 3; 3. če podjetnik dela ne skrbi za praVoredno računarstvo in blagajničarstvo. V poslednjem slučaji moči je ob enem, kakor se razpusti blagajnica, podjetniku naložiti dolžnost, ki jo §. 45 v misel jemlje, ter prepovedati napravo nove vršbene bolniške blagajnice. Razven tega ostaja podjetnik odgovoren (§. 47, št. 5), za vsako kvaro, ki je nastala blagajnici odtod, da je opuščal pravoredno računarstvo in blagajničarstvo. Razpuščenje blagajnice za kako posamno delovršbo sme politično deželno oblastvo tudi tedaj ukazati, kadar to ukrene glavni zbor in podjetnik dela privoli. Z naredbo, da se katera blagajnica razpusti, dati je ob enem potrebna ukazfla o tem, da njeni udje prestopijo v kako drugo blagajnico. Ako se pri tem najde, da ni nikakeršnih sredstev v založbo že obstoječih podpornih iskovin, dolžan je podjetnik pritegniti, kolikor ne dostaje. Na imenje razpuščenih blagajnic uporabljajo se določila §* 40 tako, da gre ostanek imenja, ko- likor preseza zakonito najmanjino pričuvnega zaloga, — kjer ustanovilo ne določa drugače, — odkazati oni zvezi (g. 50), kateri je pripadala razpuščena blagajnica, a če ni pripadala nobeni zvezi, °ui okrajni bolniški blagajnici, v katere okraji je razpuščena blagajnica imela svoj sedež. §- 50. Bolniške blagajnice za posamne delovršbe imajo pravico, s privolitvijo dotičnih podjetnikov sestavljali med sabo zveze zarad katerega v §. 39 omenjenih namenov. Ustanovilo take zveze, kakor tudi vse premene tega ustanovila potrebujejo odo-brenja sè strani političnega deželnega oblastva, v katerega upravnem ozemlji ima zvezno načelstvo svoj sedež. Istega političnega deželnega oblastva delo je tudi državni nadzor nad zvezo zvrševati. Ako podjetnik privoli, sme vršbena bolniška blagajnica pristopiti tudi v zvezo okrajnih blagajnic, v katere okoliši ima ona svoj sedež. §- 51. Kot vršbene bolniške blagajnice zmatrati je tudi podporne blagajnice v podporo delavcev, kadar bi kateri zbolel, ustanovljene po §. 85 obrtnega reda od 20. decembra 1859, Drž. zak. št. 227, in takö tudi posebne bolniške blagajnice, ki so jih po §. 89 zakona od 8. marcija 1885, Drž. zak. št. 22, oni obrtniki, ki ne spadajo v nobeno zadrugo, ustanovili pri svojih zavodih (obrtih), ter se na take blagajnice uporabljajo tudi propisi §§ov 46 do 50, vendar s to premeno, da naj za blagajnice te vrste, ki obstojé tedaj, kadar ta zakon pride v moč, namesto zakonitega najmanjega števila od sto, kakor je omenjeno v §. 49, št. 2, veljd število od petdeset. Kadar ustanovilna pravila teh blagajnic ne Ustrezajo zakonitim določilom, treba jih je predrugačiti — kakor gre — v roku, ki se ukazoma postavi. Ako se ta pravila v postavljenem roku ne predrugačijo po rednem poti, naj jih politično deželno oblastvo predrugači s pravnozavezno močjo. §- 52. Za blagajnice posamuih delovršeb veljajo dalje podporne blagajnice obstoječe pri delovršbah kake Železnice ali parobrodarstva (plovstva z ladjami parnicami), ki služijo javnemu prometu, a ne stojé pod državno upravo, ako: a) njih dajatve po ustanovilnih pravilih v slučaji kake bolezni dosezajo iznos zakonitih naj-manjih dajatev, ustanovljenih v gg. 6 do 8 bolnikom v zavarovanje; b) ako podjetnik v dotično blagajnico opravlja najmanj enako visoke prispevke, kakor bi jih po tem zakonu v zavarovanje delavcev gledé kake bolezni imel opravljati; c) ako udje na slučaj, ko bi si ne mogli nič pridobiti (g. 13, št. 2), dalje v oziru na pristopnino (g. 13, št. 5), na pričuvni delež (g. 13, št. 6, gg. 27 in 28), na začetek pravice do podpore (g. 22) in na kazni dopuščene zarad pretvarjanja ali simulacije (g. 35) nimajo neugodnejšega stanja, nego pri tem zakonu ter bodo gledé kakega prepira, ki bi ga imeli z gospodarji delodavci