Št 151
V Ljubljani, ponedeljek dne 1. avgusta 1910
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */»6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav* nlštvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9"—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1’50. Za Inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
„Us(avnost“.
V ustavnih državah vladata dva ravno-pravna faktorja : krona in ljudsko zastopstvo, med katerima posreduje vlada, ki je odgovorna obema in mora vživati zaupanje obeh.
Ako izgubi vlada zaupanje enega ali drugega ustavnega faktorja, potem mora pasti in zameni jo nova vlada, ki vživa zaupanje obeh ustavnih faktorjev, ker edino na ta način more ona vspešno vršiti svojo nalogo.
To ni samo teorija, nego v vseh resnično ustavnih državah tudi praksa. Na Angleškem n. pr. ne bi bila niti 24 ur mogoča vlada, ki bi izgubila zaupanje ljudskega zastopstva, ona bi onega momenta izročila kralju demisijo, ki bi jo kralj tudi — ako ne bi bilo upanja, da se diference izravnajo — brez obotavljanja sprejel, se posvetoval z zastopniki parlamentarne večine in v sporazumu z njimi pozval na vlado druge osebe, ki bi vživale vse zaupanje večine ljudskega zastopstva.
Ta edino pravilna praksa vlada tudi v mladi Srbiji, ki nima tako starega parlamentarizma kot Anglija, ali ji je v poslednjem času — od junijske revolucije — Anglija v tem oziru vzor.
Drugače je v Avstro-Ogrski, kjer je ustavnost samo plašč, za katerim se skrivajo čisto protiustavne težnje raznih odgovornih in neodgovornih faktorjev. Vidimo to v Avstriji, kjer se parlament — ako pride v konflikt z vlado — pošlje enostavno na počitnice, a vlada dela v njegovi odsotnosti kar hoče; vidimo to tudi na Ogrskem, kjer „volijo“ »ljudske* zastopnike — vojaki, orožniki in policaji, a na Hrvatskem se o pravi ustavnosti menda niti sanjati ne sme, kar se zelo lepo vidi tudi iz sedanje krize, ki je nastala radi diferenc med banom in saborsko večino, legitimno zastopnico ljudstva.
Res je, ban je takoj, ko so te diference nastale, odšel na Dunaj in predložil svojo demisijo kroni, ki pa demisije ni hotela sprejeti. Tomašičeva dolžnost je bila vztrajati pri demisiji — ako je sploh resno mislil na njo — ali pa vdovoljiti zahtevam saborske večine.
On tega ni storil, nego je pred saborsko večino enostavno izjavil, da vladar njegove demisije ni sprejel in da pričakuje, da saborska večina svoje zahteve — umakne.
In sedaj je na Hrvatskem naslednji položaj: saborska večina, torej ljudstvo, mora trpeti na banski stolici moža, ki mu ne zaupa, ali pa naj onemogoči redno saborsko delovanje, kar bi imelo za neizogibno posledico razpust sabora in nove volitve, katerih izid ne bi bil odvisen od ljudske volje, nego od pritiska vladnega oboroženega in neoboroženega aparata, ki v takih slučajih vedno izborno deluje in fabricira .narodno voljo", samo, da se reši
oblika ustavnosti, ker njena vsebina je v Avstro-Ogrski znana samo — v teoriji.
Pa govorijo, da je Avstro-Ogrska napredna in kulturna država! Saj tudi lahko govorijo tako oni, ki vidijo kulturo v — puškah in bajonetih.
Poka!
Med Španijo in Vatikanom poka in najbrže pride do poloma, ki Rimu ne bo prijeten. Španski ministrski predsednik Ca-nalejas je odločen mož in se ne mara ukloniti pred Rimom, ki je — kakor vedno — trdovraten do skrajnosti in tarna, da ga hoče oropati španska vlada njegovih .pravic*.
In kaj smatra Vatikan za ropanje njegovih .pravic*? To, da hoče španska vlada obdačiti številne samostane, katerih prebivalci se pečajo, mesto z molitvijo, z industrijo, ne plačajo pa za to nobenega davka in za to vspešno konkurirajo onim industrialcem, ki morajo plačevati visoke davke. Škodo od tega pa ne trpijo samo industri-jalci, nego tudi država, ki je močno prikrajšana pri davkih, a dolžnost vlade je, da skrbi za državne finance, ki so vse prej kot povoljne.
To je glavni vzrok konflikta med špansko vlado in Vatikanom in ravno za to, ker prihaja v poštev denar, so po koncu vsi klerikalci vesoljnega sveta. Tudi naši klerikalci vpijejo in se jezijo, ali pomagalo najbrže ne bo vse to vpitje, ker enkrat mora počiti tudi na Španskem, kot je že počilo drugod. Je vse zastonj: slabi časi se približujejo za vesoljni klerikalizem, ker ljudje postajajo pametni.
Iz slovenskih krajev.
Iz Trsta. .Narodna delavska organizacija* v Trstu priredi v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. izlet v slovanski Pulj, da povrne obisk .Narodni radnički organizaciji*, ki se je udeležila razvitja zastave naše .Delavske organizacije* pred dvemi leti. Mesto Pulj je za nas Slovane velike važnosti. Nasprotniki naši nas sovražijo, in zato namigujejo politični oblasti, da bi prepovedala slovenski izlet v Pulj. Pokazati pa jim hočemo na izletu dne 7. avgusta, da nismo »calati dai monti*, temveč, da smo čvrsti in krepki domačini na svojih tleh. N. D. O. v Trstu je preskrbela krasen električno razsvetljen parnik »Austro-Ame-rikane* — .Argentina*, na katerem je prostora za okoli 2000 ljudi. Isti odpluje v nedeljo, dne 7. avgusta ob 5. uri zjutraj iz pomola .Sanita* in se vrne v pondeljek okoli 2. ure zjutraj. Cena za tja in nazaj z vstopnino vred K 3 60. Na parniku bode svirala narodna godba in je preskrbljeno tudi za pijačo in mrzle jedi. V Pulju bo-
demo sprejeti po odboru N. R. O. na kar sledi obhod po mestu v .Narodni dom*. Po ogledovanju mesta se vrši v .Narodnem domu* skupni obed. Popoldne se istotam vrši velika ljudska veselica, pri kateri sodelujejo puljska in tržaška pevska društva. Slovenci iz Trsta, okolice in bližnjih krajev, udeležite se tega izleta v polnem številu, da pokažemo našim puljskim bratom bratstvo in vzajemnost.
Slovanski Jug.
