Državni preodkazi in kranjski deželni zbor. Avstrijske dežele so dolgo lef omagovale pod iinančno težo in pod nepokritim Ueficitom. Vse so jadikovale, da jim dela vzdrževanje ljudskega šolstva največje preglavice. Država si je pač pridržala nad šoistvom vodstvo in vse nadzorstvo, a pokritje je naložila posameznim deželam. Učiteljske organizacije so upoštevale opravičeno tarnanje dežel, zato so na neštetih shodih in skupščinah, z mnogimi peticijami in interpelacijami in sploh ob vsaki možni priliki opozarjale državo, da je dolžna izdatno prispevati za pokritje deželnih primanikljajev. Ze leta 1899. je izjavil naučni minister Hartl nasproti organizovanemu avstrijskernu učiteljstvu, ki je tedaj zborovalo na Dunaju, da bodo sanirane deželne finance samo v ta namen. Lansko leto šele je stopil v ospredje mali finančni načrt, po kaierem so bili deželam zasigurani državni preodkazi. Če ne bi bilo gotovo, da se s tem malim finančnim načrtom izboijša gmotno stanie državnih uradnikov in da se z državnimi preodkazi regulirajo plače liudskošolskemu učiteljstvu, ne bi bil rešen ta načrt. Nepregledna škoda za učiteljstvo vseh dežel je, da je bil državni zbor odgoden predčasno. Mnogo upanja je bilo namreč, da se sprejme predlog socialnih detnokratov, ki so zahtevali, da se uporabi od državnih preodkazov 90 % zgolj za regulacijo učiteljskih plač.. Kranjska dežela dobi po teh državnih preodkazih iz davka na žganie 2,020.710 K, vrhutega pa dobi od presežka in osebne doliodnine še 116.000 K. skupai torei vsako leto naimanl 2,136.710 K. Ta moralna in materialna zmaga ie v prvi vrsti sad mnogoletnega truda učiteljskih organizacH. Večina kranjskega deželnega zbora je morala pod tem vtiskom ugrizniti v kislo jabolko, da regulira kranjskemu učiteljstvu službene prejemke. Dasi je bil šele pred dvema letoma sankcioniran zakon o šolskem nadzorstvu. vendar ie strnila to regulacijo z načrtom novega šolskega zakona. Ta načrt pa je natnenoma v ranogih točkah tak, da ni misliti v doglednem času na naivišje potrienje, ker nasprotuie državnim tetneljnitn zakonom in državnim šolskim zakonom. S tem pa padejo tudi vsi upi kranjskega učiteljstva za istotoliko časa vsaj po približnjem izboljšanju gmotnega stanja. V šolskem odseku se predloženi načrt bištveno ni izpremenil. Popravili so sicer nekaj ločil in zaradi lepšega tudi nekatere manj važne točke. Temeljne plače so ostale iste, kakor jih predlaga načrt. Najvažnejša je pač izprememba petletnic v triletnice. Če bi se že v šolskem odseku ne odpravila ta gorostasna napaka, potem bi zlasti starejše učiteljstvo ne imelo od te regulacije prav nobenega priboljška. Izboljšala se je tudi stanarina nadučiteIjem, ki pa ne šteje v penzijo. Nanovo se je podelila stanarina samo liubljanskemu učiteljstvu, ostalo učiteljstvo po deželi pa menda lahko prebiva kar pod milim nebom. Učiteljstvu z usposobljenostnim izpitom se je zvišal adjutum od 800 na 1200 kron. Vsi veroučitelji so pomaknjeni takoj pri vstopu službe v I. plačilni razred; toda zvišale so se jim tudi letne nagrade za tedensko uro na 30. oziroma na 60 K. V imenu narodno-napredne stranke je podal v šolskem odseku poslanec E. Gangl obširno izjavo. kjer se dotika važnejših točk, ki so vredne temeljite poprave. Dvorni svetnik vitez O. Kaltenegger ie zahteval v imenu vlade, da se glede plač ustanovi provizorij, da se torej loči šolski zakon od službenih prejemkov. Grof Margheri je izjavil kot pooblaščenec veleposestniške kurije, da se ne more strinjati z načrtom, pač pa se ogreva za nasvet vladnega zastopnika. V pondeljek je bila o novem ljudskošolskem zakonu v deželni