97
Novice.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiii
Deželni zbor kranjski.
VIII. seja dne 8. februvarija.
Baron Schwegel v imenu fin. odseka poroča o brezobrestnem posojilu za obnovitev vinogradov ter predlaga:
V ta namen se dovoli 50.000 gld.; od te svote se 30.000 gld. postavi v prihodnji proračun med redne troške, ostalih 20,000 goldinarjev naj se pokrije iz blagajničnih pre-ostankv. — Ob jednem se dež. odboru naroča, da potom dež. vlade od poljedelskega ministerstva izposluje državno brezobrestno posojilo v isti visokosti.
Posl. Luckmann izraža željo, naj bi se ta denar tudi skrbno uporabljal po gotovem kulturnem načrtu; dež. odbor pa naj bi skrbel za zadostno število ameriških podlag. V ta namen naj bi se dajale podpore umnim vlnorejcem za napravo matiČnjakov ter določila drimerna cena cepljenkam, kakor se godi na Ogerskem.
Dež. predsednik odgovarja, da se posojila vestno razdeljujejo pod nadzorstvom državnega tehniškega voditelja. Nikakor pa ne more zagovarjati zahteve, da bi država ali dežela podpirala zasebne trtnice.
Predlogi finančnega odseka obveljajo.
Nadalje se je dež odbor pooblastil, da sme v 1. 1899 onim okr. cestnim odborom, ki bi z 20% priklado ne mogli pokriti svojih potrebščin, dovoliti višje priklade
PosL dr. Tavčar v imenu upravnega odseka poroča o predlogu glede zavarovanja življenja in starostnih rent. Zbornica soglasno sprejme naslednje predloge :
1. Deželni zbor vzdržuje svoj sklep, s kojim se je načeloma izrekel za ustanovitev starostne zavarovalnice kot deželnega zavoda, ter izreka nadalje, da je pripravljen k temeljnemu zakladu ob svojem času privoliti donesek v najvišjem znesku 50.000 gld. iz deželnih sredstev, ki naj se pa izplača še-le tedaj, kadar bode ustanovitev zavoda v vsakem oziru zagotovljena.
2.   Deželni zbor z radostjo pritrjuje, da naj se svoj čas ustanovljeni zavod -— ako se bode dobilo Najvišje privoljenje, imenuje „Frana Josipa I   deželni zavarovalni zavod".
3.    Deželni zbor naroča deželnemu odboru, da naj preiskave nadaljuje, in da naj pred vsem z vpoštevanjem deželnih razmer dožene, je li mogoče, da se s temeljnim fondom 50.000 gld. sploh da vspesno ustanoviti tak zavod, da dalje v ta namen začuje strokovnjake, ki naj o celi stvari z zava-rovalno-tehničnega in posebno tudi s zavarovalno-matematič-nega stališča izrečejo sodbo o tem, je li, če se vzame za podlago temeljni fond 50 000 gld., pričakovati < spešnega raz-vitka nameravanega  zavoda
4 Deželnemu odboru se dalje naroča, da se pri svojih preiskavah z večjo pozornostjo, kakor se je to do sedaj zgodilo, ozira tudi na upravno vprašanje in na troške začasnega prevzetja administracije, ki bi iz tega deželi narasli; priporoča se torej, da odpošlje deželni odbor uradnika iz deželnega knjigovodstva v Prago, kjer naj se pouči o administraciji Fran Jožefovega zavarovalnega zavoda, in posebno o tem, koliko knjig se vodi, koliko je osebja, ki se peča s poslom omenjenega zavarovalnega   zavoda itd.
5.   Deželnemu odboru se končno naroča, da poizve v ti zadevi mnenje zavarovalno-tehniškega urada v c kr. minister-stvu za notranje stvari, in da pri visoki vladi povpraša, ali je upati, da* bodo davčni uradi pri nameravanem deželnem zavodu v kakem oziru  sodelovali.
6.    Za nadaljne poizvedbe, o kojih vspehih imel bode deželni odbor v bodočem zasedanji poročati, dovoli se mu kredita do 1000 gld.
Posl. Mod i c poroča o prošnji vasi Landol za izločitev iz davčnega in sodnega okraja v Senožečah tej združitev z onim v Postojini ter v imenu upravnega odseka nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež odboru z naročilom, da preišče razmere in na podlagi svojih poizvedeb v prihodnjem zasedanju stavi primerne  predloge.
Konečno posl. Lenarčič poroča o prošnjah vasij Landol. Šmihel, Stranje in Razdrto Ubeljsko za izločitev iz občine Hrenovice ter ustanovitev samostojnih občin. Vse prošnje se izroče dež. odboru, da poizve mnenje merodajnih faktorjev
IX. seja dne 1 1. febr.
Začetkom seje je posl. dr. Maj aro n s tovariši stavil samostaini predlog, naj se volilna pravica v obč. zastop ljubi j. razširi na vse one, ki plačujejo sploh kaj direktnega davka, pa doslej niso imeli volilne pravice.
Dr. Maj ar on je utemeljeval predlog glede ustanovitve slovenskega vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modro-slovno fakulteto. V obširnem in temeljitem govoru je predlagatelj pojasnil to opravičeno zahtevo slovenskega naroda, za katero se je narod oglasil že pred 50 leti, a je bil ves ta čas njegov klic po vseučilišču brezuspešen. Osnoval naj bi se tak zavod, na katerem bi se v Ljubljani kakor v središču zbiralo dijaštvo vseh avstrijskih  južnih dežel.