Kronanje kneza Nlkite. Nekateri časniki javljajo popolnoma neutemeljeno in tudi nič kaj verojetno novico, da se bode črnogorski knez Nikita dal kronati s kraljevo krono črnogorsko prihodnje pomladi. Iz Cetinja so zaprosili visoko porto, da bi dopustila, da se vrši kronanje v gračaniški cerkvi pri Kosovem polju, ki je sedaj turška posest. In tu so se pojavile prve težave. Turčija ni niti voljna, niti se je ne more prisiliti, da bi dopustila kaj, kar ji lahko krati ugled; to bi se vsekakor zgodilo, ker bi si lahko vsakdo tolmačil dovoljenje kot slabost. Cerkvene obrede bi pa naj opravil na čelu črnogorskega du-hovstva karlovški patrijarh Bogdanovič. Križ je s črnogorskim kraljestvom, kajti sedaj se še ne ve, če bo Turčija zadovoljna s črnogorskim predlogom in če bode Avstrija dovolila patrijarhu, da krona Nikito.
Neprijazna Bolgarija. Bolgarski tisk se vztrajno bori proti započetemu razoro-ževanju Macedoncev od strani Turčije in zahteva energično postopanje bolgarske vlade proti uničenju bolgarskega življa \ Macedoniji. Po celi Bolgariji se vrše protestna zborovanja proti strogosti, ki se je poslužuje Turčija napram Macedoncem. V Sofiji se je vršil včeraj protestni meeting. Razširile so se govorice, da se je Bolgarija odločila tudi resno postopati proti Turčiji, kar pa se ne potrjuje. Kakor se od kompetentne strani zatrjuje, namerava Bolgarija našteti več slučajev trpinčenja beguncev in hoče prijazno izpregovoriti s Turčijo, ali pri tem ne misli nič storiti, kar bi znalo količkaj razdražiti razburljive Mladoturke. Neverojetno je tudi, da bi sklenil ministrski svet kaj, kar bi imelo namen poostriti položaj, zatrjujejo Bolgari oficijelno ali gotovo je, da ga bodo razmere same izpre-menile in spravile na Balkan zopet vojno nevarnost.
Bolgarska In grška cerkev. V carigrajskih političnih krogih se vzdržuje vest, da si želi bolgarski eksarh Josip, da bi se čim prej sestal z ekumenskim patrijarhom Joahimom, s katerim bi se potem pogajala, da bi se dosegel sporazum med grškimi in bolgarskimi cerkvenimi oblastmi na Turškem. Da bi bilo to za obči mir zelo potrebno in celo pogoj, pač ne bode nihče dvomil, ali ker je ravno to vprašanje ono, radi katerega so nastale do sedaj še skoro
vse komplikacije, je pač zelo dvomljivo, da bi se mogla oba škofa sporazumeti. Je pač stara stvar, da noče nobeden odpustiti. Grki se opirajo na zgodovino v Turčiji, Bolgari pa na gospodarske razmere in na svoje število. Jasno je, da se mora tekom časa zadeva za nje ugodno rešiti.
Splošni pregled.
Žalostno klerikalno nazadnjaštvo.
Češki občinski odborniki v Poštorni (Unter-Themenau) na Nižje Avstrijskem so odstopili, podkupljeni z nemškim denarjem in s tem je izročena ta edina nižjeavstrij-ska češka trdnjava nemštvu. Oni so seveda izjavili, da so odstopili za to, ker jim je minister Gessmann obljubil, da se bode povsod vzelo obzir na češke zahteve, kjer so oni v pretežni večini. V Poštorno pride sedaj vladni komisar. Poglejmo, kako je prišlo do tega: V Poštorni gospodari skrajno klerikalni župnik Lanik, ki je pregovoril v sporazumu z židovskim fabrikantom Rosen-baumom in ministrom Gessmannom odbornike, da odstopijo proti — plačilu. Podkupljenih je vseh dvanajst z župnikom vred in iz občine bode izginil najprej češki uradni jezik, za njim pa še Čehi. Sedajno zastopstvo bode razpuščeno in ko bode pjrišlo do novih volitev, se bodejo morali Čehi hrabro postaviti, da se obdržijo, ali žal, že sedaj se zdi, da jih je uničil izdaj-ski klerikalec.
Razlastitveni zakoni.
Ministrski predsednik pruski ne misli prav nič na to, da bi opustil nakano raz-laščevanja pruskih Poljakov, niti ne za to, ker ga baje silijo oziri na zunanjo politiko. Njemu zelo blizu stoječ list pripoveduje, da je sicer negotovo, kedaj stopi v veljavo razlastitveni zakon, ali to je že sedaj dognano, da bodo prišli v poštev samo nemški državni interesi. Zagotavlja se, da je popolnoma ponesrečen poizkus, ki hoče spraviti zavlačevanje izvrševanja zakona v zvezo z zunanjo politiko. To se kajpada glasi zelo verojetno, kajti Nemci so pač preklicano malo vajeni na kako koli obzirnost. Čudno je pa vendar, da se še vlada do sedaj ni mogla za nič odločiti, dasi jo je naselna komisija vedno drezala in jej delala korajžo.
Intrige Bourbonov.
Princ Jaime Bourbonski je poslal onim senatorjem in poslancem, ki so izrazili papeškemu nunciju svoj protest proti politiki ministra predsednika Čanalejasa, pismo, v katerem jim častita na njihovi neomajni zvestobi napram papežu in v katerem navaja na koncu, da misli, da ni več daleč ura, ko bodo vsi Španci, ki so prijatelji reda in vsa armada pod enim praporjem
LISTEK.
M1CHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[53]
Kardinali in škofje so sedeli v globokih naslanjačih in se razgovarjali s počasnimi vzmahi svojih belih rok; častniki plemenitaške garde so rožljali s svojimi zlatimi ostrogami in naramnicami; mladi, nališpani in naparfum-ljeni duhovniki so dišali kakor lepe ženske; in dvorjaniki so prežali, kdaj se prikaže gospodar, da bi se prepirali za smehljaj njegove naklonjenosti.
Ragastensu je prišlo na um, da bi marsikatera kraljevska preddvorana nudila žalostno sliko, če bi jo primerjal s papeževo. In z neodoljivo silo se je v njem obnovila misel na tisto Beatrice, na neustrašno in prelestno Prima-vero, ki si je skoraj osamljena sredi ukročene Italije upala kljubovati orjaku.
Lakaj se je dotaknil njegove roke. Ragastens se je zdrznil.
„Naj mi gospod vitez oprosti,* je zamrmral sluga polglasno.
»Česa želite?*
»Če bi gospod vitez hotel iti z menoj,* je dejal
lakaj.
»Kam me povedete?*
»V avdijenčno dvorano, kamor vas imam nalog predstaviti.*
»Ali najdem tam kneza Borgia?*
»»Njegova Svetlost vas pričakuje.*“
Ragastens je brez nadaljnega premišljanja odšel z lakajem, ki se je smukal med posameznimi skupinami. Toda po osuplih in zavistnih pogledih, ki so ga spremljali, je menil, da more sklepati, da se mu izkazuje velika naklonjenost.