zbornici glavna razprava. V splošni debati sta »hvalila« novi zakonski načrt poročevalec kanonik Iv. Lavrenčič in dr. E. Lampe, kučigazda tega nesrečnega načrta; kot kontra govprniki so se oglasili grof Margheri, dr. Eger, pa napredni poslanci E. Gangl, J. Reisner in dr. V. Ravnihar. Semtertja je prišlo do živahnega prerekanja. Zlasti zadnji trije poslanci so se v temeljitih in stvarnih govorih zavzemali v splošnem za pravice učiteljstva. V specialni debati so bili stavljeni mnogi izpreminjevalni predlogi. Poslanca E. Gangl in J. Reisner sta se zglasila skoro k vsakemu paragrafu, a njiju opravičene zahteve niso našle pri večini poslušnih ušes. Le glede pokojnin se izpremeni v toliko, da je všteven službeni čas po usposobljenostnem izpitu in dve leti pred izpitom. Kakor mumija je sedel na svojem mestu poslanec Fr. Jaklič, ponositi predsednik »Slomškove Zveze«, oni Jaklič, ki je bil v slabšem času svojega življenja tudi ljudskošolski učitelj. Pač, enkrat se je vzdignil s svojega sedeža, takrat pa je predlagal, naj se veroučiteljem zviša honorar za učne ure. Pridno pa se je vzdigaval s poslanci svoje stranke ob glasovanju vseh onih predlogov, ki so šolstvu in učiteljstvu na kvar in naravnost v pogubo. Ta dični zastopnik učiteljstva ie res najponižnejši in najubogljivejši učenček v strogi dr. Lampetovi šoli! Ob končnem predlogu grofa Margherija, da naj stopi regulacija plač in pokojnin kot provizorij takoj v veljavo, je predlagal dr. Triller, naj se izvrši imensko glasovanje. Klerikalni poslanci so bili s tem speljani na led, kar dokazuje Jakličeva grožnja dr. Tavčarju: »Škandal hočete imeti!« Mjrno ie vtakni! v žep dr. Tavčarjev odgovor; »Vi me ne morete žaliti!« Sramežljivo je pogoltnil tudi ironični klic dr. Trillerja: »Slava Jakliču!« Deželnozborska večina je uvedla za učiteljice celibat, tem in samskemu učiteljstvu je zmanjšala priboljšek pri triletnicali; uvedla je nanovo disciplinarni svet, proti katerega sklepom ni priziva; osemletno šolsko dobo je skrajšala na šestletno šolsko obveznost; šolskim svetom, zlasti pa učiteljstvu je odvzela vsak vpliv; preskrbela je, da učiteljstvo vsai letos ne bo še deležno izboljšanja službenih prejemkov, a državne preodkaze pa bi vseeno rada pobasala v svojo malho. To so torej dobrote, ki Jih }e dala Slov. Ljudska Stranka vsetnu kranjskemu učitelistvu brez razlike narodnosti in poHtičnega mišljenja. Ljudstvu je treba povedati ob vsaki priliki, da je storila to nasilje napram učiteljstvu ona stranka. ki zagotavlja, da je najpravičnejša stranka na svetu. Konštatlrati pa je treba tudl vsak čas, da spričo državnih preodkazov ne prispeva kranjska dežela prav nič za šolstvo in nčiteljstvo. pač pa da ima pri tej nainoveišt regulaciii Še vedno vsako leto blizu pol mtlijona kron dobička. # Učiteljstvo smatra to regulacijo plač za provizorično. ŠIo bo dalje po dolgi, trnjevi in nehvaležni poti dotlej, da se mu nakažejo službeni prejemki, ki so jih deležni državni uradniki od XI. do VIIL plačilnega razreda. Ob tem trpkem dejstvu se mora kranjsko učiteljstvo pridruževati mnenju. katerega zastopa v zadnjem času narodno napredna stranka, da se namreČ za Kranjsko postavi komisariat. Če pa ne bo konca teh vednih preganjanj in ponižer vanj, če še to ne bo izmodrilo preslepljenih voditeljev Slov. Ljudske Stranke, množiti se bodo morale zahteve učiteliskih organizacii po podržavlienju Ijudskega šolstva in učitelistva. Vsaka sila do vremena! Ne obupajmo! Trpljenje je hudo in vedno huje, a z vztrajnim, neumornim skupnitn delom oorazimo sovražnika in si ustvaritno satni svoio bodočnost! Oenar je naš — dajte ga nam!