Posl. bar. Schwegel je stavil dodatni predlog, naj se pretresa vprašanje ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, na katerem se je poleg predavanja v nemškem jeziku pri posameznih strokah primerno ozirati tudi na drugi deželni jezik južnih kronovin.
Kmetijski podružnici v Senožečah se dovoli 100 gld. podpore in obljubi še jednako podporo, katero naj izplača dež. odbor, ko bo podružnica kupila potrebni  svet za drevesnico.
O poročilu deželnega odbora glede deželnega muzeja poroča posl. Loy; poročilo se vzame na znanje.
Posl. Mu mik poroča o prošnjah vasi Ostrožno Brdo za podporo v svrho preložitve ohčinske poti in županstva v Vel. Poljanah za podporo ubogi Fiančiški Pengal.
Obe prošnji se izročita dež   odboru v primemo rešitev.
98
Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji občin komendske šupnije, da se zgradi stanovanje za zdravnika, prirede stanovanja za navadne bolnike ter služba zdravnikova razpiše in predlaga, naj se naroča dež. odboru, ako mogoče, da že letos izvrši sklep dež. zbora v X. seji dne 5. febr. 1895 ali pa vsaj v prihodnjem zasedanju  stavi konkretne predloge.
Posl. Kaj diž predlaga, naj se iz predloga fin. odseka „ako je mogoče0 izpusti ter že letos izvrše sklepi dežel, zbora iz leta 1895. Ta predlog je obveljal.
Posl. dr. Žitnik dalje poroča o dovršitvi zgradbe dež. bolnice in troških do konca J. 1897. Dela v bolnici, ograja okrog posestva in vrt vi so dovršeni, kolavdacija vsega dela se vrši in bode v kratkem dovršena. Do konca minolega leta se je na račun dovoljenega kredita izplačalo 684 928 gld. 20V3 kr. tako da preostaja kredita še 12.441 gld. 791/2 kr. s prispevkom hiralnice in prisilne delavnice pa okoli 17.740 gl. Glede kurjave se kažejo še vedno nepriličnosti; glavno pozornost pa je treba obračati na manjšo porabo premoga v zavodu. Vršba vseh inštalacij je v rokah enega mašinista, kateremu sta prideljena dva kurjača in dva pomagača. Mašinist je sicer jako spreten, vendar je z delom tako obložen, da mu za regulacije kurjenja in za nadrobno proučevanje naprave ne preostaja prav nič ali vsaj jako malo časa. Koristno bi torej bilo, da bi se imenoval še jeden mašinist, vsaj za zimski čas, da bi nepretrgano in natančno nadzoroval vse naprave ter odstranil nedostatke. Potrata premoga bi se mogla preprečiti, ko bi se strežbenemu osebju: mašinistu in kurjačem dovoljevale premije. Za kurjavo v operacijski dvorani, porodniški sobi in v infekcijski bolnici naj bi se vpeljale plinove peči, s katerimi bi se segrevala tudi voda, katere se sedaj mnogo potrati. Istotako bi se moglo precoj prihraniti pri svečavi. Z ozirom na vse to predlaga fin   odsek:
I.   Poročilo dež. odbora o dovršitvi zgradbe dež. bolnice in o stavbnih troških do konca leta 1897. se vzame na znanje.
II.   Deželni odbor se pooblašča,  oziroma naroča se mu:
a)  da vse tehniške instalacije v deželni bolnici natančno pregledati da po enem, eventualno več strokovnjakih, ter se mu v to svrho da na razpolago najvišji znesek 800 gld. iz deželnega zaklada:
b)  da pazniškemu osebju na primeren način zagotovi premije od prihranitve premoga;
c)  da poizveduje glede stroškov in primernosti vpeljave plina v zavod za ogrevanje vode v smislu podanega poročila ter, če bo uspeh ugoden, izvrši dotične naprave, v katerem slučaju se iz deželnega zaklada dovoli znesek 1000 gld.
d)    da popolni razsvetljavo v kolikor je primerno in treba, za kar se iz dež. zaklada dovoli najvišji znesek 300 gld
III.   Dež. odboru se naroča, da o vseh preiskavah, poskusih in mogočih napravah v  prihodnjem zasedanju poroča.
Posl. Jelovšek poroča o poročilu glede občinskih rečij ter navaja razne nedostatke pri občinski npravi. Da se ta uprava uredi v korist občinam, naj dež. odbor strogo nadzoroval občinske računske zaključke in proračune ter naj se morda v ta namen določi poseben deželni uradnik, ki naj bi pri županstvih pregledaval rakune. Ta predlog obvelja.
V imeru upravnega odseka poroča dr. Tavčar o pripravah za deželne zavarovalnice proti požaru, toči in živinskim boleznim.
Po daljši spravi je dež. zbor vsprejel predlog, naj dež. odbor še letos skliče enketo veščakov, da se o stvari posvetuje in Jstavi primerne predloge. Glede zavarovanja živine pa naj se počaka, da bode vlada dognala svoje študije in načrte zakonov, po katerih bodo mogle posamezne dežele samostojno urediti zavarovanje.
Nadalje so se s priporočilom izročile dež. odboru prošnje mlekarske zadruge v Košani, županstva v Slavini za drug vodnjak v Orehku, županstva v Strugah za odvajanj * vode in županstvn v Preserju za ljudsko šolo v Rakitni.