Zavzdihnil je, ko je pomislil, da bo ta naklonjenost zanj brez koristi. Kajti prišel je bil v resnici s trdnim sklepom, da se poslovi od Cezarja. Že sama misel, da bi se boril proti Primaveri ga je navdajala z neodoljivo grozo. A z druge strani mu je bilo spričo sprejema, kakršnega mu je pripravil Cezar, nemogoče, obrniti se proti njemu . . . No, upal je vsaj, da mu prijateljstvo Borgijcev pripomore, da zagotovi svojemu novemu prijatelju Rafaelu Sanzio izdatno pomoč.
Ves poln teh raznovrstnih misli, je stopil v avdijenčno dvorano — ne skozi monumentalni in uradni vhod, nego skozi manjša, bolj domača vrata, ki so bila namenjena za prihajanje in odhanje ožjih zaupnikov — največja naklonjenost, ki je izzvala med dvorjaniki mrmranje pravcatega občudovanja.	j	p	s
Ob vratih je nepremično stal vodnik med svojima dvema glasnikoma. Poleg visokega okna je z največjo naglico pisalo dvanajst duhovnikov, ki so opravljali tajniško službo in so se sklanjali nad ogromno mizo. Kroginkrog dvorane so stali stražniki plemenitaške garde z golimi meči v rokah, ravni kakor sveče, nepremični in molčeči.
Sredi dvorjane je bila manjša miza; za njo je sedela ženska, ki je urno odpirala pisma, nakopičena pred njo. Nekaj korakov od nje se je zibal moški, napol ležeč v širokem naslanjaču, v sklepu in škornjih, z malomarno prekrižanimi nogami.
Ta moški je bil Cezar . . .
In ženska je bila Lukrecija . . .
»Ah!* je vzkliknil Cezar, ko ga je zagledal. »Tu je vitez, vrli Ragastens, ki bi si zaslužil priimek »vitez brez strahu in madeža,* kakor njegov rojak Bayard! . . .*
»Svetlost . .	.“ga je prekinil Ragastens v	zadregi.
»Sestra,* Ije	nadaljeval Cezar, »če bi bila	videla,	kako
je	vitez pograbil	človeka in napravil z njim	kakor	katapulta,*) ko zaluča	debelo skalo ... Če bi bila	videla,	kako
je na svojem konju preskočil trojno vrsto sodrge, oborožene z bodali 1“
»Pripovedoval si mi vse to,“ je dejala Lukrecija svojemu bratu. »Sedite, vi strašni vitez . . . kasneje se nekaj pomenimo.*
Ragastens se je bil naklonil pred mlado ženo, in mimo oči mu je švignila nagla slika — spomin o bujnih čarih Palače Smeha.
»Torej!* je povzela Lukrecija, prebiraje neko pismo. »Kardinal Vicenti se protivi davku, ki ga zahtevamo za vsako poroko in za vsak pogreb . . . Pišite mu,“ je dodala, obrnjena proti duhovnikom-tajnikom, »da se naj drži samo strogih navodil naše zadnje bule Es to matrimo-n i u m . . . Dajte, vitez, pomagajte mi, odprite mi ta zavoj.*
Ragastens je ubogal, ves okamenel od presenečenja.
Lukrecija je govorila, ukazovala in ravnala, kakor da je ona papež! To ni bila več Lukrecija iz Palače Smeha. Bila je kraljica s trdimi očmi, kratkimi besedami in zapovedujočo gesto — bila je cel diplomat, cel minister, zaposlen s tem, da rešuje državne zadeve!	(Dalje)
*) Metalni stroj izza dobe, ko 8e ni bilo topov.
zedinjeni, da dovojujejo velik boj s sovražniki .prave svobode". Potem bo pa on (Jaime) zavzel za ono častno mesto, ki mu prija radi njegovega rojstva. Princ Jaime si pač malo prezgodaj dela nade na prestol. On menda vendar ne misli, da bode kralj Alfonz moral tako kmalu pustiti prestol in se zadovoljiti s tem, da mu klerikalci izberejo za naslednika svojega moža. Tem bode itak kmalu odklenkalo, saj Španija in Vatikan sta se že malo ne tudi formalno razdvojila, tako, da pretekli petek španski poslanik niti pri papeževi avdijenci ni bil.
Anglija podjarmlja.
Angleška vlada se pripravlja, da bi poslala v danih okoliščinah čete iz Indije v Tibet. Če se bode ekspedicija res vršila, je vsekakor treba sporazumljenja z rusko vlado, s katero se je Anglija pred tremi leti po obojestranski krivdi radi Tibeta nekoliko sprla. Kina seveda ne bo prijetno dirjena od tega angleškega koraka, zlasti sedaj ne, ko še živi vod utisom rusko-ja-ponskega dogovora v Mandžuriji. O indijskih četah, ki so baje dobili povelje, da naj bodo vsak čas pripravljene za odhod v Tibet, je izvedel Reuterjev biro, da je ta odredba samo varnostna. Kakor stoje reči sedaj, se ne more niti govoriti o pravi ekspediciji ali tudi samo o odpošiljanju čet preko meje. Gre se samo zato, da se zavarujejo angleške trgovske postojanke. Kdor verjame!
Dnevne vesti.
Potrditev župana Hribarja odklonjena? Po Ljubljani se trdovratno širi vest, da je cesar zavrnil potrditev župana Hribarja in da je predmetni akt že prišel Schwarzu v roke. Res je, da je Schwarz — zanašajoč se na tedanjo, hvalabogu sedaj že popolnoma prestano bolezen župana Hribarja — zadrževal predložitev. Res je tudi — to vemo iz povsem zanesljivega vira — da se je deželna vlada odločno izrekla zoper potrditev župana Hribarja in se pri tem sklicevala na septemberske dogodke leta 1908. Koliko je resnice na najnovejših vesteh, bomo mogli v par dneh poročati. Vzdržimo se vsakega komentarja, da ne ustrežemo vladi in državnemu pravd-niku, ki bi nas rada zaplenila. Kdo bi za Hribarjem rad postal župan in podžupan, je znano izza Hribarjeve bolezni. Pa ne bo kruha iz te moke!
