Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. oec., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 9 UDK 630 / ISSN 0024-1067 september 2003 uvodnik (uni)FORMA Poletje se preobla~i v jesen, skupaj z njim pa se skrbno izbira tudi garderoba nove slovenske pohi{tvene kolekcije, ki bo v prihodnjih mesecih romala po {tevilnih sejmih in se na za~etku novembra teden dni pomudila tudi na sejemskih “pistah” doma~e prestolnice. Med dobrodo{limi novostmi leto{njega Ljubljanskega pohi{tvenega sejma, za katere bodo v prvi vrsti poskrbeli predvsem doma~i proizvajalci pohi{tva, bo tudi FORMA. Organizator Ljubljanski sejem d.d. namre~ pripravlja forum oblikovanja, katerega osrednji dogodek bo neke vrste satelit slovenskih oblik: razstavni prostor, kjer se za relativno nizko tro{arino lahko predstavijo ve~ji in manj{i oblikovni oziroma kakr{ni koli novi, kreativni, inovativni izdelki, re{itve, materiali, na~ini obravnave … Spodbudna osve‘itev ne samo za obiskovalce sejma, temve~ tudi za vse slovenske ustvarjalce: za tiste ‘e uveljavljene, da se soo~ijo s konkuren~nostjo prihajajo~e sve‘ine mladosti, ter za one druge, da naredijo preboj iz klime anonime. Za prve in druge, da doka‘ejo, da se upajo in znajo pokazati – ne zgolj drug pred drugim, temve~ sami pred seboj, ko bodo sku{ali s svojo izvirnostjo zbuditi pozornost tako naklju~nega kot poslovnega obiskovalca. Ljudje ‘ivimo v svetu podob in od njega. Zato potrebujemo vedno nove argumente in stimulanse, da lahko po‘re{no nenasiten iluzoren svet vsakodnevno ohranjamo pri ‘ivljenju. Pravzaprav potrebujemo zelo malo stvari, a ker nas (pre)mamijo velike in veliko zgodb, ki jih okrog predmetov bolj ali manj uspe{no snujejo premetene tr‘ne agencije, si s kupovanjem in “aktivnim vpletanjem” vanje krepimo ob~utek lastne pomembnosti, enkratnosti, vrednosti. Skupaj s spalnico je treba prodati tudi sanje, da smo vsaj v njih vse tisto, kar smo ~ez dan (malo ali ve~) manj. Izdelek sam na sebi je zgolj organski konec promocijske zgodbe. Zato mora v njej odigrati svojo in pomembno vlogo tudi oblikovalec ad personam, ki oplemeniti sicer ustrezno kakovosten, estetsko skladen in funkcionalen izdelek s svojo blagovno znamko – s svojo lastno enkratno zgodbo. Provokativnost tak{na ali druga~na: pomembno je le zlesti pod ko‘o kon~nemu potro{niku ter mu vzbuditi neustavljivo ‘eljo, da voajersko odstrne zaveso ustvarjal~evih posve~enih svetov. In ljudje smo za bolj{e in atraktivnej{e predstave voljni pla~ati bistveno dra‘je vstopnice … V dandana{njem pluralizmu okusov lahko vsakdo najde svoj prostor pod soncem. In leto{nji sejemski oblikovalski forum je enkratna prilo‘nost za eksperimentiranje, ki je slovenskim kreativcem ne ka‘e zamuditi! Z ali brez … - show must go on. Sanja PIRC dogodki, odmevi kazalo stran stran 268 273 Medologija za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji (2. del) Methodology for inventory ofenvironmental aspect in slovenian wood industry (part 2) avtorja Mirko TRATNIK, Marija SLOVNIK Drevo in hi{a A tree and a house avtorica Lara SLIVNIK stran 280 Tr`enje Marketing avtor Vojko KALU@A Vzroki in prepre~evanj @eljko Gori{ek e letvi~ne obarvanosti 73 Zaupati in biti vreden zaupanja Intervju z Mitjem Strohsackom Sanja Pirc 81 Mednarodni pohi{tveni Majda Stra`i{ar sejem Köln 2001 84 Neskon~nost kroga France Zupan 94 anketa meseca 000 Poslovni uspeh v letu 2 V anketi so tokrat sodelovali nekateri d irektorji slovenskih lesarskih podjetij. iz vsebine 86 89 90 95 97 98 100 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 ( Novosti iz programa LESNINE IN@ COST E18 “High Performance Wo Obisk kitajskega in{tituta lesne in Dru{tvo {tudentov lesarstva Nate~aj na SL[ Nova Gorica Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv II. del) ENIRING d.d. od Coating” dustrije v Pekingu a kratke novice Svetetu vnovi~ zaupali Belinko Nadzorni svet Belinke je sredi septembra zaupal vodenje {e za pet let dosedanjemu predsedniku uprave dru‘be Silvu Svetetu. Po njegovih besedah bo Belinka ~ez pet let ve~ja, kot je zdaj - letos bodo na primer prihodek v primerjavi z lani pove~ali za 15 odstotkov, ~ez pet let pa pri~akuje najmanj desetodstotno donosnost kapitala. Od tega cilja menda niso preve~ oddaljeni, ker bo letos predvidoma osemodstotna, medtem ko so imeli resda zaradi izrednih dogodkov imeli ‘e skoraj desetodstotno. Najihovi trgi bodo na vzhodu. Menda se {e niso do-kon~no odlo~ili, ali bodo rast dosegli le z vlaganji v obstoje~e programe ali pa bodo kupili katero od podjetij. Leto{nji polletni rezultati so dobri, predsednik uprave Belinke pa se {e ni odlo~il, ali jih bodo objavili. Velik porast prodaje pohi{tva, gospodinjskih aparatov in gradbenega materiala Prodaja v slovenski trgovini na drobno se je v leto{njem drugem ~etrtletju v primerjavi s ~etrtletjem prej pove~ala za 13,6 odstotka, v trgovini na debelo pa za 6,5 odstotka. Po oceni dr‘avnega sta-tisti~nega urada so bile med aprilom in junijem v trgovini na drobno najbolj uspe{ne prodajalne z ‘ivili, pija~ami in tobakom, kjer se je prodaja glede na leto{nje prvo ~etrtletje v povpre~ju po-ve~ala za 16,3 odstotka. Prodaja ‘ivil in pija~ se je pove~ala za 18,8 odstotka, tobaka pa zmanj{ala za 7,7 odstotka, poro~a STA. ijaLes 55(2003) 9 dogodki, odmevi kratke novice V Srbiji se pove~uje kupna mo~ Po poro~ilih Srbskega zavoda za statistiko naj bi imeli prebivalci Srbije v minulih dveh letih znatno ve~je mo‘-nosti za nakup bele tehnike in avtomobilov. Srbski statisti~ni zavod je primerjal podatke o {tevilu povpre~nih mese~nih pla~, ki so bile potrebne za nakup hladilnika, {tedilnika, pralnega stroja in televizorja pred tremi leti, lani in julija letos. Julija 2001 je bil hladilnik vreden 2,9 povpre~ne pla~e, julija lani 1,7, julija letos pa samo {e 1,3 pov-pre~ne pla~e. Sredi leta 2001 je avto kragujev{ke Zastave jugo-tempo stal 41 povpre~nih mese~nih pla~, lani 27,1, julija letos pa 21,3 povpre~nega mese~-nega zaslu‘ka. Lesna Tovarna pohi{tva Pame~e na~rtuje zdru‘itev proizvodnje pod eno streho Lesna Tovarna pohi{tva Pame~e, ki od leta 2001 spada pod okrilje slovenjgra{-ke skupine Prevent in s {e drugimi Pre-ventovimi podjetji iz lesarske panoge tvori podjetje Prevent Les, ‘eli zdru‘iti na ve~ lokacijah razdrobljeno proizvodnjo notranjih vrat, zato na~rtujejo izgradnjo novega proizvodnega obrata v [entjan‘u pri Dravogradu, poro~a STA. Direktor Tovarne pohi{tva Pame-~e Beno Kotnik je prepri~an, da se bo s predvideno investicijo izbolj{ala kon-kuren~nost dru‘be, odprla pa naj bi se tudi vrata na nove tuje trge, kamor ‘e sedaj izva‘ajo ve~ kot 60 odstotkov proizvodnje pod preoblikovano blagovno znamko Lesna. Rutar group v Kranju - prodajni center Dipo Dru‘ba Rutar group je konec avgusta v trgovskem centru Primskovo v Kranju odprla nov prodajni center Dipo. V skladu s sloganom “Ceneje ne gre” je Dipo namenjen kupcem pohi{tva, ki ‘elijo pri opremljanju stanovanja var~e-vati. Po besedah direktorja centra Bo-{tjana Brade{ka gre pri blagovni znamki Dipo za druga~en pristop k prodaji, ki poteka na kar najbolj enostaven na~in in z minimalnimi stro{ki re‘ije. To Dipu omogo~a, da lahko na slovenskem trgu ponuja pohi{tvo po najni‘jih cenah. Dipo