Čuden ovratnik (Otročja priporedka.) red mnog^mnogo leti je žirela dekllrca, ki se je lagala, kakor Tri \z bukev bra'a. Karkoli je ziaila, bilo ni druzega nego laž, ter nl marala J, prav nič zato, če se je luili očetu in uiateri nalagala. Bila je v tej za-T devi, kakor so splob vsi lažojivi otroci, raisleč si: niajhena laž — v sili tudi kaka bolj debela — to ne dč nič, da si le člOTek poinaga a zadr^go, ali pa, da se i njo okodsti. Takii si inislijo mnogi otroci, ki 80 podobni lažnjivej Jerici, o katerej vam hoSem danes povedati. Jerica se je laži že takd priTadila, da sama ni več znala, ali je U> resnica, kar govori, ali 9« laže. Dolgo so jej stariši vse Terovali, kar jim je rekla, ter so jo imeli za dobro, pošteno in sr&mežljivo deklico; a naposled so sc tudi njim oči odprle in kmalu so spoznali. da se jim hčerka piav pogostoma laže. Od sih dob jej Diso nikoli več Terjeli, da-si je resnico govorila. TakiS se godi vsem laž-nikom in lažnicam, da ae jim naposled ne verjame, bodi si da govorč tudi resnico. In kako so bili paS Jeričini staiiši žalostni, da imajo tako lažojivega otroka v hiši; otroka, ki nima pri svojib starisih nobenega zaupanja ve$. Kaj čuda, ako so stariži vse poskušali, da bi Jerico laži odvadili ter jo zopet na pravi pot odkritoarčnosti privedli, ker so dobro znali, da lažnjivega otroka Bog eez vse sovraži in da lažujiv otrok kmalu zafde tudi v druge pregrehe, iz katerih se aikoli več ue more izkopati. Ali zanidn so si stariši toliko prizadejali, da bi mlado lažuico poboljšali; zatorej so sklenili, da jo peljejo po Tsem 3Tetu znaneuiu čarovniku Merlluu. ki je bil na glasu kot velik prijatelj resnici a kot največji sovmžnik Tsaoemu lažnjivcu. Zato so stariSi od vseh strani peljali svoje male lažnike in lažnice k temu Sarodejnemu clo-Teku, da bi jih ozdravil od grda in ostudne lazi. — Oarovuik Merlin je pre-bival T velikej steklenej palači, ter mu ni uikoli niti oa uui priSIo, da bi bil kdaj pred Ijudmi kaj zatajil ali jim pa kaj tacega povedal, kar bi ne bila resuica. Vse, kar je Merlin delal, delal je očito pred vsem sretoin, in kar je iz njegoTih ust prišlo, bila jo sama čista resnica. On je poznal vsacega lažnika že od dalee in to po velikem smradu, katerega iijegov nos prenaSati nf mogel. Ko se je lažnjiva Jerica njegovej stekleoej palači približevala io je bila še doati daleč, zavohal jo je že čarovnik Merlin. Skoraj bi bil padel v omotico od prevelikega smvadfi; zatorej si je priuesel hitro razbeljeuo že-lezno plOčo, na katero je vlil nekoliko kisa (jcsiha), da je izčistil zrak v svojej palači. V palaSo stopivši, začn6 raati z žalostnim srcem čarorniku pripovedovati Ha kakej bolezni trpi njihova hčerka Jerica. Ali ae morejo dalje, glas jim za-stane na jcziku od velike sramotc, da iniajo tako hčerko. Čarovnik Mprlfn to viiei, hitro pomaga ubogej materi iz zadrege, ter jim reče: nDobra mati, utolažite se! Jaz prav dobro vem, zakaj 8te prišli do mene. Že dobri dfe nri duham grdo bolezen vaSe hčerke, in ko se je niojemu stanovanju pribli-žala, skoraj bi bil padel v omOtico od prevelikega smradii djene grde bole/.ni. Verujte mi, niati, važa bčcrka je lažuica pr?e ?rste, toliko vain povem Da »vojo pošteno besedo!" Jeričiai stariši so tak6j spuznali, da Merlinovo ime ne slove zastonj po Tsem svetu, io Jerica sama je zarudiSla po »sem licu. UstraSila se je taki5, da ni znala, kam bi se skrila pred grozovitim Slovekom, ki jo tak<5 natanSno pozna in jej vidi v dno njenega srwi. Skrila se jo napo.sled za matcrin hrbet, s tudi materi je hilo neksko tesno pri srei, ko jo videla ksko resno ju glada &roTDik. Še cel5 očeta je bilo uekoliko strah ia postavil 98*je pred Jerico, 6e3, da bi jo branil, ako bi bilo treba. Stariši so nainreč Jerico sanio zavoljo tega pripeljali k Sarovniku, da bi jo ozdravil njene grdo lažf, ni- | kakor pa ne zato, da bi jej kaj žalega storil, ker Jerica je bila njih j^- 1 dini otrok. 1 Btfe bojte ae," nie čarotnik Merlio. videS, di se stariši boje za spoje detc, rjaz niiuam nobenib prehudih zdravil za ozdravljanja takih bolezni; dil bom le T«Sej hčerki prelepo darilo, katerega bode gotoro vesela." To rekSi, odpre čarovnik veliko omaro, ki je sfcala v njegorej prečudnej gobi, Tzame u nje prekraseu ovratnik od zlata in dragih kiuieooi z zapono od diamantov. ki so se čarobno blesceli po sobi. Ta dragoceni otratnik dena Jerici okolu Tratu ter migne starišein v znamenje, da Bmejo oditi, reko6: rBodite brez vseh skrbi; vaša hčerka ima okoiu vratii dobrega in zaDesljivega fiavaja resnice, ki jo gotovo vselej izdi, kadarkoli bi se predranila še lagati." Jerica, vsa osupela od veselja, da je takč prekrasen OTratnik na tak6 čuden sačin dobila, boče ravao iz sobe iti, ko jo čarovuik nazaj poklife ia jej reče: »Cuj mo, dekletce! C'ez leto ia daa bodem zahteial ovratnik nazaj!" Te besede je izgovoril earovuik 9 tako resoobnim glasom, da je bilo videti, da ta ui nobene šale. nDo istega časa," pristaril je. »poveiu ti, da mi ovratnika niti za trenotek ne odložii z vratd; ako bi to storila, bila bi to tvoja smrt, — ali me umeješ ?" „0 umejeui, uinejem," reee Jerica radostna iu vesela; ovratnika hb od-lozim, hotela bi, da bi ga vedno imela in nosila, ker je prekrasen \a nDobro!u reee Merlia že z resnejSira glasom nego II poprej, nali včdi, da imaš 6tti prečudai ovratnik okolu vrati\, 0 katerem naoi stare knjige pri-povedujejo, da iina 6no čudovito mofi v sebi, 3 katero vsako laž taki5j odkrije ter niti poskušati ai mogoče, da bi se clovek mogel zlegati!" Ko je Jerica s starisi doui6v priSIa, ni imela nnjuejšega dela nego to, da bi dala občudovati svoj prelepi ovratnik. V to ee jej koj druzega dne ponudi lepa priložiiost, ko pride v šolo. Jeriee namreč že dljč časa ni bilo v Solo in že to se je zdelo eudno iijeniin sougeokam. nKje si bila toliko časa, Jerica, da te ni bilo t šolo," vpraiale so jo njene vrstoice. „A.H si bila bolna? — Ali so bili tudi troji atariši s teboj? Ali se ste že povrnili?" — Takih in Se drugib TpraSanj ni bilo koDca ne kraja. Zdaj ugledajo njene sončenke prekraseu ovratnik, ki ga je imela okolu vratii. ,Jejinina, Jerica, kje si dobila ta prekraaen ovratnik, ki se tako lepo blesti? Kdo ti ga je dal, Jerica? — Ali si ga dobila od stariJev, tete, kume?" — Jerica je bila v ?elikq sadregi, kaj uaj bi odgovovila na vsa ta vprašanja. Da ga je dobila od čarovnika Merliaa, tega se ni upala povcdati, ker je takrat že malo ne vsak otrok znal, da je čarodejnik Merlin zdravuik lažnjivih otrok. Jerica, to se zoa, nikakor 11 i mogla povedati resnice. nBila sein bolaa," rekla je, niu stariJi so me peljali v topliee; a zdaj sem zopet zdrava, in mati so me