Klerikalne podlosti. »Slovenski Narod* je priobčil v eni svojih zadnjih številk ekscept iz govora, ki ga je govoril znani srbski pisatelj Branislav Nušič slovenskim ženam povodom slovenskega izleta v Bel-grad. Sobotni „Slovenec“ pa odgovarja na ta govor s tako nesramnostjo in klerikalno perfidijo, da mora tako pisarenje navdajati vsakega poštenega človeka z največjim ogorčenjem. Zdi se nam, da so klerikalni žurnalisti od Lampeta pa do Moškerca najmanj upoklicani, da izrekajo vsoje kritike o literarnem delovanju onega Branislava Nušiča, ki je sam Lev Tolstoj rekel o njegovi drami »Knez od Semberije“, da je najboljša in najznamenitejša slovanska drama, kajti vse klerikalne žurnalistovske hijene niso vredne, da bi se približale v v primerni razdalji temu srbskemu umetniku! A to kar „Slovenec“ piše o srbski družbi presega vse meje dostojnosti, samo to moramo premisliti, da „Slovenčevi“ pisarji sodijo družabno občevanje po svojih prireditvah v Unionu ali pa v Rokodelskem domu, kjer je morala najzapuščenejša vseh devic! Poskrbeli bodemo, da se ta infamija klerikalnih žurnalistov zve po slovanskem jugu, da bodo imeli ljudje prave pojme o naših klerikalcih! Polemizirati s temi ljudmi
Mali listek.
ARNOŠT V/INDISCHER:
Moji spomini.
(Dalje.)
Bilo je dne 1. oktobra 1. 1908 okoli desete ure dopoldan, hotel sem si ravno naročiti mal zajutrk, ko stopi k meni mestni detektiv, ter mi reče, da naj se zglasim takoj na magistratu, da bom zaslišan v neki zadevi. Hitro sem ogrnil svoj svršrnk, oprostil se za par trenotkov in šel proti magistratu. Detektiv je šel hitro pred menoj, pri vhodu magistrata me je počakal, da sem šel naprej; šel sem po stopnicah v policijski urad, detektiv pa je ves čas stopal tik za menoj. Vstavila sva se pred vrati, ki so imele napis: Kriminalni oddelek. Za trenotek mi je šinila skozi glavo neka čudna slutnja, korak mi je za hip zastal, a že so se odprla vrata in neki policijski organ mi je namignil, da naj vstopim. Vstopil sem! vstavil sem se pred pisalno mizo, ki je bila obložena s celimi kupi raznih aktov. Službujoči uradnik me pogleda, prijazno odzdravi mojemu pozdravu, išče nekaj časa med akti in ko najde pravega, me vpraša: »Vi ste Ernst Windischer“. Mirno sem odgovoril:
„Da!«
.Državno pravdništvo je izdalo ukaz,
od naše strani bi bilo odveč, a kot najprimernejši odgovor na Slovenčevo pisarenje bi se nam zdel način, ki se je svoje. dni že uporabljal, ko so švigali pasji biči, klofute in palice okoli glav in teles raznih Lampetov in Štefetov. Slovenčevo pisarenje presega danes že vse meje dostojnosti in olike, s takimi ljudmi se sploh ne da več govoriti tako kot se govori z dostojnim, civilizovanim človekom! Zato naj se pa gotovi ljudje ne čudijo in zgražajo v svoji rahločutnosti, ako se bode začelo postopati s klerikalnimi žurnalisti na oni način, kot piše njih plattenbruderski organ „ Slovenec!"
Izzivanje učiteljic na zavodu „Schutz-engel" v Šiški. V kakem duhu se bodo vzgajali gojenci nemškutarsko klerikalnega zavoda .Schutzengel", nam priča sledeči slučaj: Ko sta včeraj popoldne šla mimo zavoda dva gospoda, ki sta govorila slovensko, zavpijeta brez vsakega povoda nad njima dve učiteljici, ki sta gledale skozi okno: „Windische Baraben". Sploh pa hodijo te učiteljice po Šiški, kakor da bi bila že vsa v njih oblasti, ali pa mogoče celo že pruska provinca. Svetujemo tem predrznim petelinčkom, naj se ne repenčijo preveč.
Nemškutarenje. Nekatere ljubljanske narodne gospodične še sedaj ne morejo opustiti svojega vednega blaženega nemšku-tarenja. Posebno se odlikujejo v tem oziru g. B . . . ove, ki neprestano nemško čebljajo po ulicah. Te gospodične sodelujejo po vseh narodnih veselicah in takrat se jih ne more prehvaliti kako narodne so. Za poč’t!
Zapostavljanje slovenskega jezika na državnih železnicah. Po železnicah, ki teko po izključno slovenskih krajih so po vozovih včasih samo nemški napisi. Vidi se napise, kateri so najprve v nemškem, laškem in potem šele v slovenskem jeziku. Pri nas ni ne Nemcev in ne Lahov, zato pa je tudi zahtevati, da so napisi najprvo v slovenskem jeziku, potem šele v drugih evropskih jezikih.
.Wlener Jagdaustellung" se bere na lepakih, ki so nabiti po mestu. Torej Slovenci zapomnite si, da je razstava samo za Nemce.
Gospod župan, prosimo! Magistratni uradnik Semen vzgaja otroke po nemško. Kako morete dopuščati, da se pod okriljem slovenske občine nemškutari? Primite ga malo za ušesa.
Zakaj so volitve v Mostah razveljavili? Ker ima ta občina baje 2 podobčini, ki bi morali v občinski odbor voliti po enega zastopnika. To bi se zdaj lahko naknadno zgodilo, vlada pa je razveljavila volitev hitro še v vseh razredih. Tudi prav! Da le pride zdaj enkrat do odločitve. Moščani, pokažite, da ste napredni in delujte le na to, da boste volili koten mož kandidate združenih naprednjakov.
Ljubljanske ljudske šole. Preteklo šolsko leto je bilo na ljubljanskih slov. mestnih ljudskih šolah 2649 učencev in učenk. Na mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu je bilo 978 učenk, po pravilih je pa prostora za samo 4 00—50 0 učenk. Iz teh številk se razvidi, da je nova dekliška osemrazrednica nemudoma potrebna.
Celjski sokolski zlet 1. 1910. Dva tedna nas še ločita od dneva, ko bodo poplavile sokolske čete iz vseh slovenskih pokrajin naše slovenske Gaberje. Da pa naš sokolski zlet izpade tako, kot to zahteva njega pomen, v to je seveda v prvi vrsti poklicano naše sokolstvo, katerega častna dolžnost je, da se v kolikor mogoče velikem številu vdeleži te manifestacije obmejnega Slovenstva. Naj bi nam naš Sokol svoj prapor, katerega je vedno izza
jB^gsassj.  j________
da Vas moramo aretirati! V imenu postave . . .“
Nadaljnih besed nisem več slišal . . . Skipela mi je kri, saj sem že od narave jako razburljiv, a ta vest, ki sem jo ravnokar slišal iz ust policijskega uradnika, me je zadela kot strela iz jasnega neba. Skrčile so se mi pesti, in par trenotkov sem stal kakor kip . . . Po glavi mi je šumelo in samo ena misel je bila, ki se je ta hip porodila v moji duši ... in grozna je bila ta misel: jetnik! Ko sem se malo zavedel, pogledal sem najprej uradnika, ki je molče slonel ob mizi in upiral vame svoj pogled, a ta pogled je bil tako pomilovalen, čutil sem, kako mu je težko, ko mora vršiti svojo dolžnost, ki je tako kruta!