in podpornimi blagaj-nicami po §.41 podvrženi nadzornega oblastva, odnosno razsodišča razloki. Minister za trgovino ukazoma določa oblastva, katerih delo je, zfrševati državni nadzor o takih blagajnicah v onem obsegu, kakor je ustanovljen v tem zakonu (gg. 19 do 21). Tem oblastvom pri-stojf pravica, zmislu primerno uporabljaje določila tega zakona ukrepati one naredbe, kakor tudi ukazovati in kjer bi potrebno bilo, sama s pravnozavezno močjo opravljati one premene v ustanovilu, za katere se vidi, da jih je potreba v dosego gotovega zavarovanja bolnikov. Na mesto starejšinstva in velikega zbora utegnejo pri teh podpornih blagajnicah, ako nadzorno oblastvo v to privoli, priti odbori, katerih prvomestnike in pa eno polovico njihovih ostalih udov imenujejo dotični podjetniki, a drugo polovico nasproti volijo blagajnični udje. Imenovanje prvo-mestnikov potrebuje potrjenja po nadzornem oblastvo. §- 53. Za blagajnice posamnih delovršeb veljajo naposled pri kaki delovršbi, katero upravlja država, obstoječe podporne blagajnice, ki so določene za osobe ne spadajoče pod g. 2 tega zakona, ako : a) njih dajatve po ustanovilnih pravilih v slučaji kake bolezni dosezajo iznos zakonitih naj-manjih dajatev ustanovljenih v gg. 6 do 8 bolnikom v zavarovanje; b) država v dotično blagajnico opravlja najmanj enako visoke prispevke, kakor bi jih po tem zakonu v zavarovanje delavcev gledé kake bolezni imela opravljati; c) udje na slučaj, ko bi si ne mogli nič prislužiti (§. 13, št. 3), dalje v oziru na pristopnino (§. 13, št. 5), na pričuvni delež (§. 13, št. 6, §§. 27 in 28), na začetek pravice do podpore (§. 22) in na kazni dopuščene zarad pretvarjanja ali simulacije (S. 35) nimajo neugodnejšega stanja nego po tem zakonu. V ostalem ne uporabljajo se na take podporne blagajnice določila §§ov 5 in 1), in pa drugega in tretjega oddelka. Te blagajnice ostanejo podvržene posebnim za-nje veljajočim propisom in nadzoru oblastev, ravnajočih upravo dotičnih državnih delovršeb. IV. Stavbinske bolniške blagajnice. §. 54. Politično deželno oblastvo sme zaukazati, da za osobe, ki imajo delo pri gradnji kake poti, kake železnice, kakega prekopa (kanala), kakega nasipa in na kakem veletoku, kakor tudi pri kaki drugi gradnji (stavbi), katera nekaj časa traja, stavbinski gospodarji ustanové stavbinske bolniške blagajnice, kadar za daljši čas večjemu številu delavcev dadö delo. §• 55. Stavbinskim gospodarjem naložena dolžnost sme se z odobrenjem političnega deželnega oblastva predjati na enega ali na več podjetnikov, ki so izvedenje stavbe ali nekega dela njenega prevzeli na svoj račun, kadar oni dado po sodbi političnega deželnega oblastva dovoljno varnost, da izpolnijo to dolžnost. §• 56. Stavbinski gospodarji in odnosno stavbe podjetniki, kateri ne izpolnijo naložene jim po §§. 54 in 55 dolžnosti, napraviti stavbinsko bolniško bla-gajnico, dolžni so zavarovanju podvrženim osobom, ki jim oni dajo delo, na slučaj, ko bi katera zbolela, in ako bi umrla, ostavšim za njo iz svojega dodeliti v §§. G in 8 propisane najmanje dajatve. Zavarovanju podvržene osobe, gledé katerih gospodarjeva, odnosno podjetnikova dolžnost odgovornosti (jamčenja) veljd, so za ta čas, dokler ta odgovornost traja, odvezane dolžnosti, pristopiti v kako okrajno bolniško blagajnico. §- 57. Po §§. 54 in 55 ustanovljene bolniške blagajnice naj politično deželno oblastvo razpusti ter pové razloge, zakaj je to ukrenilo: 1. kadar se opusti delo, za katero so ustanovljene; 2. kadar stavbinski gospodar ali podjetnik ne skrbi za pravoredno blagajničarstvo in raču-narstvo. V poslednjem slučaji zadene stavbinskega gospodarja ali podjetnika v §. 