Kranj je drugi center te blagovne znamke in obsega 6.000 kvadratnih metrov povr{in, pri ~emer je pribli‘no tretjina skladi{~nih prostorov, preostalo pa so razstavni prostori, na katerih Dipo ponuja okrog 20.000 izdelkov - poleg pohi{tva {e svetila, tekstil, preproge, posodo in elektri~ne aparate. Celotna nalo‘ba v center, ki zaposluje 25 ljudi, je vredna pet milijonov evrov, lastnik in direktor Rutar group Josef Rutar pa v njem pri~akuje ve~ji promet kot v junija odprtem mariborskem centru. Njegovi prednosti naj bi bili v tem, da ne stoji poleg Rutarje-vega centra, ki mu predstavlja nekak{no notranjo konkurenco, obenem pa v Kranju tudi ni drugih velikih prodajaln pohi{tva. Rutar group na~rtuje {iritev blagovne znamke Dipo po celi Sloveniji, saj ‘e i{~e primerne lokacije za manj{e trgovsko pohi{tvene centre v Novi Gorici, Kopru, Novem mestu, Celju, Murski Soboti in drugje. Kot je dejal Josef Ru-tar, bo najprej na vrsti izgradnja Dipo centra v Ljubljani ob velecentru Rutar, kasneje pa bo sledila ustanovitev {e petih ali sedmih pohi{tvenih centrov v Sloveniji. Podjetje Rutar group se ne namerava zadovoljiti zgolj z utrditvijo polo‘aja vodilnega pohi{tvenega trgovca na slovenskem trgu, pa~ pa namerava nadaljevati z vzpostavitvijo verige Dipo na Hrva{kem in v Avstriji, kjer ima dru‘ba tudi svoj sede‘. Lesnina bo na Hrva{kem gradila hotel s posojilom Nove LB Nova ljubljanska banka (NLB) je konec avgusta s hrva{kim podjetjem iz Velike ZRC Toplice in dru‘bo Kamen Ingrad podpisala desetletno posojilno pogodbo za slabih 9,3 milijona evrov. S posojilom bodo zgradili hotel, namenjen tudi {portnemu turizmu. Objekt bo gradila Lesnina, projekt pa bo zavarovala Slovenska izvozna dru‘ba Izvozniki se lahko za pomo~ obrnejo na spletni portal Izvozno okno Na Agenciji RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije -Tipo so vzpostavili spletni portal Izvozno okno, ki slovenskim izvoznikom nudi potrebne informacije o tujih trgih. Portal, ki je javnosti dostopen od aprila letos, najdete na spletnem naslovu www.izvoznookno.si. Trenutno ponuja informacije o 35 izvoznih trgih. Po besedah direktorja Tipa Mateja Kova~a je bil cilj vzpostavitve spletnega informacijskega portala vzpostaviti infrastrukturo za komunikacijo z izvozniki. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj UDK: 674:504.06 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Metodologija za popis okoljskega stanja v slovenski lesni industriji - 2.del Methodology for inventory of environmental aspects in slovenian wood industry Part 2 avtorja Mirko TRATNIK, Marija SLOVNIK izvleček/Abstract V povzetku raziskovalnega poro~ila je predstavljena metodologija spremljanja okoljskega stanja slovenske lesne industrije, s klju~nimi okoljskimi kazalci. The paper (summary of research report) describes the environmental aspects of slovenian wood industry with relevant environmental indicators. Klju~ne besede: lesna industrija, okolj-ska problematika, okoljski informacijski sistem ‘ivljenjski cikel izdelkov, okoljski kazalci. Key words: wood industry, environmental problems, environmental information system, life cycle assessment, environmental indicators 4. PREDLOG ZA POPIS IN SPREMLJANJE OKOLJSKEGA STANJA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE 4.1. Preu~evane enote (groba delitev s statisti~no klasifikacijo) V lesno industrijo v{tevamo proizvodnjo ‘aganega lesa in plo{~, impregni-ranje lesa, proizvodnjo pohi{tva, emba-la‘e, stavbnega pohi{tva in drugih izdelkov iz lesa (galanterija). Po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) so lesnoindustrijske proizvodnje zajete v podro~ju Predelovalne dejavnosti (D), v dveh podpodro~jih: Obdelava in predelava lesa (DD) in Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti; recikla‘a (DN). Podpodro~je DD vsebuje oddelek 20 (Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, slame in protja, razen pohi{tva) in je naprej raz~lenjen na pet razredov: 20.1 @aganje, skobljanje, impregniranje lesa itd., vsak razred pa je naprej raz~lenjen v podrazrede. Podpodro~je DN vsebuje oddelek 36 (Proizvodnja pohi{tva; druge predelovalne dejavnosti, ki vsebuje en razred 36.1 (Proizvodnja pohi{tva), ki je raz~lenjen na pet ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj podrazredov. Prikaz proizvajalne strukture slovenske lesne industrije, za leto 2001, raz~lenjene po kriterijih SKD, je razviden iz slik 6, 7, 8 in 9. V DD 20 Obdelava in predelava lesa je bilo v letu 2001 registriranih 458 lesnoindustrijskih gospodarskih dru-‘b/podjetij. V strukturi “primarne predelave lesa” pomeni 20.10 @aganje, skobljanje, impregniranje lesa s 36,2 % (166 podjetij) najve~ji strukturni dele‘, sledijo mu 20.30 Lesno stavbarstvo z 29,3 % (134 podjetij), 20.51 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa z 20,1 % (92 podjetij) itd. V DN 36.1 Proizvodnja pohi{tva je bilo v letu 2001 registriranih 313 lesnoindustrijskih gospodarskih dru‘b/pod-jetij. V strukturi “finalne predelave lesa” s 61,7 % (183 podjetij) prevladuje dele‘ podjetij skupine 36.14 Proizvodnja drugega pohi{tva, sledijo skupina 36.12 Proizvodnja pohi{tva za poslovne in prodajne prostore, razen sede‘nega, z 18,8 % (59 podjetij), skupina 36.11 Proizvodnja sede‘nega pohi{tva s 12,8 % (40 podjetij) itd. Pri preu~evanju ekolo{ke problematike je pomembna tudi velikost preu~e-vanih podjetij. Iz prikaza na slikah 8 in 9 je razvidno, da v obeh skupinah DD 20 in DN 36.1 prevladujejo majhna podjetja. 4.2. Okoljski informacijski sistem in ekobilance Vsako podjetje mora zgraditi svoj lasten specifi~en okoljski informacijski sistem (OIS), da lahko z zbranimi in sistemati~no spremljanimi okoljskimi kazalci (ekolo{kimi indikatorji, eko-lo{kimi parametri) spremlja in primerjalno vrednoti okoljske (ekolo{ke) in ekonomske zna~ilnosti izdelkov med njihovo celotno ‘ivljenjsko potjo. Metoda ‘ivljenjskega cikla izdelkov (LCA - Life Cycle Assessment), ki ga lahko podjetje uporablja, rabi kot instrument revijaLes 55(2003) 9 Slika 6. Struktura {tevila gospodarskih dru‘b za podro~je OBDELAVA IN PREDELAVA LESA (DD 20, po SKD), za leto 2001. Po podatkih GZS-Zdru‘enje lesarstva. Analiza lesne industrije 2001, kazalniki. Slika 7: Struktura {tevila gospodarskih dru‘b za podro~je PROIZVODNJA POHI[TVA (DN 36, po SKD), za leto 2001. Po podatkih GZS-Zdru‘enje lesarstva. Analiza lesne industrije 2001, kazalniki. raziskave in razvoj Slika 8. [tevilo gospodarskih dru‘b za podro~je OBDELAVA IN PREDELAVA LESA (DD 20, po SKD), za: 20.10 @aganje, skobljanje, impregniranje, 20.20 Proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, ivernih, vlaknenih in drugih plo{~, 20.30 Stavbno mizarstvo/ lesno stavbarstvo, 20.40 Proizvodnja lesene embala‘e, 20.51 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, 20.52 proizvodnja izdelkov iz plute, slame, protja. D1 (male gospodarske dru‘be), D2 (srednje velike gospodarske dru‘be), D3 (velike gospodarske dru‘be). Po podatkih GZS-Zdru‘enje lesarstva. Analiza lesne industrije 2001, kazalniki. Slika 9. [tevilo gospodarskih dru‘b za podro~je PROIZVODNJA POHI[TVA (DN36, po SKD), za: 36.11 Proizvodnja pohi{tva, 36.12 Proizvodnja pohi{tva za poslovne in prodajne