Pomiril me je nekoliko ta pomilovalni pogled in mirno sem vprašal:
.Ne vem še, zakaj sem jetnik!«
„ Državno pravdništvo je ul ožilo proti Vam ovadbo radi soudeležbe pri septem-berskih izgredih in odredilo Vašo aretacijo!-
Potolažil me je ta odgovor, bil sem prepričan, da se mi ne zgodi ničesar, saj jaz sem bil le neznatna oseba v onih nepreglednih vrstah, ki so manifestirali za slovenski značaj Ljubljane!
Postal sem popolnoma miren in prosil uradnika, ako bi mogel o stvari obvestiti svojo mater in svojega šefa. Ali policijski uradnik mi ni mogel dovoliti tega.
svojega postanka vkljub vsem narodnim in socijalnim zaprekam visoko dvigoval, še dalje nosil v čast ljube nam domovine! Neomadeževan, kot smo prejeli prapor, predajmo istega kot veden spomin našim potomcem! Bratje Sokoli, Vam veljaj v prvi vrsti naš klic! Velja pa ravnotako tudi Vam, dragi bratje in sestre, ki simpatizirate z velikimi idejami nepozabnega Tyrša in FUgnerja, Vam, ki se veselite napredka sokolske misli in Vam utriplje srce ob pogledu tekmujočih se sokolskih čet! 14. avgust, ko bode naš Sokol na mejdanu pokazal svojo moč in silo svojo, naj bi bil za nas obmejne Slovence dan narodne misli, ki bi naj zanesel narodni ponos, narodno možatost in samozavest tudi med celjske okoliške Slovence! Okrepilo in navdušilo pa bode tudi nedelavne omahljivce (število teh je pri nas na Štajerskem precejšnje), ki sicer znajo jadikovati, a jim ni za trezno in resno delo. Vi pa, Slovenci iz Štajerske Kranjske, Goriške, Koroške in Trsta, pridite med nas in pokažite z veliko udeležbo, da nas je še kaj in da vstajamo! Na zdar!
Razbojniško pisarenje nemških listov. Sokolski zlet v Celju 14. in 15. avgusta ne da spati nemčurskim razbojnikom na spod. Štajerskem. Dannadan naravnost pozivajo nemčursko druhal cele Štajerske, da prepreči izlet, ki se vrši na popolnoma slovenskih tleh. Državno pravdništvo seveda ne vidi v tem nič hudega in puste, da se to hujskajoče pisarenje nadaljuje.
Izleti na Gorenjsko. Včeraj je poletelo nebroj izletnikov in turistov na razne kraje po Gorenjskem. Vsi večerni vlaki so bili nabito polni vračujočih se izletnikov.
Tujski promet. Na Bledu mrgoji tujcev. Skoraj polovica letovičarjev je Cehov. Letošnjo sezono je tudi 9 ruskih rodbin na Bledu in nekaj na Bohinju.
III. šentjakobski semenj, ki ga priredi .Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj" v prid društveni knjižnici, bo 7. avgusta to je prihodnjo nedeljo. Veselica bo nudila obiskovalcem tolikih zanimivosti, da se bo pač izplačalo vsakemu, da se je udeleži.
Izžrebani novomeški porotniki za bodočo III. porotniško zasedanje: Ilc
Franc, pos. Gorenjavas 9, Novak Janez, mizar v Kočevju 45, Prelesnik Jakob, pos. in župan v Zdenskivasi 25, Podboj Andrej, gostilničar v Ribnici 25, Loy Franc iz Kočevja 79, Ajster Miha iz Krškevasi 55, Podboj Jože, gostilničar v Ribnici 69, Pir-ker Franc, trgovec iz Ribnice 31, Prijatelj Franc, posest, iz Tržišča 28, Weiss Leopold, pos. v Metliki, 39, Jerman Ivan, pos. in pek iz Krškega 100, Kužnik Jože, pos. v Lokvi št. 6, Lesjak Franc, pos. in župan v Zatični 54, Gliha Alojz, posestnik v Vel. Loki 28, Klun Jakob, gostilničar v Ribnici 45, Novak Ivan, pos. v Račjemselu 3, Rogina Janez, posestnik v Nerajcu 6, Košak Jože, posestnik v Mirnipeči, Kramarič Ivan, pos. in župan iz Radoviče, Auman Franc, pos. in trgovec Krško 111, Gorše Janez, pos. v Zapudju 2, Murn Daniel, pos. in trgovec iz Gradaca 12, Picek Franc, trgovec v Ribnici 54, Paulin Alojz, gostilničar v Trebnem 22, Skubic Jože, Matiaza, gostilničar, Černomelj 133, Krisper Anton, tovarniški ravnatelj, Njivice 27, Zhuber pl. Paul, gozdni oskrbnik v Soteski, Miklavčič Matija, pos. v Gor. Mohorovcu 3, Wuchse Jan. pos. in mesar v Koprivniku, 44, Jaklič Jože, pos., Stari trg 5, Bukove Franc, pos. Vel. Malence 14, Rupar Ivan, pos. Sv. Križ 56, Formbacher Adolf, pos. v Kočevju, Fran Mooswald 154, Groznik Ant., posestnik, Stari trg 12, Durjava P., pos. v Škocjanu 12, Lovrenčič Ant., pos. Sodražica 55. Nadom. porotniki: Bergman Jože,
g  z.fr:::5ir!r:=:?:=::===^^	l1 ■ mmmmmssm
Stražnik mi je preiskal vse žepe, in pobral vse stvari, ki sem jih imel pri sebi, nato me je pa odvedel v zapor, kjer n?e je sprejel ječar v svoje varstvo. Mirno in počasi je odklenil vrata ječe, vstopil sem, vrata so se zaprla škripaje za menoj, ključi so zarožljali . . •
Bil sem jetnik!
Ali razburjal se nisem več, mislil sem si, da vsa stvar temelji le na kakem nespo-razumljenju, da se bo hitro pojasnila vsa stvar, da pride kmalu čas, ko zapustim ta neprijetni prostor prost! — Naročil sem si mal prigrizek in nekaj vina, ki sem ga hitro popil. Bil sem popolnoma miren, začel sem žvižgati in prepevati . . .
V tem sem začul enakomerno udarjanje pisalnega stroja . . . poslušal sem nekaj časa, nato sem se pa hotel prepričati, odkod prihaja to tipkanje. Vspel sem se na okno in pogledal skozi gosto omrežje . . . Zagledal sem na nasprotni strani gospodično, ki so njeni prsti neumorno švigali po tipkah pisalnega stroja . . . Pogledala je proti zamreženemu oknu in zagledal sem njene velike oči, ki so se radovedno upirale vame ... ne vem, ako je vedela, kdo in zakaj sem tukaj!