56 izrečena dolžnost. V ostalem uporabljajo se zmislu primerno na stavbinske bolniške blagajnice propisi §§ov 46 do 49 z naslednjimi premenami: 1. odobrujoč blagajnici ustanovilo naj politično deželno oblastvo razloči, je li in v katerem obsegu je v ustanovilo vzprijeti v §. 27 izrečeno dolžnost blagajnice, nabirati in dopolnjevati pri-čuven zalog; 2. ustanovilo naj ukrene potrebno določilo o tem, kako bodi uporabljena imovina blagajnice, kar je ostane o nje razpuščenji. Izključuje se uporaba tega ostanka stavbinskemu gospodarju ali podjetniku na korist. Nadzorno oblastvo razloča prepire o podpornih zahtevkih, ki jih kdo na podlogi §a 56 požene proti stavbinskemu gospodarju, odnosno podjetniku. V. Zadružne bolniške blagajnice. §. 58. Udje zadružnih bolniških blagajnic, katere so ustanovljene na podlogi sedmega poglavja obrtnega reda, nimajo dolžnosti, pripadati kaki bolniški blagajnici, ki je ustanovljena po propisih tega zakona. Vendar morajo: a) ustanovilnim pravilom primerne dajatve teh blagajnic v slučaji kake bolezni dosezati iznos zakonitih najmanjih dajatev ustanovljenih v §§. 6 do 8 bolnikom v zavarovanje; b) prispevki podjetnika v blagajnico biti najmanj enako visoki, kakor so oni prispevki, ki bi jih po tem zakonu imel opravljati; e) udje nh slučaj, ko bi si ne mogli nič pridobiti (§. 13, št. 2), dalje v oziru na pristopnino (tj. 13, št. 5), na pričuvni delež (tj. 13, št. 6, §§. 27 iu 28), na začetek pravice do podpore (§. 22) in na kazni dopuščene zarad pretvarjanja ali simulacije (§. 35) ne smejo imeti neugodnejšega stanja, nego po tem zakonu, ter bodo gledé kakega prepira, ki bi ga imeli z gospodarji delodavci in podpornimi blagajnicami, po §.41 podvrženi nadzornega oblastva, odnosno razsodišča razloki. Na to stran potrebno premeno pravil, ako se po rednem poti ne predrugačijo v roku, ki ga bode ukazoma postaviti, naj politično deželno oblastvo samo opravi s pravnozavezno močjo. V ostalem se na zadružne bolniške blagajnice ne uporabljajo določila §§0T 5 in 9, niti drugega, tretjega in četrtega oddelka. VI. Bratovske skladnice (rudokopske blagajnice). §. 59. Udje bolniških blagajnic (bratovskih skladnic, rudokopskih blagajnic), ustanovljenih na podlogi rudarsko-zakonskih propisov, nimajo dolžnosti, pripadati kakej bolniškej blagajnici, ki je ustanovljena po propisih tega zakona. Ustanovilnim pravilom ustrezajoče dajatve teh blagajnic v slučaji kake bolezni morajo se vendar, ako ne dosezajo iznosa v §§. 6 do 8 ustanovljenih zakonitih najmanjih dajatev, kakor so naložene blagajnicam zavarujočim delavce gledé kake bolezni, povišati na ta iznos za vse ude zadnji čas v roku, ki ga je ukazoma postaviti. Na to stran potrebno premeno pravil, ako se po rednem poti ne predrugačijo v roku, ki ga bode ukazoma postaviti, naj rudarsko glavarstvo samo opravi s pravnozavezno močjo. V ostalem se na bratovske skladnice (blagajnice rudokopov) ne uporabljajo določila §§n naloženji pričuvnega zaloga, Tudi zveze bolniških blagajnic dolžne so vsako leto svojim nadzornim oblastvom poročati, koliko iznašajo zavezni pričuvni zalogi in kako so naloženi. Omenjeni izkazi in poročila naj se odpravljajo na ministra notranjih reči in on naj jih ustrezno °l>delane vsako leto priobči državnemu zboru. §■ 73. Občine imajo dolžnost pri zvrševanji tega zakona sodelovati, če politična oblastva takö hočejo. §• 74. Določila tega zakona ne branijo Udom npravstva ali drugim službovnikom v tem zakonu navedenih bolniških blagajnic, biti udje npravstva ah drugovrstni službovniki pri drugih društvih in zavodih. §. 