prostore, razen sede‘nega, 36.13 Proizvodnja kuhinjskega pohi{tva, razen sede‘nega, 36.14 Proizvodnja drugega pohi{tva, 36.15 Proizvodnja ‘imnic. Po podatkih GZS-Zdru‘enje lesarstva. Analiza lesne industrije 2001, kazalniki. za ekolo{ko-ekonomsko optimaliza-cijo izdelkov in izdelavnih postopkov. Pri izdelavi ekobilanc bi bilo koristno, ~e bi za zaokro‘ene skupine lesnoindustrijskih izdelkov “povpre~ne eko-bilance” z LCA metodo prevzele delo usposobljene znanstvenoraziskovalne institucije, kot so to npr. storili v Nem~iji. Treba bi bilo izdelati ekobilance vsaj za naslednje skupine lesnoindustrijskih izdelkov: • ‘agan les, • lesna tvoriva (iverne plo{~e, vlaknene plo{~e, vezan les in furnir), • pohi{tvo (ploskovno pohi{tvo, sede‘no pohi{tvo, kuhinjsko pohi{tvo, oblazinjeno pohi{tvo idr.). Program odgovornega ravnanja (POR), ki je sicer vodilo Evropske zveze kemi~ne industrije (CEFIC) lahko smiselno delno uporabimo tudi za potrebe okoljskega ravnanja slovenske lesne industrije (po CEFIC- Guidance document on safety and health reporting 1995 in CEFIC- Resposible care 1998) v zvezi z varovanjem okolja lahko sistemati~no spremljamo in vrednotimo vsaj naslednje osnovne parametre (okoljske kazalce): Ravnanje z odpadki: • odlaganje nevarnih odpadkov, • odlaganje nenevarnih odpadkov. Emisije v zrak: • ‘veplov dioksid (CO 2), • du{ikovi oksidi (NO ), • ogljikov dioksid (CO2) in drugi plini, ki prispevajo k u~inku tople grede, • lahkohlapne organske spojine (VOC). Izpusti (emisije) v vode: • fosforne spojine, • kemi~na poraba kisika (KPK), ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj Preglednica 7. Predlog nabora mo`nih okoljskih kazalcev za popis in sistemati~no spremljanje okoljskega stanja v slovenski lesni industriji Skupine lesnoproizvodnih procesov Vrsta okoljskega kazalca Proizvodnja ‘aganega lesa, ivernih plo{~, vlaknenih plo{~ ter vezanega lesa Proizvodnja stavbnega pohi{tva (okna, vrata, stavbni elementi), pohi{tvo iz masivnega lesa (stoli, mize ipd.) Proizvodnja ploskovnega pohi{tva (kuhinjsko pohi{tvo,omarno pohi{tvo ipd.) PRIPOMBE (mo‘nost merjenja oziroma ocenjevanja okoljskih kazalcev) Podatki o porabljenih surovinah in materialih • količine porabljenih surovin in materialov (razčlenjeno po vrstah) • izkoriščanje surovin in materialov (količine ostankov in odpadkov) • delež rabljenega lesa • delež sekundarnih surovin Prevladuje dele‘ porabe sekundarnih surovin (raznovrstnih lesnih ostankov iz proizvodnje ‘aganega lesa) pri proizvodnji ivernih in vlaknenih plo{~. Problemati~en je relativno nizek izkoristek masivnega lesa - nastajajo velike koli~ine kosovnih lesnih odpadkov in ostankov, ‘agovine in skobljancev (mo‘na energetska izraba za pridobivanje toplotne energije). V proizvodnih procesih napadajo velike koli~ine drobnih lesnih odpadkov, ki se uporabljajo prete‘no za pridobivanje toplotne energije v lastnih energetskih obratih. Mo‘no je relativno natan~no spremljanje porabe proizvodnih inputov ter podatkov iz materialnega knjigovodstva Energetski podatki • poraba toplotne energije (lastna proizvodnja, kupljena) • poraba električne energije (kupljena, lastna proizvodnja) Karakteristi~ne so visoke absolutne (specifi~ne) porabe toplotne in elektri~ne energije pri proizvodnji vseh vrst lesnih tvoriv (iverne in vlaknene plo{~e ter vezan les). Mo‘ne so relativno natan~ne meritve in ocene porabe toplotne in elektri~ne energije. Podatki o odpadnem zraku • sproščanje CO, 2 • sproščanje CO • sproščanje SO, 2 • sproščanje NOi • sproščanje lesnega prahu Problemati~no je spro{~anje velikih koli~in odpadnih plinov in lesnega prahu iz proizvodnih procesov za izdelavo lesnih tvoriv, kar ne velja za proizvodnjo ‘aganega lesa. Problem spro{~anja lesnega prahu (odvisno od tehnolo{kih re{itev) Problem spro{~anja lesnega prahu. Mo‘ne so meritve vrednosti parametrov v ve~jih obratih in njihovo ocenjevanje v majhnih obratih. Podatki o (tehnološki) vodi in odpadnih vodah • poraba sveže (tehnološke) vode • napadle količine in vrste odpadnih voda • odpadna toplota Velik problem so odpadne vode, ki nastajajo pri proizvodnih procesih izdelave lesnih tvoriv. Ne velja za proizvodnjo ‘aganega lesa. Mo‘ne so meritve vrednosti parametrov v ve~jih obratih in njihovo ocenjevanje v majhnih obratih. Drugi okoljski kazalci • način uničenja izdelkov (možnost njihove ponovne rabe - recikliranje) • količine in vrste porabljenih kemičnih zaščitnih sredstev in drugih nevarnih snovi (odpadna olja, maziva, goriva, lepila, HOS) • onesnaževanje okolja s hrupom Problemati~no je recikliranje oplemenitenih lesnih tvoriv; medtem ko lesni ostanki, ki napadajo pri proizvodnji ‘aganega lesa, pomenijo enega izmed najpomembnej{ih sekundarnih surovinskih virov za proizvodnjo ivernih in vlaknenih plo{~ ter celuloze. Prevladuje energetska raba drobnih in kosovnih lesnih odpadkov. Prevladuje energetska raba drobnih in kosovnih lesnih odpadkov. Mo‘no je delno merjenje in delno ocenjevanje vrednosti okoljskih kazalcev. ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj • težke kovine (As, Cd, Cr, Cu, Pb, Hg, NI, Zn). Drugi potencialni vplivi: • druge substance, ki potencialno ogrožajo zdravje ljudi. Poraba energije: • poraba in izkoristek energije. V navedenih virih so natančno opredeljene definicije parametrov ter zbiranja podatkov in izračunavanja obremenitve okolja. Ti podatki so lahko hkrati vhodni podatki za ekobilan-ciranje in rabijo za primerjavo z mejnimi dopustnimi vrednostmi škodljivih emisij v zrak, vodo in tla. 4.3. Sistem ravnanja podjetja z vidika varovanja okolja po ISO 14001 Ena od možnosti, da si (lesnoindustrijsko) podjetje pridobi mednarodni certifikat o okolju prijaznem ravnanju, pa je uvedba okoljskega sistema ravnanja podjetja po ISO 14001, ki od podjetja zahteva, da vse svoje ekološko relevantne procese skrbno planira, nadzira in sistematično skrbi za zmanjšanje obremenjevanja okolja. Postopek je zahteven in drag. Certificiranje opravlja za to akreditirana ustanova. 4.4. Geografska karta onesna‘evanja (kataster) Na osnovi zbranih podatkov za vsa obravnavana lesnoindustrijska podjetja in njihovega sistematičnega občasnega (letnega) spremljanja, je moč okoljsko problematiko grafično prikazovati na kartah. Delo bo/bi lahko opravila izbrana institucija (npr. RCL) s posebnim (računalniškim) programom. Za prikaz dinamike in trenda sprememb (na bolje ali na slabše) pa je treba zagotoviti občasno (npr. letno poročanje poročevalskih enot - lesnoindustrijskih podjetij). Zbiranje, urejanje, kontrola in prikazovanje podatkov, pa je/bo povezano s precejšnjimi stroški. 