ob-darovali s tem dragim ovratnikom; kaj ne, da je lep ?" Jeričine sončcnke zavpijejo od za{udenja, a kinala potem se zasmejejo iz vsega grla. Diamaoti na ovratniku, ki so ae malo pršj še blesteli kakor solace, ugasnili so in so se izpremenili v priproste steklene krogljice. Jerica, ni 0 tem ni6 znala, zato je čudeč pogledala STOje tOTarišioe in jim rekla: nNu da, bolna sem bila; čimu se mi smejete?" Zopet se lakrohotajo iz vsega gvla njene souSenke. Zdaj zapaii Jerica, da zrd v njen ovrataik. Tudi ona se nanj ozre, ali kako se ustraH, videč, da so dragi kanieni na njem otamneli in postali runienkasti kretnauoi. Tak6j je Jerica spozoala, od kod ta nagla izpreiueuiba, iu da jej laž ali veS ne po- 1* 4 maga. Od sramote vea rudeča, reSe svojim tovarfšicam: ,Bila sem pri ča-rovniku Merlinn." Komaj je te besede izgovorila, zablest&i so dragi kameni n» ovratniku v i)nem sjaji, t kakeršnem so bili poprej. Ali na to njeno priznanje smijale so se jej njene prijateljice še bolj in jo zasramovala kot grdo lažnico. Jcrica ne vč, kako bi Be izkopala iz te Telike sramote, zatorej se opravičuje, reioč: BAli stc čudne, da se mi smejete. Poslušajte naj yaui porem dalje. Čarovnik Merlln je mene in iooje stariše praT prijazno sprejeL Poslal nam je zalo kočijo naproti, in kakSno koCijo! Šest iepo belih konjev je bilo upre-ženih in t ko6iji svilene blaziaice s pozlačenimi čopi! Spredaj pri konjih sta sedela dva strežaja v škrlatasto rudeoej opravi. In ko smo se pripeljali do Merlinove palače, ki je od samib dragib kamenov setidana, prišel nam je čarovnik sam uaproti in uas je peljal v veliko dvorano, kjer je bilo vsako-vrstnih jedil na izbko. 0 ko bi vi videl«, koliko sladkarij je tu ležalo po lepo pregrnjenih mizah! Najpred . . ." Jeričine tovarisice niso se mogle dalje smehii zdržati; Ea res glas so se jele smijati in Jeriea, pogledavsi na svoj ovratoik, zarudela je kakor kuhaa rak. Začarani srratnik jo je zopct izdal. Pri ujenih pnili besedah se je zaSel raztezovati ter je postajal daljii in daljsi, in ko je pripovedomla o dvorani z jeatvinaini, segel jej je ovratnik že skoraj do nog. ,,Ti nani ne pripovedujea resnice!" rekla je jedna izmed tovarišic. — nKonji, kočija in strežaji, tsi so te vlekli za ovrataik," rekla jej je druga tovarišica zaniCljito. nNu, bodite tiho, povedati vam hočein resnieo," reSe Jerica inaadaljuje: ,Peš smo šli k Carovniko ia smo bili pri njem le kakih pet iuinnt." V tem hipu se omtnik skrči in se pokažo zopet v avojq prejšnjej podobi. rIn kdo ti je dal orratojk?" vpraSajo dekJice radovedno. nOvrataik mi je dal, ini — je — dal čnrovnik Merlio pra? za gotovo; podaril mi ga je, ker mu seiu u;i rsa njegova Tprašauja tako Iep6 odgo\arja!a in — in — iu - mu — mu —" Dalje ni uiogla govoriti, ker jo je začarani ovratuik veilno bolj ifl bolj stiskal okolu vratu ter bi jo bil skoraj zadušil. nŽe zopet se nam lažeš!" zavpijojo njene prijafeljice in se jej smejejo v peat. Jerica poskuSa dalje govoriti in pravi: nRekel — rekel mi je — da sem — lažaica — prve vrste." Te posledDJe basede so se jej hitro in lebko izuiuziiile iz ust, in tudi ovratnik je ni niS vež atiskal. JokajoS od sramote in oljžalovanja nadaljuje Jerica: nBarno zato mi je tudi da) ta dragoceni onatnik, ki je zanesljiv čuvar resuice; in jaz sem se ga v s?ojuj neuninej prevzetnosti zel