75. Vse razprave in listine, potrebne v osnovo (dotrdbo) in izmotanje pravnih razmer med bolniškimi blagajnicami, ki so imenovane v tem zakonu, in zavarovanci, dalje naznanila, ki jih po tem zakonu imajo gospodarji ah blagajnice dajati, izka-zila, ki jih imajo predlagati, in druge vloge z njih prilogami vred proste so pristojbin in kolka (štemplja). Na bolniške blagajnice, imenovane v tem zakonu, uporabljajo se določila zakona od 15. aprila 1885, Drž. zak. št. 51. Zavarovalnih prispevkov, ki jih podjetniki kakega dela opravljajo, ni privzemati v podlogo davku od dotičnega dela. §• 76. Ta zakon pride v moč tri mesece po tem, ko bodo razglašen. A čas, kdaj se začne zavarovanje omenjeno v §. 1, ustanovi ukazoma stoprv pozneje minister za notranje reči. Zarad tega, da se ta zakon zvrši, imajo politična oblastva pravico, opraviti vse potrebne ovedbe in zlasti od bolniških blagajnic, o katerih govori ta zakon, in od gospodarjev, kateri dajo delo osobam zavarovanju podvrženim, zahtevati vse potrebne dopovedi in izkaze. §• 77. Z onim časom, ko pride v moč zavarovanje omenjeno v §. 1, izgubé svojo moč vsi propisi, ki se tičejo predmetov tega zakona, kolikor se ne dadö zediniti z njega vsebino. §• 78. Mojemu ministru za notranje reči izročeno je ta zakon zvršiti v porazumu z ostalimi udeleženimi ministri. Na Dunaji, dne 30. marcija 1888. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Ukaz ministra za notranje reči v porazumu z ministrom za trgovino in z ministroma za bogočastje in uk in za poljedelstvo od 30. marcija 1888, s katerim se izdaje pravilnik ta pridodani zavarovalni svèt, ki ga je sestaviti po §u 49 zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od I. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode. Zvršujoč §. 49 zakona od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od 1. 1888 št. 1) ukrepajo se naslednja določila o sestavi in področji pridodanega zavarovalnega svéta, ki ga je sestaviti v ministerstvu notranjih reči: §• V Zavarovalni pridodani svèt je strokovnjaški organ, ki svetuje in mnenja daje, v podporo ministru notranjih reči v poslovanji, katero mu je pridržano po zakonu od 28. decembra 1887 (Drž. zak. od 1. 1888 št. 1), o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode, in po zakonu od 30. marcija 1888 (Drž. zak. št. 33), o zavarovanji delavcev gledé kake bolezni. §. 2. Pridodani zavarovalni svèt ima v obče dolžnost, oddajati svoje strokovnjaško mnenje o vseh onih vprašanjih, katera mu minister notranjih reči predloži med mejami njegovega področja, kakor se določa v naslednjem (§. 3). §. 3. V reččh zakona o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode moči se je obrniti na pridodani zavarovalni svèt za njegovo mnenje, predno se izda katera koli izmed onih naredeb, ki imajo po tem zakonu izhajati od ministra notranjih reči. Vsekakor je treba po §§. 49 in 58, odst. 1 v misel vzetega zakona zaslišati zavarovalni svèt: 1. predno se ustanove ali premené okraji zavarovalnic, in tak6 tudi, predno se taki zavodi zedinjajo ati delé; 2. predno se izda ukaz o vzornem ustano-vilu zavarovalnicam; 3. predno se izdadö ukazi, kako je dclo-vršbe, stoječe pod dolžnostjo zavarovanja, razdeliti v nevarnostne razrede, in predno se ustanové odstotni postavki znotraj nevarnostnih razredov; 4. pred vsako uporabo vkupnega pričuvnega zaloga; 5. predno se ustanovi tarifa za prvo vršbeno leto; 6. predno se ukaže tarifo kake zavarovalnice zvišati ali znižati; 7. predno se dâ dovoljenje, da se ustanovi kaka sodružna zavarovalnica. V reččh zakona o zavarovanji delavcev gledé kake bolezni dolžan je pridodani zavarovalni svèt v zmislu §. 71 tega zakona podpirati ministerstvo notranjih reči v poslovih, ki mu jih omenjeni zakon pridržuje. §. 4. Pridodani ministerstvu zavarovalni svèt sestoji iz najmanj devet in največ petnajst rednih üdov, ki jih minister notranjih reči imenuje na tri leta iz odličnih strokovnjakov v okrogu: a) obrtnosti, b) poljedelskih in gozdarskih delovršeb, omenjenih v §. 