5. SKLEP S predlagano metodologijo lahko lesnoindustrijska podjetja sistemati~no spremljajo okoljsko stanje, za kar morajo zgraditi svoj lastni (specifi~ni) podjetni{ki okoljski informacijski sistem (OIS). Naloga vi{jih managerjev (ravnateljev), ki so odgovorni za splo{-no usmerjanje dejavnosti v podjetju (organizaciji) in opredeljujejo vizijo, poslanstvo, politiko, cilje in strategijo za celotno organizacijo, pa je tudi, da z za organizacijo ustreznimi okoljskimi kazalci (ekolo{kimi indikatorji, eko-lo{kimi parametri) preu~ujejo njihov vpliv na poslovni rezultat organizacije. Z metodo ‘ivljenjskega cikla izdelkov ali metodo ekolo{kega bilanciranja (an. Life Cycle Assessment - LCA,) lahko primerjalno vrednotimo okolj-ske (ekolo{ke) kot tudi ekonomske zna~ilnosti izdelkov med njihovo celotno ‘ivljenjsko potjo (‘ivljenjskim ciklom), ki se za~ne s pridobivanjem (~rpanjem) osnovnih surovin in materialov, se nadaljuje z vrsto obdelovalno-predelovalnih postopkov za njihovo proizvodnjo, transportom, rabo izdelka in na koncu “uni~enja”, po mo‘nosti z vklju~itvijo recikliranja. Metoda LCA je lahko uporabna kot instrument za ekolo{ko-ekonomsko optimizacijo izdelka in postopka za njegovo izdelavo. Z uporabo ustrezne programske opreme lahko organizacija (podjetje), ki ‘eli ekolo{ko vrednotiti svoje izdelke in procese, skraj{a potreben ~as za izdelavo ekolo{ke bilance, ob~asno pa lahko vrednotenje ponovi (npr. vsako leto) in na ta na~in spremlja trend sprememb. V preglednici 7 je podan predlog mo‘-nih okoljskih kazalcev (ekolo{kih indikatorjev, ekolo{kih parametrov), ki so po mnenju avtorjev {tudije relevantni za lesnoindustrijske tehnolo{ke procese. Za ve~jo preglednost in upo{te-vaje posebnosti posameznih skupin lesno- proizvodnih procesov, smo oblikovali tri skupine; to so: proizvodnja ‘aganega lesa, ivernih plo{~, vlaknenih plo{~ ter vezanega lesa; proizvodnja stavbnega pohi{tva (okna vrata, stavbni elementi), pohi{tvo iz masivnega lesa (stoli, mize ipd.); proizvodnja ploskovnega pohi{tva (kuhinjsko pohi{tvo, omarno pohi{tvo ipd.). Mo‘na je seveda tudi druga~na razdelitev. 6. LITERATURA IN VIRI Pri raziskavi je bilo uporabljenih 35 virov KREGAR, Martin Tipi~ne nevarnosti na ‘agarskem obratu Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: Dominika Gornik Bu~ar Recenzent: Franc Merzelj Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana. 2002 VIII, 50 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. -Bibliografija: str. 50. UDK: 630*832.10:630*304 COBISS.SI-ID 902281 Klju~ne besede: varstvo pri delu, ‘agarski obrat, polnojarmenik, tra~ni ‘agalni stroj, nevarnosti, ukrepi S sprejemom Zakona o varnosti in zdravja pri delu leta 1999 so se zaostrile zahteve na podro~ju varstva pri delu. V dilomski nalogi obravnavamo nevarnosti in ukrepe za njihovo prepre~itev na posameznih delovnih sredstvih in delovnih mestih, kjer poteka obdelava hlodovine. Z analizo stanja v dveh podjetjih, kjer je v prvem podjetju osnovni stroj za razrez hlodovine polnojarme-nik, v drugem podjetju pa tra~ni `agalni stroj, smo ugotovili, na katerih delovnih napravah so delavci najbolj izpostavljeni nevarnostim. Predlagali smo ukrepe za zmanj{anje tveganja. ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj UDK: 728.7 strokovni ~lanek (Professional Paper) Drevo in hi{a A tree and a house Lara SLIVNIK, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, Ljubljana izvleček/Abstract ^lanek predstavlja nekatere najbolj znane primere so‘itja dreves in hi{, pri katerih je bila hi{a zgrajena okoli ‘e obstoje~ega drevesa. Uvodni del je literaren: v Odiseji je primer opisa hi{e, ki jo je glavni junak postavil okoli drevesa. Eden izmed prvih, ki je ohranil drevesa in okoli njih postavil hi{o - Kristalno pala~o, je bil vrtnar Joseph Paxton. Po 75 letih je idejo ponovno obudil Le Corbusier z objektom Novi ~asi. Zaradi za{~itenega obmo~ja sta morala drevesa ohraniti tudi Alvar Aalto in Edward Durell Stone. Vse te zgradbe so bili razstavni paviljoni, ki so praviloma za~asni. Eden redkih primerov neza~asne gradnje je Paviljon nordijskih dr‘av v Benetkah, ki ga je na~rtoval norve{ki arhitekt Sverre Fehn. V Ljubljani so po na~rtih arhitekta Jo‘eta Mesarja zgradili vilo Bahovec, v na~rt katere je arhitekt vklju~il drevo. V sklepu so na{tete prednosti gradnje hi{ okoli obstoje~ih dreves. This paper presents some of the most well known examples of cohabitation of a tree and a house where a house was built around an existent tree. The paper starts with an example from the classical literature: Odyssey himself built a house around a tree. The list of examples starts with the Crystal Palace which was designed by Joseph Paxton, a gardener, and actually built around three existent huge trees. Seventy five years later Le Corbusier repeated the idea in the pavilion L’Esprit Nouveau. Due to the restrictions of a preservation area trees were also preserved in designs of Alvar Aalto and Edward Durell Stone. If all these examples were temporary pavilions, Sverre Fehn’s Nordic Pavilion designed for Venice Biennale was not. The list ends with a local example: Villa Bahovec in Ljubljana, designed by Jo‘e Mesar. The conclusion contains a discussion about advantages and benefits of houses built around the existent trees. Klju~ne besede: arhitektura, za~asne zgradbe, narava Keywords: architecture, temporary buildings, nature Izhodi{~e Veliko govorimo o so‘itju med ‘ivo naravo in arhitekturo oziroma med njunima osnovnima sestavinama, drevesom in hi{o. Zelo malo teh idej pa zares dosledno uresni~imo. Na{i predniki so sekali drevesa, da bi pridobili prostor in gradivo za hi{e. To ni bilo so‘itje, saj tak{ne hi{e odre~ejo drevesom pravico do obstoja. Vendar vedno ni tako. Poznamo nekaj primerov v arhitekturni zgodovini, ko sta drevo in hi{a med sabo povezana na nenavaden, a zelo privla~en na~in. V ~lanku so obravnavana izklju~no drevesa, ki so ‘e rasla na lokaciji in so jih med gradnjo hi{ za{~itili in ohranili. Po kon~ani gradnji so pustili, da so prosto rasla v hi{i in s tem postala del arhitekture notranjega prostora. Drevesa so s tem postala sestavni del hi{e in ji pove~ala vrednost notranjega ugodja. Tako sta pridobila vrednost oba - hi{a in drevo! Najve~krat je pri{lo do primerov so‘itja med drevesom in hi{o na svetovnih razstavah. Predvsem zato, ker gre za za~asne zgradbe, ki jih po koncu tak{ne razstave podrejo. V ~lanku niso opisani rastlinjaki, steklenjaki ali zimski vrtovi. Prav tako niso omenjeni drugi ograjeni prostori za gojenje rastlin in ne atriji. ijaLeS 55(2003) 9 kratke novice Homerus: Odiseia (Odiseja) prevod Anton Sovrè V literaturi najdemo v Homerjevi (8. stol. pr.n.{.) Odiseji [Homer, 1951] lep primer opisa hi{e, ki jo je Odisej postavil okoli drevesa. Ko se po dvajsetih letih vrne domov s trojanske vojne in potovanj po morju, ga ‘ena Penelopa sprva ne prepozna oziroma se ‘eli pre-pri~ati, ~e je res njen mo‘. Predlaga mu, naj prestavi njuno posteljo v drug prostor. ø-23 Penelopa spozna Odiseja [str. 328; 181 - 204]: Rekla je to, presku{áje mo‘a: Odiseja pogreje, ves nejevoljen zrojí in re~e skrbljivi pridrugi: “@ena, beseda bolí, prav res, ki si tu jo izrekla! Kdo je prestavil mi posteljo mojo? Te‘kó bi to zmogel, tudi ko bil bi ve{~ak; samó ~e pri{èl bi kdo vi{jih, ta bi jo kajpa lahkó po volji prenesel na drugi kraj; mo‘ umrljivih nih~è, pa nàj bi {el {è tako mo~en, nè bi premaknil je z mesta, ker postelja moja umetna, to ti je ~ude‘na stvar: in sam sem jo stêsal, nih~è drug. Rasla na sredi dvori{~a neko~ je sen~nata oljka, krepko in bujno drevo, ko slòp biló ji je deblo. Tu krog nje sem zidal si sobo in tudi dozidal, vso iz rezanih kamnov, a nanjo poveznil sem streho, vrata ji vdelal ~vrstà, okviru na tésno prile‘na. Potlej {elè obsekal vejevje sem sen~nati