Za poduk in kratek čas. Eako se na živalih spozna, da bo kmalu deževalo ? Za kiuetovalce je velike važnosti znati, kako da bo vreme, zlasti ali bo kmalu naatalo deževno ali subo; kajti potem 8e morajo ravnati pri setvi, kosnji, žet^i in drugih poljedelskib opravilib. Zrakomera še kmetje nimajo, da bi na njem opazo7ali spremembe 7remena, zato pa toliko bolj opazujejo naiaviue prikazni, iz katerih se da sklepati na bodoče 7reme. Take prikazni 86 vidijo 7 zraku, na oblakih, na cvetlicah, zlasti pa na živalih, kajti 7 obče je priznano, da je ži^alsko truplo 7eliko občutljivejse za spremembo 7remena, kakor rastline ali druge priiodnine. Kdo se ni opazo^al, kako da pred dežjem aii nevihto ljudje in živali postanejo leni, trudni, slabi, bolje kakor 7 naJ7e8i 7ro8ini; ra^no tako 7emo, da že dolgo zaceljene rane spet bolijo, in kui ja očesa in ozebljine srbijo, če se k dežju napravlja. Enake občutke kot predznamnja dežja vidimo tudi pri živalib. Pii naših domačib živalib so taka navadna predznamnja dežja sledeča: Krave pogostoma 7zdigujejo gla^e kvisku in hlaatno zrak požirajo, 0 7ce postanejo nemirne, osli 7ihajo uaesa, s^inje rijejo, psi zemljo kopajo ali tra^o jejo, ma8ke se ližejo in umi^ajo, krti ro^ljejo in miši cvilijo in na 87etlo pridejo. Na pticah se da po sledečih znamnjih na dež sklepati: 6e se k 0 k o š i bolj pogostoma prepelijo, 8e kokoti ali petelini kmalu po solnčnem zahodu začnejo peti, 8e se golobi rajši kopljejo in poznej, kakor na^adno, 7 golobinjak gredo, če lastavice nizko nad zemljo ali vodo lečejo, česotice pe^ke lene in malo pojejo, 8e se zebe že rano pred soln6nim 7zhodom glasijo, 8e se pa^i in sove derejo in8epo7odnje ptice na kopno priletijo. Žabje pletne naznanja dež, 6e zelena rega na zemljo ali celo 7 7odo gre ter se ondi dere, 6e žabe 7 mlakab nenavadno kvakajo, 6e kra- pavice ali hrastače iz svojib lukenj na svetlo pridejo. Ribe navadno pred dežjem na površji vode pla^ajo. Žuželke kažejo na dež, 8e 80 muhe iu m ušice nadležne in hujše pikajo, kakoi- navadno; 8e bučele ostanejo 7 koaib ali pa se hitio 7rnejo 7 koše, katere ao zunaj. Mra^lje no8ijo pred dežjem svoja jajca okoli, pajki S7ojo pajCeviuo sami trgajo, 7 luknje zlezejo ali se po kotih poskrijejo- 7 »obab se tndi po nitih dol spuščajo ter po ujib spet navzgor pležejo. Tudi črvi ae pred dežjcm nenavadno obnaaajo; podzemeljski 8r7i se naturee na po^ršji zetulje prikažejo, pija^icc in drugi 8r7i pa so nemirni ter izlezejo iz 7ode. Zato zlasti pija^ice nekateri rabijo mesto barometra ; dencjo namreč pija7ico 7 na pol z 7odo napolnjeno steklenico, ter opazujejo ali mirno leži na dnn, ali nemirno semtertje pla7a ali izleze iz vode ua subo, ter sklcpajo iz tega na lepo ali dcže^no 7reme. So^eda nezmotljive te prikazni niso, ker niso 7zrok dežju, ampak le prikazni 7sled zračnih sprememb, po katerih pa uavaduo dež sledi, kakor vsakdanjo nkuanje potrjujejo. .J. S. Smešničar 24. Nekemu gospodarju je kočljar dr7a kradel, pa ga gospodar ni mogel zra^en dobiti; si je mislil: 6aj ti, iu vzaiue debelo dr^o, je Z7ita, r smodnikom nabije in dene k dr^om; po noči kočljar pride po dr7a in nese 7 S7ojo kuhinjo. Zjutraj žena 7stane, gre kurit, mož pa na pe8; drva za8nejo goreti, smodnik se 7žge, pokne peč in moža vrže tje po hisi. Emalu potem pride gospodar, vidi toliko kamenja 7 hiai in 7praša: kaj pa delaš, da toliko kamenja imaš? ,,Ej, zidarja imam, da mi peč zida." Forueci Anton.