Čepel sem gori za omrežjem in jo ves čas opazoval . . . tudi ona je gledala neprestano proti meni . . .
pos. in lek. v Rudolfovem 45, Dular Jože, pos. in dež. posl. v Jurkivasi 7, Košir Anton, trgovec v Dol. Straži 88, Kulovic Janec, pos. v Valtivasi 23, Sorre Janez, pos., Rudolfovo 211, Košiček Jože, pos. v Kandiji 32, Mogolič Jože, pos. Rudolfovo 89, Bučar Matija, pos. v Irčivasi 13, Košak Janez, pos. in gostilničar v Rudolfovem 263.
Izzivanje nemškutarskih todlarjev. Včeraj ponoči se je okolo enajste ure pripeljala pred restavracijo Friedl nemškutarska tolpa in je brez vsakega povoda pričela mimoidoče Slovence izzivati s „Heil*. Neki todlar, katerega je imel že Bacchus popolnoma v oblasti, se je hotel še pretepati, toda konečno je vendar zgubil korajžo. Mimoidoči ljudje so se zgražali nad predrznostjo teh nemškutarskih petelinov in le hladnokrvnosti Slovencev se je zahvaliti, da ni prišlo do pretepa. Seveda policije ni bilo nikjer. Poživljamo slavno mestno policijo, da na take ponočne tičke malo bolj pazi in jih brez pardona aretira, sicer si bomo morali sami poiskati pravico.
Vlak ga je povozil. Danes v jutro ob pol sedmi uri je povozil na Viču vrhniški vlak nekega starega berača. Kako je revež prišel pod vlak in zakaj, se še sedaj ne ve.
Trepetajo že v strahu. .Krščansko misleče učiteljstvo" je pač impozantna fraza za današnji čas in bolje bi bilo, če bi se lahko reklo .krščansko delujoče učiteljstvo". .Kameleoni" naj bi raje napisal .Slovenec" št. 171. na članek,v ko vabi na zborovanje .Slom. Zveze". Že svetohlinski ton pohlevnosti nam znači, da ni dotični poziv pisan z mirno vestjo in zato ne z odločnostjo. Po vnebovpijočih dejanjih in grehih, ki so se zadnji čas prigodila nad naprednim učiteljstvom in šolstvom na Kranjskem, je pač težko pričeti našim Slomškarjem z odkrito agitacijo, zato delajo raje s hinavščino. Iz-dajalstvo ni hodilo nikdar vzporedno z zna-čajnostjo in tudi nauki vere, na katere se sklicujejo naši Slomškarji, niso pozivali na .boj na nož!" Krivice, ki so jih sodeležni in so jih provzročili mnogokrat sami, jim ne bodo dopuščale govoriti odkritosrčno in plazili se bodo kakor senca naokrog. Vsaka beseda, vsak zvok bo vzklik slabe vesti, zato se bodo zatekali zopet k stari pesmi — .vera, križ!" — Vprašajte tedaj urednika .Slovenca" Terseglava, kako si on razlaga verske nauke in vprašajte Štruklja, kako on? Morda bo Štrukelj prevzel pri zborovanju referat čez peto božjo zapoved in kar spada k temu poglavju? In če vam bo v mislih abstinenca, značaj in poštenost, tedaj se zglasite pri Smrdelu! On lahko govori o .dopolnilnih naukih k sedmi božji zapovedi". Če bodete pa skušali zagovarjati denunci-jantstvo — „o anarhistih" — tedaj oddajte ta referat Jegliču, ki vam bo lahko napravil dodatek k poglavju: .Kdo greši s krivim natolcevanjem?" pri osmi božji zapovedi! Nikar pa ne pozabite na Jakliča in Ravnikarja, ki bodeta govorila o .telesnih delih usmiljenja" in regulaciji učiteljskih plač — Jaklič bo tudi lahko pojasnjeval zakrament svetega zakona, in sicer temo: .Ali se zakon more razvezati?" Slučaj Grmek! Nikakor pa ne mislite, da če ste se umaknili iz .Uniona" v .Rokodelski dom", da bodete s tem prikrili dejanski položaj javnosti in se z umikanjem v vedno .varnejše zavetje" izognili javni kritiki in javnemu mnenju. Njim, ki so sledili pozivu naprednega učiteljstva: .Omahljivci, koristolovci, izdajice itd. — ven, da bodo vrste naprednega učiteljstva čiste!, želimo dober tek! — Vso napredno javnost
pa, ki čuti z naprednim učiteljstvom in zna Pray ceniti boj za poštenje — poživljamo, da se pelje v soboto ob lOih s posebnim vlakom, ki gaje preskrbelo uči-
Zarožljali so ključi, vrata so se škripaje in hrešče odprla. Vstopil je stražnik, ki mi je v suhoparnem službenem tonu ukazal, da naj mu sledim. Stopil sem na hodnik, kjer sta stala dva moja znanca, veselo smo se pozdravili in drug drugega spraševali, kaj bo z nami, mislili smo vsi, da nas spuste na prosto. Ali varali smo se; pristopil je k nam stražnik in nas peljal na dvorišče, kjer je stal že pripravljen zloglasni zeleni voz, ki smo se vanj po vrsti zbasali. K nam je prisedel stražnik in skrbno zaprl vrata. Zamajal se je voz in oddrdral skozi vrata.
Na voglu mestnega trga sem skozi okno voza zapazil gručo svojih prijateljev, ki sem jih navdušeno pozdravil; spoznali so me in mi odzdravili.
Voz pa je drdral mirno naprej; vsi, ki smo sedeli v njem smo bili dobre volje, šalili smo se in niti v sanjah nam ni prišlo na misel, kaka usoda nas čaka ! Vedno počasneje se je pomikal voz, dokler ni obstal na velikem dvorišču. Izstopili smo ...
Od vseh strani nas je obdajala visoko, dolgočasno zidovje; kakor pošastne oči so zrla na nas mala gosto zamrežena okna! Neka nerazumljiva in težka tišina je vladala naokoli, ki nas je trenotno navdala z nekim neznanim strahom! Mirno smo stali na mestu in čakali, kaj se zgodi z nami! V tem nam veli stražnik: Naprej! (Dalje.)
teljstvo v Novo mesfo, na zborovanje naprednega učiteljstva!
Včerajšna sokolska veselica na Viču je izpadla zelo ugodno. Vendar bi bil obisk z ozirom na velike težave, s katerimi se mora boriti viški Sokol, lahko še boljši. Telovadne točke so se izvajale prav dobro; posebno so ugajale proste vaje ljubljan-skega Sokola. Zabava je bila zlasti okolu paviljonov zelo živahna. Veselica je trajala še pozno v noč in pričakujemo da bo imel viški Sokol lep gmnoten uspeh.