oljki, deblo odrezal pri tleh, a panj obtesal sem z bradljo, sna‘no in z ve{~o rokó, natanko po vrvi merilni, zgladil ga v posteljni plòh, z mozníkarjem zavrtal moznice. S plohom za~en{i sem tesal si pógrad in tudi dotesal; z zlatom okrasil nato, s kostjo sem ga slonovo, srebrom, s pasom straníci prepel, {krlatnim, iz ko‘e volovske. Toliko, ‘ena, povem ti v dokaz! Ne vem pa, seveda, jèli trdó {e stoji in ní ‘e kdo ga nemara vtem prestavil drugàm, ko spodrezal je olj~ni parobek.” In tako je ‘ena Penelopa dokon~no prepri~ana, da je mo‘, ki se je vrnil, res Odisej. Joseph Paxton: Crystal Palace (Kristalna pala~a), London 1850-51 Prva zgradba, pri kateri so ohranili drevesa in jih vklju~ili v notranji prostor, je bila Kristalna pala~a (slika 1). To je stavba za prvo svetovno razstavo leta 1851, ki jo je na~rtoval Joseph Paxton (1801-1865). Po poklicu je bil vrtnar, v graditeljstvu pa samouk. Na-~rtoval je ‘e nekaj rastlinjakov in pri tem pridobil veliko izku{enj ter se domislil veliko novosti. Prav te prednosti je izkoristil pri na~rtu za povsem nov tip arhitekture - za prvo razstavno zgradbo, ki bo postavljena na zemlji{~u le dolo~en ~as - leto ali dve. Kristalna pala~a [Slivnik, 2003] je bila torej v merilu in velikosti precej druga~na od rastlinjakov, s katerimi je imel najve~ izku{enj. Zemlji{~e za stavbo je bilo v Hyde Parku, v Londonu, in je rahlo padalo od zahoda proti vzhodu. Pribli‘no na polovici ga je pre~kala skupina trideset metrov visokih starih brestov, na severu pa sta ga omejevali {e dve gru~i dreves. Slika 1. McKean, J., 1994: Crystal Palace (Joseph Paxton and Charles Fox). Phaidon, London. S temi omejitvami je Paxton skiciral fasado in prerez ter kasneje tudi detajlne na~rte. Gradbena komisija je sprejela predlog sredi julija 1850 kljub te‘avam, ker Paxton ni ohranil vrste visokih, starih brestov, ki so stali sredi na~rtovane stavbe. Tako naj bi zaradi gradnje podrli nekaj dreves. ^asopis The Times in javnost sta protestirala: Albert! spare those trees, Mind where you fix your show; For mercy’s sake, don’t, please, Go spoiling Rotten Row. To je prisililo Josepha Paxtona in Joha Hendersona, ki je veliko vedel o konstrukcijah, da sta na~rte dopolnila [Mattie, 1998: 13]. John Henderson je konstruiral osrednje pre~no krilo, ki naj bi bilo potrebno predvsem zaradi stabilnosti celotne stavbe. V pre~no krilo je vklju~il tudi tri trideset metrov visoka brestova drevesa, ki so stala ob glavnem vhodu. Celotno pre~no krilo je dobilo {e polkro‘no leseno konstrukcijo s stekleno streho. Tako je celotna stavba dobila osrednji po- 274 ijaLes 55(2003) 9 udarek. Pre~no krilo je bilo s tem visoko triintrideset metrov, toliko kot Nô-tre Dame v Parizu. Ko je bila Kristalna pala~a v celoti prekrita s steklom, so ugotovili, da je kar nekaj gnezd vrabcev ostalo na brestih. Nikogar ni motilo, vrabci so postali edini stalni prebivalci ogromne pala~e. Prav tako so ohranili dve skupini manj-{ih dreves na severu stavbe in prostor ob njih namenili restavracijam. Dreves niso prekrili, nad njimi ni bilo strehe. Nobeno od dreves se ni ohranilo do danes. Paxton je komisijo le ste‘ka prepri~al, da stavbo lahko postavijo do zahtevanega roka. Javnost pa, ki je prej nasprotovala gradnji, je bila ob lahki in o~itno za~asni zgradbi v trenutku nav-du{ena. Kristalno pala~o, dolgo 560 metrov, {iroko 125 metrov in visoko 33 metrov, so kon~ali po sedemnajstih tednih del na gradbi{~u. To jim je uspelo predvsem zaradi demonta‘ne konstrukcije, saj so vse elemente pripeljali ‘e narejene na gradbi{~e in jih tam le sestavili. Narejena je bila to~no ob pogodbeno dolo~enem roku, 1. januarja 1851. Prva svetovna razstava je imela velik uspeh. V pol leta jo je obiskalo prek {est milijonov ljudi in imeli so neverjeten dobi~ek. Spomladi leta 1852 so Kristalno pala~o razstavili in jo ponovno sestavili na drugi lokaciji, v Syden-hamu na jugu Londona, ob ‘elezni{ki progi London - Brighton. Za obiskovalce so jo odprli junija 1854 in vse do po‘ara 30. novembra 1936 je bila priljubljen izletni{ki kraj. Le Corbusier: Paviljon L’Esprit Nouveau (Novi ~asi), Pariz 1924-25 Le Corbusier (Charles-Édouard Jea-nneret) (1887-1965) je za razstavo dekorativne umetnosti in moderne industrije v Parizu leta 1925 zasnoval Slika 2. Le Corbusier, 1964: Le Corbusier et Pierre Jeanneret Œuvre complete 1910-1929. Les Editions d’Architectur (Artemis), Zürich. paviljon po na~elih, ki jih je predstavil v ~lankih v reviji L’Esprit Nouveau, v katerih je kritiziral vso dekorativno umetnost. Arhitektura je v teh ~lankih definirana kot umetnost, ki se ukvarja z vsem: od pokrajine, mest, ulic in hi{ do najmanj{ih predmetov za vsakdanjo uporabo. Predlaga kar nov na~in `iv-ljenja: vsako stanovanje v bloku je majhna hi{a z vrtom, pri ~emer ni pomembno, kako visoko nad terenom je name{~ena. Osnovna enota «stroja za bivanje» naj bo udobna, uporabna in lepa, opremljena z industrijsko izdelanim pohi{tvom. Paviljon torej prikazuje enoto immeubles villas, oblikovano v slogu Le Corbusierovih zgodnjih belih vil, z drevesom, ki raste v njegovi sredini (slika 2). Le Corbusier je le ste“ka dobil zem-lji{~e za paviljon. Prvi predlog za paviljon je izdelal januarja 1924 in ga dal v odobritev odgovornim arhitektom razstave, ki so ga odlo~no zavrnili. Zato je pridobil sponzorje in v sramoto organizatorjev postavil paviljon po svojem okusu. Tudi pri lokaciji so organizatorji nagajali. Dolo~ili so neugledno lokacijo, v senci Grand Palaisa in med drevesi, ki jih je bilo potrebno ohraniti. Okoli paviljona so postavili {est metrov visoko ograjo, ki so jo {ele na opomin ministra za umetnost odstranili[Findling, Pelle, 1990: 239]. Namen celotnega paviljona je bil izzivati organizatorje in obiskovalce tako z arhitekturo kot z razstavnimi predmeti. Drevesa, ki so ‘e stala na zemlji{~u, je Le Corbusier vklju~il v paviljon. Prilagodil je tloris stanovanja in dodal ovalno dvorano, kjer je bil glavni vstop v paviljon. Ovalna dvorana je bila namenjena predstavitvi velikanskih risb, na katerih je bilo prikazano sodobno mesto Ville contempo-raine. Del takega sodobnega mesta je prilagodil Parizu in ga imenoval po donatorju, industrialcu Gabrielu Voi-sinu, plan Voisin. Na~rt je bil seveda provokacija, a bi bil izvedljiv in obiskovalci so se zgra‘ali. Stanovanjski del predstavlja osnovna enota, ki naj bi bila sestavni del stolpnic sodobnega mesta. Enota stanovanja obsega dve nadstropji z galerijo, teraso in vrtom. Stanovanje je bilo opremljeno z industrijskim pohi{tvom iz enostavnih materialov in brez dekoracije. Oprema stanovanja je poudarjala industrijske vgrajene modularne omare in enostavne okrasne predmete ter kubisti~ne slike. Ker je enota le del celote, so tri njene fasade slepe. Celoten paviljon je bil iz armiranega betona. Le Corbusier se je veliko ukvarjal z zelenjem. Idejo, da bi bila terasa oze-lenjena, je izdelal ‘e pri vilah - apartmajih leta 1922. Tu je bilo vsako stanovanje prava mala hi{a z vrtom, ne glede na vi{insko oddaljenost od ceste. Sedaj je izkoristil prednost zemlji{~a in obstoje~e veliko drevo vklju~il v teraso. Ta m je raslo veliko drevo, zelo verjetno gaber, in segalo skozi odprtino v strehi. Tla terase je tlakoval z