Drsalci na ledu. (M. Jama.)
Knez Ljudevit.
(Zložil A. Hribar.) (Dalje.)
Pod grajsko  lipo.
lVresnik segrel je dolge dneve,                Junakom   vrlim  Diva dvori,
In  solnčni  bog močno  pripeka;                 Donaša iskrega jim  vina,
Čim  dalje   bolj  se  v  Krki  voda                 Z jestvinami  možakom  streže,
Usiha v strugi in uteka.                               Kar slastnejših ima grajščina.
Krčanje brusijo že kose In  srpe brusijo  za žetev, Pometajo žene si govno Za mlatvo že in žitno  metev.
Kako so srečni pač Slovenci, Če jih ne  moti boj  viharni: Pri  delu  so  doma in  v polji Skrbni in neutrudno  marni.
Če morajo pa v meče lemež, V bodala črtalo  kovati, Sovraga  od  meje poditi, Ne  morejo  polja orati.
In v vojski pač se kri preliva, In plene plenijo bogate, A vplenjeno se brž povžije, Če ni doma pšenice zlate.
Stoji pred  krškim gradom lipa, Pod lipo  miza,   beli stoli, In  na stoleh junaki trije Ob  svetli mizi na okoli.
Domači  knez je,  Varna stari, In Svitozor je,  knežič mladi, In veliki župan posavski, Knez  Ljudevit je zalobradi.
Besedo govori junaško
Junaški  Ljudevit  Panonec:
„Da  boj  imamo,  Varna,  znadeš,
Kaj  meniš,  kak bo vspeh in konec ?
Sicer imam  mož  mnogo  hrabrih, A  večji  broji  so sovraga, In  mnogo psov   —  pregovor pravi — Medveda kosmatinca zmaga.
Z  menoj  so hrabri Timočani Guduščene  si čem dobiti; Če  pridobim  še  Korotance S teboj, potem  smo  zmagoviti.
In  Varna,  ti se  bodeš  čudil, Glej  z  Gradeža še Fortunata, Moža kristjanom  patrijarha, Zaveznika imam in  brata.
Skrivaj  poslal mi je zidarjev, Da utrjujem   si gradove, In trdno  na moža zaupam, Pomoči čakajoč  njegove.
Ker studi možu se početje Okrutnih  Frankov  med  Sloveni, Oteti hoče rok nasilnih Slovenski rod po  vsaki  ceni.
in svet"   1896, št. ?.