Svojega otroka je ubil. Posestnik Franc Mijavec v Šmarju na Dolenjskem je pretepal svojo ženo z vilami. Pri tem je zadel svojega otroka, ki se je skrival za mater, tako nesrečno, da je otrok v par trenutkih umrl. Pijanost in medsebojno pretepanje se je v družini večkrat ponavljalo. V kratki dobi je to že drugi žalostnen slučaj hišnega pijančevanja in pretepanja v šmarski okolici. Ali so to morda sadovi cvetočega klerikalizma? To je pobožna ljubljanska okolica.
N. D. 0.“
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kulturni boj na Španskem. -
Madrid, 31. julija. Republikanski in liberalni listi z velikim zadovoljstvom odobravajo politiko ministrskega predsednika Canalejasa. Katoliški listi izjavljajo, da španska vlada Vatikan naravnost izziva. Od strani klerikalcev se pripravljajo velike demonstracije proti vladi. Policija in tudi vojaštvo je za vsak slučaj vedno pripravljeno.
Madrid, 31. julija. Canalejasov organ izjavlja o konfliktu med Vatikanom in Španijo: Vlada odklanja vsako odgovornost, če se pogajanja v najkrajšem času prekinejo. Vatikan se grozno moti, če misli da bo s svojim fanatizmom kaj opravil. Današnja Španija ni več to, kar je bila v srednjem veku in nato se mora tudi Vatikan ozirati.
Madrid, 31. julija. Ministrski pred-j sednik Canalejas je španskega zastopnika v
Občni Zbor „VajeBSke Skupine Vatikanu de Ojeda zato odpoklical iz Rirna,
‘ da se ž njim o zadnji noti Vatikana natančno pogovori. Njegove posle bo med
Ljubljana, dne 31. julija 1910.
V društvenih prostorih N. D. O. zbralo se je včeraj dopoldne lepo število naraščaja narodnega delavstva; pogled na ta naraščaj nas mora navdajati z veseljem in nadami na bodočnost, ko vidimo, da se mladina iz delavskih vrst oklepa organizacije, ki se je odvojila od internacionale in gre svojo pot, jasno začrtano. Naj bi ostala ta mladina vedno zvesta svojim idealom, saj le potem nastopijo boljši časi slovenskemu delavstvu.
Predsednik tov. Siard otvori občni zbor s kratkim nagovorom, ki v njem konštatira velik napredek skupine v prošlem letu.
Tajnik tov. Baraga poda tajniško poročilo, ki posnemamo iz njega, da je imel odbor 22 odborovih sej, omenja lepo uspeli izlet v Trst, novih članov se je vpisalo 204, uprizorile so se razne igre, vršila predavanja; tudi tamburaški odsek je vršil vestno svojo nalogo. Iz tega poročila vidimo, kako se zaveda svoje velike naloge slovenski delavski naraščaj.	...	.	_,
Blagajnik tov. Štrukelj poda blagajniško poročilo, tov. Havliček poroča o delovanju tamburaškega zbora, nato slede poročila nadzorstva. Odboru se nato podeli
absolutorij soglasno.
Nato poroča tov. Škrlj o novem Statutu o novi mladinski organizaciji. Pojasni točko po točki nova pravila, ki imajo namen tesnejšo in agilnejšo organizacijo Nato se vzame daljša in živahnejša debata, ki je bil po nji nov statut soglasno sprejet. Občni zbor predlaga osrednjemu odboru kot nadzornika tov. Sl. Škrlja. Z vsklikom se izvoli predsednikom »Vajenske skupine” vnovič tov. Siard in nadaljni odbor, nadzorstvo, tamburaški odbor.
Nato pozdravi skupino tov. Kamil Černy, član mladeniške skupine češke na-rodno-socijalne organizacije, ki g°v°” ° skupnih interesih slovenskega in češkega delavskega naraščaja. Tov. Skrij predlaga resolucijo, ki z njo slovenska mladež pozdravlja češko mladež organizirano v češki socijalni stranki in izreka svoje simpatije onim češkim tovarišem, ki danes sede po ječah. Resolucija je bila soglasno sprejeta z velikim odobravanjem.
S kratkim pozdravom nato zaključi predsednik občni zbor. Želimo le, da bi se delavski naraščaj trdno oklenil svoje organizacije, ker le v skupni in močni organizaciji more vršiti svojo izvrstno nalogov korist in napredek narodnega delavstva.
Razne vesti.
* Kolportaža v Avstriji. Razvedrilo se bode lice marsikomu, ko bode čital ta naslov, ali o kolportaži ni ne sluha ne duha, če nočemo imenovati kolportaže ono, kar je dopustila policija na Dunaju benediktinskemu patru grofu Galenu. On je kolportiral v cerkvi nBonifaciusblatt“, v katerem sicer ni bilo prevedenega besedila boromejske okrožnice, v katerem je pa ravno tako žalil protestante, kakor okrožnica sama. Za to se nam ne gre, mi le pribijemo to, da dopušča dunajska policija Nemcu iz Nemčije blatiti Dunajčane in druge avstrijske Nemce na način, ki na Avstrijskem sploh dovoljen ni. Točka 23. avstrijskega tiskovnega zakona prepoveduje kolportažo, a sedaj nam kaže ta slučaj, da paragrafov za klerikalce ni.
* Koliko stane angleško vojno bro-dovje? Angleška ima danes naj večje vojno brodovje, ki reprezentira na milijone premoženja. Sedaj so se vršili veliki pomorski manevri, katerih se je vdeležilo 43 oklopnic, 25 križark, nebroj torpedovk, podmorskih čolnov in dreadnoughtov. Cela ta flotilja je vredni 2269 milijonov mark. Ako se pomisli, da velja posamezen dreadnought 30 miljonov mark, bi se za gori navedeno vsoto lahko zgotovilo 75 najmodernejših dreadnoughtov.
tem časom opravljal marki de Gonzalez.
Kriza med banom in srbsko-hrvaško koalicijo.
Zagreb, 31. julija. O krizi med banom in srbsko-hrvotsko koalicijo tekom današnjega dne niso došla nobena natančnejša poročila. Vendar se bo kriza, kakor se splošno sodi, vsled odločnega nastopa srbskih samostalcev zelo težko ugodno rešila. Pričakuje se, da se bodo pogajanja z banom v kratkem prekinila. Večina hrvatskih politikov pa brezpogojno zahteva, da se zadeva reši čisto mirnim potom.
Dr. Crlppen aretiran.
London, 31. julija. Znani morilec svojih soprog zdravnik dr. Crippen je bil danes dopoldne ob 9. uri na parniku „Mont-rose“ aretiran. Natančnejša poročila o aretaciji še niso znana.