1, odstavku 3, štev. 2 zakona od 28. decembra 1887, Drž. zak. od 1. 1888 št. 1, c) obrtnostne tehnike, in d) zavarovalne tehnike. Tu zgoraj pod a) omenjeni redni udje imenujejo se v porazumu z ministrom za trgovino, pod b) omenjeni v porazumu z ministrom za poljedelstvo, in pod c) omenjeni v porazumu z ministrom za trgovino in z ministrom za bogočastje in uk. Izstopajoče ude moči je vnovič imenovati. Ministru notranjih reči je pridržano, k posvetovanju o posamnih v §§. 1, 2 in 3 navedenih vprašanjih v zavarovalni svèt slučajema privzemati veščake za kako posebno stroko s posvetovalnim glasom. Poročevalec (referent), ki ga določa minister notranjih reči, udeležuje se sej pridodanega svéta s posvetovalnim glasom, ako ni sam reden ud tega svéta. §• 5. V nadomeščanje rednih üdov, ki jim kaka ovira časno brani udeležiti se posvetovanja pridodanega zavarovalnega svéta, imenujejo se nastopniki na tri leta po določilih v §. 4 danih za imenovanje rednih üdov in sicer takö, da pride najmanj po en nastopnik na vsako pod a) — d) tega paragrafa najdenih skupin. Nastopniki morajo imeti svoje redno stanova-lišče na Dunaji. Ministru notranjih redi biva pridržano, če kak reden ud izstopi, predno mu poteče ^as službovanja, kakor tudi tedaj, kadar se kateremu redneniu udu nadaljšnje zvrševanje njegovega službovanja s katerega si bodi oviralnega razloga onemogoči ali znatno otežkoči, ali na njegovo mesto Poklicati nastopniku ali pa za ostali čas službo-valne dobe po propisu §" 4 imenovati novega lida. §■ 6. Pridodani zavarovalni svèt sliaja se na pozov ministra za notranje reči, kolikorkrat je to potrebno po poslovili odkazanih v njegovo področje. Pridodani zavarovalni svèt voli iz svoje srede Prvosednika in njegovega namestnika za čas, dokler traja doba službovanja. Prvosednik in njegov namestnik morata imeti na Dunaji svoje redno stanovališče. Pridodani svèt je sklepčen, kadar je s prvo-Sednikom ali njegovim namestnikom vred navzoča najnianj polovica rednih udov, odnosno njihovih nastopnikov. Sklepi pridodanega svéta delajo se s prosto Več(no glasov udov glasovalcev, kar jih je pričujočih v seji. Prvosednik naj z drugimi vred vsekakor gla-mje. in kadar so glasovi enako razdeljeni, razloča niegov glas. Redne ude in nastopnike, kateri brez izgovora ae pridejo zaporedoma v več sej pridodanega zava-r°valnega svéta, sme minister notranjih reči odvezati njihove funkcije, a v tem slučaji se je gledé takih lidov, ki so bili imenovani v porazumu z drugimi ministri, porazumeti z dotičnimi ministri. §- 7. Službovanje rednih udov pridodanega zavarovalnega svéta in nastopnikov je časten urad, s katerim ni v zvezi nikako plačilo. Vendar se smejo izrednim udom, ki se pokličejo kot veščaki za kako posebno stroko, za večja dela strokovnjaška slučajema dovoliti nagrade. Rednim udom pridodanega zavarovalnega svéta pristojl povračilo za troške v gotovih novcih, ki so združeni z oskrbovanjem posebnih del. Redni in izredni udje, ki ne stanujejo na Dunaji, imajo pravico na dijete po deset goldinarjev na dan in na povračilo resničnih potnih troškov. Ako so taki udje državni uradniki ali osobe, ki spadajo v vojstvo, vojno pomorstvo (mornarico) ali deželno brambo, ravna se njihova pravica na dijete in povračilo potnih troškov po veljajočih pristojbinskih propisih. §- 8. Kolikor se pričujoči ukaz odnaša na zakon o zavarovanji delavcev gledé kake nezgode, stopi v moč z dnem razglašenja, a kolikor se odnaša na zakon o oskrbovanji delavcev gledé kake bolezni, stopi v moč tedaj, kadar začne veljati ta poslednjič v misel vzeti zakon. Taaffe s. r. Gautsch s. r. Falkenhayn s. r. Bacquehem s. r. (ÖloT«nllch.) 17