betonskimi plo{~ami. Nanje je postavil klop iz pari{kega parka. ijaLes 55(2003) 9 274 raziskave in razvoj Paviljon zdru‘uje celotno lestvico modernega oblikovanja: od vinskega kozarca do neboti~nika, od kljuke do novih mest. Je prikaz Le Corbusierovih “petih to~k nove arhitekture”: stebri, ravna streha, linearna okna, svobodni tloris, svobodna fasada. Staro, prosto stoje~e pohi{tvo je bilo nadome{~eno s standardiziranimi omarami na na-tan~no dolo~enih mestih. Zelenje je postalo del arhitekture in jo sooblikovalo. To so bile docela nove re{itve. V primerjavi z drugimi je bil to paviljon, v katerem je bilo zelo malo “umetnosti” in sploh ni bil “dekorativen”. Po kon~ani razstavi so maja leta 1926 paviljon poru{ili. Po izvirnih na~rtih so ga leta 1977 ponovno postavili v Bologni v Italiji, ob muzeju sodobne umetnosti, in danes si ga lahko spet ogledamo. A nobena replika ni enaka originalu. Sredi terase / vrta raste breza. Alvar Aalto: Finski paviljon, Pariz 1936-37 Finska se je ob dvajseti obletnici dr‘ave (1917-37) predstavila na svetovni razstavi v Parizu. Alvar Aalto (1898 -1976) s sodelavci je na nate~aj za paviljon poslal kar dva predloga in oba je komisija nagradila. Lokacija paviljona je bila sicer tik ob Trocadéroju, a na neugodnem, nagnjenem zemlji{~u, poraslem s posameznimi drevesi, ki jih je bilo potrebno ohraniti. Te slabosti je znal Aalto izkoristiti in iz njih narediti prednosti (slika 3). Kot glavno temo arhitekture je Aalto izpostavil finski gozd, surovino za glavno nacionalno industrijo in iz nje ~rpal svoje ideje. “Gozd je za Finsko industrijo in ekonomijo zelo pomemben” in “finski duh in moderna arhitektura sta v lesu vseskozi vidna” [MacKeith, 1992: 122]. Paviljon je zato predstavljen kot tradicionalna in hkrati kot moderna arhitekturna podoba hi{e v Slika 3. Fleig, K., 1963: Alvar Aalto, The Complete Works, vol. I, 1922-1962. Karl Krämer, Stuttgart. Editions Girsberger, Zürich. gozdu. Kompozicija paviljona je predstavljala skupino med seboj povezanih hi{ z notranjimi dvori{~i in vrtovi. Glavna vhodna vrata so bila tik ob Trocadéroju. Tu je bil tudi najve~ji in najvi{ji prostor, nato pa so se prostori zmanj{evali in zni`evali, izmenjevali so se zaprti in delno odprti prostori, dvori{~a in vrtovi. Mali prostori so spominjali na japonske hi{e s svobodnim tlorisom in premi~nimi stenami, stebri ter dvori{~i. Osvetljeni so bili z majhnimi ozelenjenimi dvori{~i, ki so bila v sredi{~u prostorov. Notranjost je bila kombinacija belih povr{in in lesa, tako na stenah kot na stropu. Zaradi razli~nih vi{in je Aalto na~rtoval stopnice, medeta‘o z balkonom in dvori{~a ter tako omogo~il dovolj prostora in razli~ne poti za obiskovalce. Skupaj z ‘eno Aino sta na~rto-vala celotno notranjo opremo. Materiala, ki sta ju pri tem uporabila, sta jeklo in les. Oba v njunem celotnem spektru uporabe, od konstrukcije do detajla - na primeru lesa: od fasadne obloge do ro~ajev. Med konstrukcijskimi elementi velja posebej omeniti stebre, sestavljene iz {tirih debel brezovega lesa. Zvezani so bili v kvadrat in imeli diagonalne lesene opornike. S kri‘anjem diagonalnih opornikov je nastal trikotni sistem s posebno kvaliteto prostorske stabil- nosti. Kombinacija stavbnega lesa in naravnega lesa je bila predstavljena kot ena izmed glavnih vizualnih tem. Veliko {tevilo stebrov in lesenih detajlov je posnemalo tako lokacijo s {tevilnimi drevesi kot tudi neskon~ne gozdove finske pokrajine. Zanimivi so psiholo{ki u~inki: meja med zunanjostjo in notranjostjo je zabrisana, prav tako med svetlobo in senco, med nizkimi in visokimi, med ozkimi in {irokimi prostori, med obdelavo tal, stropa in sten, med razstavljenimi izdelki in opremo paviljona. Prav tako med naravnim okoljem in arhitekturo. V neposredni bli‘ini je bilo vsaj dvanajst dreves, ve~inoma kostanjev, ki jih je moral Aalto upo{tevati in jih vklju-~iti v arhitekturo. Drevesa je izkoristil kot prednost in kot nekaj naravnega. Pustil je, da so prosto rasla sredi stopnic, zaradi njih je naredil sredi hi{e atrij ali odprl del strehe. Arhitekturno torej ne dominira celota, temve~ posamezne vrste stebrov ter njihove razvrstitve. Paviljon ni poseben toliko v konstrukciji kot v ideji in oblikovanju malih detajlov. Kot parafraza finskega gozda so stebri predstavljeni kot konstrukcijski element, kot struktura in kot stenska obloga. Tudi velike fotografije gozdov ponazarjajo pokrajino. Aalto je naredil finski gozd sredi Pariza. Oba Aaltova projekta za paviljon ka-‘eta na nadgrajevanje funkcionalizma in pomenita premik od internacionalnega stila k lastnemu slogu. Hkrati ka‘eta Aaltov odnos do urbanizma oziroma do ume{~anja arhitekture v prostor, kjer ima izrazit ob~utek za obsto-je~e. Kombinacija tradicije in moderne, ~ut za tloris in prereze ter izvrstni leseni detajli so bili odlo~ilni za uveljavitev Aalta, ki si je s paviljonom prvi~ pridobil ob~udovalce zunaj Finske [Mac-Keith, 1992: 134]. ijaLeS 55(2003) 9 Edward Durell Stone: Paviljon Zdru‘enih dr‘av Amerike, Bruselj 1957-58 Na nate~aju za paviljon Zdru‘enih dr‘av Amerike v Bruslju je bil izbran arhitekt Edward Durell Stone (1902-1978). Kot pripoveduje v svojem ‘ivljenjepisu [Stone, 1962: 144-46], si je najprej ogledal lokacijo v Bruslju, bil nad njo navdu{en in aprila 1957 za~el izdelovati na~rte. Parcela je bila trikotne oblike, ob pomembnem cestnem kri‘i{~u, velika 4,65 hektarov in se je rahlo vzpenjala proti kraj{i stranici trikotnika. Sredi{~e trikotnika je imelo naravno obliko amfiteatra. Edina ovira so bila drevesa, enajst velikih vrb, ki jih je belgijski kralj Albert zasadil ‘e pred pol stoletja in so bile za{~itene (slika 4). Po besedah arhitekta je lokacija sama kazala na re{itev: tloris naj bo okrogel, da bo z vseh strani dobro viden in z njim bodo lahko prekrili vrbe v osrednjem delu. Glede na zahteve vlade po razstavnih povr{inah je imela stavba nekaj ve~ kot sto metrov v premeru. Bila je tako velika, da bi lahko prekrili obi~ajen stadion ali {olsko igri{~e za rugby. To je bila takrat najve~ja stavba z okroglim tlorisom, brez stebrov in ijaLeS 55(2003) 9 prekrita s streho. Enajst vrb je ostalih nepo{kodovanih v paviljonu in so sooblikovale notranji prostor. Za princip prekritja strehe so prilagodili sistem kolesa: zunanji jeklen obro~ je bil povezan z radialnimi {pi-cami z notranjim obro~em, 18 metrov v premeru. [pice so bile iz 5 centimetrov debele jeklene vrvi. Zunanji tla~ni obro~ je bil podprt z dvojno vrsto 15 metrov visokih jeklenih stebrov nad medeta‘o. Pod zunanjo prozorno streho in spremljajo~imi spodnjimi {pi-cami kolesa so bile vertikalne kovinske vezi iz aluminija z zlatimi zaklju~ki, ki so dajale notranjosti poseben lesk. Tudi zunanji stebri so bili pobarvani z zlato barvo, tako da je imela celotna stavba - stene, streha in stebri - isti ton: belo in prozorno z zlatimi poudarki. Zunaj so bile {e zastave, ki so dale celotni kompoziciji posebno barvitost. V notranjosti je bil bazen z otokom, na katerem so razstavljali kiparji. Paviljon Zdru‘enih dr‘av Amerike je bil najbolj obiskan paviljon na svetovni razstavi v Bruslju leta 1958. Sverre Fehn: Paviljon nordijskih dr‘av, Benetke 1958-62 Sverre Fehn (1924) je pri na~rtovanju Norve{kega