Srbija in Turčija.
Bel grad, 31. julija. Srbska vlada je objavila poseben komunike, v katerem izjavlja, da so vse vesti, da bi bila Srbija v kaki zvezi z bolgarskimi uporniki, ali pa celo sklenila z Bulgarijo zvezo proti Turčiji, popolnoma neosnovane in izmišljene. Odnošaji med Srbijo in Turčijo so prijateljski in zato se Srbija tudi ne bo vmešavala v turške zadeve, ker hoče, da ostane prijateljstvo neskaljeno.
Nemci o sestanku Kiderlena-Wachterja z grofom Aehrenthalom.
Berolin, 31. julija. Tukajšnji listi poročajo z velikim zadovoljstvom o sestanku Kiderlena-Wachterja z avstrijskim ministrom Aehrenthalom in trdijo, da je bil sestanek čisto prijateljskega značaja. Obisk je bil naravna posledica dolgoletnih prijateljskih odnošajev obeh držav. Nemčija bo odločno delovala na to, da ostane trozveza vedno trdna.
Vsled strele pogoreli dve hiši.
Pottsdam, 31. julija. V noči od petka na soboto je treščilo v Pottsdamu v neko hišo, ki se je takoj vnela. Cela hiša je bila takoj v ognju in je pogorela popolnoma do tal. Ogenj se je vsled vetra razširil tudi na sosednjo hišo in jo popolnoma uničil. Škoda je zelo velika. Na lice mesta došla požarna bramba je mogla požar samo lokalizirati. Ponesrečil se ni nihče.
Nov kabinet v Perziji.
Teheran, 31. julija. V Perziji se je sestavil popolnoma nov kabinet, ki bo državnemu zboru predložil sledeče zakone: 1. sprejetje tujih svetovalcev; 2. pomnožitev čet v Teheranu; 3. sodnijsko zasledovanje in 4. ustanovitev kasacijskega sodišča. Kar se tiče tujih čet, je ministrski predsednik izjavil, da bodo Rusi takoj zapustili Perzijo in da se bo v to svrho sam žnjimi pogajal.
Parseval 6 proti Monakovemu.
Butterfeld, 31. julija. Zrakoplov Parseval 6 je odplul danes pod vodstvom nekega poročnika proti Monakovem. V zrakoplovu se nahajata še dva druga oficirja.
Spopadi v ameriški državi Honduras.
New York, 31. julija. V mestu La-keba je prišlo med revolucijonarci in vladnimi četami do zelo hudih spopadov. Na obeh straneh je okolo 100 mrtvecev, 200 pa ranjenih.
Strašen čin blaznlka.
Boston, 31. julija. Tukaj se je v soboto odigrala strašna rodbinska tragedija. Neki 42 letni tovarniški delavec je domu prišedši nenadoma zblaznel. Pograbil je sekiro in najprej svoji ženi presekal glavo, potem pa pobil še svoje tri otroke. Nato je razsekal vse pohištvo in zbežal na ulico. Zblaznelega delavca so z veliko težavo zvezali in odpeljali v blaznico.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadttfoče dela in po točno zmernih cenah.
Tovarna kemičnih izdelkov
Golob *Volk
se je preselila iz 3Ljj-a.Tol3axie ■v vse prostore Tovvše
Jelačinove tovarne za = kavine surogate = na Viču pri Ljubljani.
Tovarna je popolnoma rekonstruirana ter je z obratom že pričela
v povečanem obsegu.
Najboljša
sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nlkelnasta In jeklena se dobi samo
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O
Pozor! Peki taj
Na zelo prometnem prostoru v Spod. Šiški, ob glavni cesti, se proda ali odda takoj v najem nekdanja Aubeljeva
hiša s staro pekarijo
pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša kakor tudi vsi notranji prostori so popolnoma na novo preurejeni. Na katero kupec lahko pove lastnik R. Oroszy v Ljubljani, ali pa v tovarni v6z Petra Keršiča v Spod. Šiški.
a hiši je 10.000 K intabulacije, prevzame. — Več
Poletna konfekcija
za dame, gospode, deklice, dečke in otroke se prodaja zaradi minule sezije do konca avgusta
po izredno znižanih cenah
v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
: Poštne hranilnice št. 49.086. : Oiro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 K 3,700.000.	:
Telefon štev. 135.
Število zadružnih članov čez 600. Varnostni zakladi sklepom 1909 K 160.000.	:
I GLAVNA PO
&
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna. Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na razpolago so domači hranilniki.
Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z benoinmotoiji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnili strojev: poprave v tiskarnali in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje.
strojno ključavničarstvo in podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št 73.
D. FAKIN
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor"
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren“.
Agro-Merkur v
Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8
Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu
AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. najboljši vir pri nakupovanju blaga.
T TXro.et3a.a, gnojila., galica, žveplo-	f
v J r i wJ. — icnaolla, semeaa, stroji im. orodja.	-
TTTTVT A zajamčeno pristna štajerska, istrska, Q1"R TUf A QT n f V lil x* dolenjska, goriška in vipavska. - -	0.1X1» " luriOJjU .
AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke.
Cene ugodne ! Postrežba točna! Zahtevajte pravila tn cenike ! Ponujajte svoje pridelke 1
ED. SMARDA
potovalna pisarna
7 Ljubljani, Dunajska cesta M.
Samo 6 d H P Prodaj a originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske ------------!.	linije	čez Ha vre v J\ew-York in nazaj.
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
Fran Krapež.
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik ‘Francka sinov, v vsakem on™ novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,
iz zagrebške tovarne.	v
tl. Z»*a V. Y 1162, 6:91. V.
Tovtrriiiia maroha
Zaloga pive ,Antonius-pivovarne‘ ^
Rimska cesta štev. 19 = v Ljubljani = Rimska cesta štev. 19 {c
priporoča po najnižjih cenah svoje dobro uležano	F(,
^	marčno in a la bavarsko pivo.	^
Prvi notranjski pogrebni zavod v Postojni
prireja pogrebe treh vrst: I., H. in III. razred.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovi-naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence s trakovi
in napisi, ter voščene sveče. Pogrebni zavod Postojna.
Prvi notranjski pogrebni zavod v Postojni.
Brzojav:
Pogrebni zavod Postojna.
Za cenjena naročila se najtopleje priporoča
Prva kranjska
izvozna pivovarna in sladarna naVrhniki
priporoča slav. občinstvu svofe najizbornejše Izdelke.
#
Naročila sprejema tudi
„XJjuL'toljans3ra, 2srea.ifcn.a "banJsa" v T-ou/bljariA.
Delniška glavnica:
E 5,000.000.
301—46	-	-	 —
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4
: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva, ulica štev. S.	^
Rezervni fond: K 450.000.