paviljon v Bruslju 1956-58 sledil enostavni oblikovalski logiki. Betonski zidovi in lesena stre{na konstrukcija so bili glavni konstrukcijski elementi, notranjost pa je dopolnjevala posebna svetloba. Enako logiko je uporabil tudi na nate~aju za Paviljon nordijskih dr‘av (za Finsko, Norve{ko in [vedsko) v Giardinih v Benetkah (slika 5). Na razstavi{~u v Giardinih so za paviljon izbrali lokacijo blizu glavnega vhoda, med ameri{kem in danskim paviljonom. Na parceli so prosto rasla tri stara drevesa in ker so bila spome-ni{ko za{~itena, jih niso smeli posekati. raziskave in razvoj Slika 5. Norberg-Schulz, C., Postiglione, G. 1997: Sverre Fehn Works, Projects, Writings, 1949-1966. The Monacelli Press Med gradnjo so jih za{~itili. Da bi jim pustili njihovo vi{ino, so morali prekiniti stre{no konstrukcijo. Nekatera od dreves {e danes prosto rastejo in nad stre{nimi tramovi {umijo ko{ate kro{-nje, ki dajejo dodatno senco. Ta drevesa so dokaz ‘ivljenjske bli‘ine narave in umetnosti ter ka‘ejo na na~in razmi{-ljanja in ‘ivljenje v nordijskih dr‘avah. Razstavni prostor na 366 kvadratnih metrih je z dveh strani popolnoma zaprt, severna stena lo~uje paviljon od paviljona Zdru‘enih dr‘av Amerike, vzhodna pa ga lo~i od manj{e vzpetine. Teren se na vzhodni strani paviljona dvigne za vsaj 2,5 metra. Na jugovzhodnem delu paviljona, pod zunanjimi stopnicami, je shramba. Paviljon je torej z dveh strani popolnoma zaprt, z drugih dveh pa popolnoma odprt. Velika pomi~na steklena okna se lahko v celoti premaknejo, narava vstopi v prostor in zato sploh nimamo ob~utka, da smo pravzaprav v zaprtem prostoru. Glavni vtis notranjega prostora je posledica posebnega u~inka strehe, ki je mre‘asta in kar najbolj enostavna. Povr{ina strehe je 450 kvadratnih metrov. Kritina je iz plo{~ fiberglasa, ki so polo‘ene prek zgornje plasti betonskih nosilcev. Konstrukcija strehe je sestav- raziskave in razvoj ljena iz dveh plasti vzporednih betonskih nosilcev, ki sta pravokotno postavljeni ena vrh druge. Drobno mre‘o zgornjih nosilcev podpira glavni spodnji nosilec, sestavljen pravzaprav iz dveh vzporednih, z dvojno vi{ino. Nosilca le‘ita ob zahodni strani in gresta od severnega konca, kjer se naslanjata na zid, do ju‘nega, kjer se opirata na mo~an steber. Obe mre‘i s svojo vi{ino in ozkimi medprostori prepre~ujeta soncu direktno osvetlitev osrednjega prostora - celo v poletnih mesecih, ko je vpadni kot sonca najve~ji. To omo-go~a, da so v prostoru razstavljeni predmeti brez senc in enakomerno osvetljeni. Notranjost paviljona je brez vertikalnih konstrukcijskih elementov. Edini steber je zunaj, na jugozahodnem vogalu, kjer se stikata obe stekleni steni. To je mo~an konstrukcijski element, ki podpira dvojni nosilec. Zunaj se dvojni nosilec razdru‘i, vsak pod kotom 45 stopinj in tako naredi okvir za {e eno staro drevo [Norberg-Schulz, Postiglione, 1997]. Pri muzejih in galerijah je {e posebej treba paziti na svetlobo. V Benetkah je te‘avno: gru~e mogo~nih dreves niso smeli posekati, saj je park Giardini za{~iten kot edini park v Benetkah. Naloga je bila zahtevna: narediti streho, da bi za{~itili slike in kipe pred neposredno son~no svetlobo in hkrati ustvariti vtis skandinavskega okolja brez senc, kjer so dela nastajala. Fehnu je uspelo re{iti problem vklju~itve razstavljenih umetni{kih predmetov iz treh razli~nih dr‘av s prenosom nordijske svetlobe, ki dolo~a enoten notranji prostor. Mo~ njegovih najbolj{ih del se ka‘e v prepletu arhitekture in narave ter njuni nadgradnji. Edini ob~utek, ki ga obiskovalec dobi, je velik prostor, povsem brez podpor, sredi katerega rasejo drevesa in je hkrati dovolj hladen in svetel. Drevesa rastejo v stavbi in raztezajo veje preko strehe, ki je narejena iz mre‘nih betonskih nosilcev. Nosilci iz lisastega marmorja in goste kro{nje razpr{ijo ostro mediteransko svetlobo in napolnijo notranjost z mehkim, skandinavskim vzdu{jem. Stavba je dobesedno zgrajena okoli dreves. Drevesne kro{nje, oblikovanje strehe in razpr{ena (difuzna) svetloba dajejo notranjosti paviljona ne‘no svetlobo, ki je zna~ilna za nordijske de‘ele. Jo‘e Mesar: Vila Bahovec, Ljubljana, 1934-35 Enega izmed redkih na~rtov v Sloveniji, kjer je arhitekt vklju~il obstoje~e drevo v novozgrajeno hi{o, je naredil Jo‘e Mesar (1907). To je bila vila Ba-hovec na Erjav~evi cesti v Ljubljani (slika 6). Pri na~rtovanju vile se je Mesar zgledoval po Le Corbusieru in njegovih petih to~kah nove arhitekture: dva visoka stebra dr‘ita nadstre{nico, hi{a ima ravno streho, tloris in fasada sta svobodna. Linearnost oken ni zelo izrazita. Zelenje je tu postalo del arhitekture in jo je sooblikovalo. V ravni strehi nad-stre{nice, ki je bila potegnjena do ceste, je bila okrogla odprtina za drevo. Ob gradnji drevo {e ni bilo dovolj visoko, zato so v strehi pustili odprtino. Drevo je z leti spremenilo smer rasti, raslo je mimo odprtine v strehi. Odprtina je ostala prazna, drevo je raslo mimo nadstre{nice. Vilo so kasneje preimenovali v Ma~ko-vo vilo in so jo ob gradnji Cankarjevega doma poru{ili, drevo pa posekali. Rezultati Prvi, ki ga je protest javnosti prisilil, da ni podrl dreves, ampak delno spremenil ‘e izdelan tloris, je bil Joseph Paxton. V svoji prvi zamisli stavbe za svetovno razstavo, s katero se je stri- Slika 6. Bernik, S.: 1998: Tank : slovenska zgodovinska avantgarda. Revue international de l’art vivant 5: 98-105. njala tudi gradbena komisija, Paxton ni upo{teval visokih brestov. [ele po ogor~enem protestu javnosti sta skupaj s Johnom Hendersonom izdelala predlog s polkro‘no leseno konstrukcijo, polnjeno s steklom in s tem dala stavbi dodaten poudarek, ozna~ila vhod in jo dvignila iz anonimnosti. Drugi je bil Le Corbusier, ki je s paviljonom Novi ~asi leta 1925 izzval veliko polemik. ^eprav so mu organizatorji dodelili neprimeren prostor, je iz njega naredil najve~. Tloris je prilagodil drevesom, eno je raslo sredi terase. Alvarja Aalta je tema paviljona privla-~ila zaradi dveh stvari. Prvi~, ker je pri imel oblikovanju paviljona proste roke: “Eksperimentiranje in drznost nista samo dovoljeni, ampak celo za-`eleni. Pri na~rtovanju za vsakodnevno oziroma trajno uporabo je potrebno biti pazljiv. Tu tega ni treba upo{tevati, saj stavba temu ni namenjena”. [Schildt,1986: 130]. Druga zanimivost se mu je zdela lokacija sama: sredi mogo~nih dreves in na nagnjenem terenu, kjer je bilo prepovedano posekati katerokoli drevo, hkrati pa tik ob Trocadéroju. Mnogi arhitekti in naro~-niki so prepri~ani, da je rahlo nagnjen in gozdnat teren slaba lokacija. A Aalto je slabosti spremeni v prednosti: “Za arhitekta je izziv, da lahko preizku{a ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj razli~ne vi{ine in prekinja geometrijo z nenehnim prilagajanjem naravnim pogojem”. [Schildt,1986: 130]. To je vedel tudi Edward Durell Stone. Paviljon Zdru‘enih dr‘av Amerike v Bruslju je bil veli~asten zaradi svoje velikosti, saj je bil najve~ja stavba z okroglim tlorisom in brez stebrov hkrati pa prekrit s streho. Tako so vseh enajst vrb prekrili, preostale so nepo-{kodovane v paviljonu in so sooblikovale notranji prostor. Primer neza~asne gradnje si lahko ogledamo v Benetkah. Tudi tu so bile zahteve te‘avne. Gru~e mogo~nih dreves niso smeli posekati, saj je park Giardini za{~iten kot edini park v Benetkah. Sverreju Fehnu je izvrstno uspelo narediti tak{no streho, da je za{~itil slike in kipe pred neposredno son~no svetlobo in hkrati ustvaril vtis skandinavskega okolja brez senc, kjer so dela nastajala. Znal je re{iti problem vklju~itve dreves ob razstavljene umetni{ke predmete. Ob~utek, ki ga obiskovalec dobi, je velik prostor, povsem brez podpor, sredi katerega rastejo drevesa. Ta raztezajo veje kro{nje preko strehe in s tem dajo prostoru hlad in omeh~ajo svetlobo. Mo~ Fehnovih najbolj{ih del se ka‘e v prepletu arhitekture in narave ter njuni nadgradnji. V intervjuju za finsko arhitekturno revijo je Fehn razlo‘il: “[tudentom vedno pravim, naj gledajo stavbo. ^e pri tem opazijo lepo drevo, potem je stavba dobra arhitektura, ker le dialog med naravo in arhitekturo naredi drevo lepo.” [Norri, 1986]. Sklep Arhitekt najve~krat zahteva ravno zemlji{~e, brez naklonov in brez zelenja. Vedno je izziv ve~ji, ~e so zahteve ve~je. ^e je manevrskega prostora manj, se lahko v re{itev bolj poglobi in jo bolj domisli. V~asih je potrebno zaradi protesta javnosti ali zaradi za{~i- tenega podro~ja zelenje, torej drevesa pustiti, da rastejo v objektu ali ob njem. Najve~krat se to zgodi pri za~asnih objektih, ki jih po dolo~enem ~asu poderemo, drevo pa ohrani zemlji{~e in mu da svoj ~ar. Vsi na{teti primeri zdru‘evanja dreves in stavb so nastali zaradi potrebe in ne zaradi ekologije. Vse stavbe so razstavni prostori, pravzaprav galerije, kjer je {e posebej treba paziti na svetlobo. Dva na~ina sta, kako vklju~iti in povezati drevo v notranjem prostoru. Lahko naredimo ogromno streho, tako kot sta jo Joseph Paxton in Edward Durell Stone. Druga mo‘nost je, da pustimo del strehe odprt in del kro{nje drevesa ostane nepokrit, tako so naredili Joseph Paxton, Le Corbusier, Alvar Aalto, Sverre Fehn in Jo‘e Mesar. Pri obeh na~inih pa je namen starega drevesa enak: notranjosti da posebno mikavnost. Zahvala ^lanek je nastal v okviru doktorskega dela na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Pri delu mi je z nasveti pomagal mentor prof. dr. Jo‘e Ku{ar. Na tem mestu se mu zahvaljujem za pomo~. literatura 1 . Findling, J.E., Pelle, K.D., 1990: Historical Dictionary of World’s Fairs and Expositions, 1851 - 1988. Greenwood Press, Westport. 2. Homer, 1951: Odiseia. Prevod Anton Sovrè. Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, Ljubljana. 3. MacKeith, P.B., Smeds, K., 1992: The Finland Pavillons / Finland at the universal expositions 1900 - 1992. Kustannus Oy City, Helsinki. 4. Mattie, E., 1998: World’s Fairs. Princeton Architectural Press, New York. 5. Norberg-Schulz, C., Postiglione, G. 1997: Sverre Fehn Works, Projects, Writings, 1949-1966. The Monacelli Press 6. Norri, M.R., 1986: About Rationalism of Spiritual Content. Interview with S. Fehn. Arkkitehti 4: 77-84. 7. Puente, M., 2000: 100 años pabellones de exposición / 10 0 Years Exhibition Pavilions. Editorial Gustavo Gili, Barcelona. 8. Schildt, G., 1986: Alvar Aalto: The Decisive Years. Rizzoli International Publications, New York. 9. Slivnik, L., 2003: Stavba za prvo svetovno razstavo (raziskava 2002). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana. 10. Stone, E.D., 1962: The Evolution of an Architect. Horizon Press, New York. novi diplomanti KOZJEK, Rajko Prenova poslovnega procesa v pohi{tveni industriji Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Leon Oblak Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana. 2002. VIII, 61 f.: tabele, ilustr. ; 30 cm. -Bibliografija: str. 60-61. UDK: 65.011.8:684 L vn 392 COBISS.SI-ID 897417 Klju~ne besede: poslovni proces, re-in‘eniring Prou~evali smo prenovo poslovnih procesov kot metodo za izbolj{anje u~in-kovitosti in uspe{nosti poslovanja z namenom pove~anja konkuren~nosti podjetja. Smo v ~asu, ko se poslovno okolje izredno hitro spreminja, zato je prav prenova poslovnih procesov ali rein`eniring poslovanja tista metoda, ki omogo~a podjetjem, da se hitreje prilagajajo spremembam v okolju. Na osnovi spoznanj smo, ob analizi obstoje~ega stanja, uporabili filozofijo prenove poslovnih procesov kot izhodi{~e za predlagane spremembe v posameznih procesih ter prikazali tudi u~inke sprememb s projekcijo izkaza uspeha. Poleg teoreti~nih spoznanj, preizku{enih in preverjenih tudi v praksi, smo za oporo uporabili konkretne podatke in ugotovitve iz sanacijsko razvojnega programa podjetja Hoja Mobiles ter gospodarskega na~rta. Ugotovili smo, da so potrebne ve~je nalo`be v izpopolnjevanje in usposabljanje kadrov, delno tudi pove~anje {tevila zaposlenih, pa tehnolo{ka prenova. Ocenjena vrednost nalo`b v vi{ini EUR 300.000 se povrne `e v 2 letih. Projekcija poslovnega izida prikazuje dobi~ek `e po 1 letu uvajanja sprememb, izhajajo~ih iz sanacijsko razvojnega programa. ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj UDK: 339.13 Tr`enje Marketing avtor Vojko KALU@A izvleček/Abstract Tr‘enje je pomembno za podjetja. Ne smemo ga ena~iti s prodajo. Pomembni so elementi tr‘enja: potreba, ‘elja, izdelek (storitev), vrednost, menjava in trg. V ~lanku je opredeljen tr‘enjski splet in oblike obdelave trga. Marketing is important for companies. We should not equal marketing with sales. These elements of marketing are of vital importance: the need, the desire, the product (service) the value, the trade, and the market. The article defines marketing mix and forms of market processing. Klju~ne besede: elementi tr‘enja: potreba, ‘elja, izdelek (storitev), vrednost, menjava in trg, tr‘enje, prodaja, tr‘enjski splet, tr‘ni dele‘, segmenta-cija trga, tr‘ni segment, tr‘no pozicio-niranje, tr‘na vrzel. Key words: marketing elements, need, desire, product, service, value, trade, market, sales, marketing circumstances (marketing mix), market share, segmentation of marketing, market segment, market positioning, market gap. UVOD Pojem tr‘enje izvira iz anglosaksonskega izraza marketing , ki je nastal iz besede the market, kar pomeni trg. Tr‘enje se je razvilo kot odgovor na spremembo tr‘i{~a proizvajalcev v tr‘i{~e kupcev. Za tr‘i{~e proizvajalcev je zna~ilno, da ima odlo~ujo~ pomen na trgu ponudnik. (“Vsak izdelek si bo ‘e na{el svojega kupca” - Seyev zakon). Ko ponudba preraste povpra{evanje, mu moramo posve~ati ve~ pozornosti, zato slogan “Kupec je kralj”. Tr‘enjske ideje so najprej razvila velika ve~nacio-nalna podjetja, danes pa tr‘enje uporabljajo skorajda vsi: tako velika kot majhna podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, strokovne dejavnosti (pravniki, ra~unovodje, finan~niki) pa tudi neprofitne organizacije (muzeji, {ole, bolni{nice). POJMOVANJE TR@ENJA Obstaja vrsta opredelitev tr‘enja. Mnogi menijo, da je tr‘enje le drug izraz za prodajo in ogla{evanje, spet drugi pojmujejo kot tr‘enje vse poslovne dejavnosti podjetja, ki so povezane s potjo izdelkov in storitev od proizvajalcev do kon~nih porabnikov. Vendar tr‘enja ne smemo razumeti le kot komercialno dejavnost in podjetni{ki problem. Predmet preu~evanja tr‘enja so odnosi menjave med ljudmi, menjava pa je dru‘beni pojav, kjer si lahko pomagamo tudi z ekonomijo, sociologijo, komunikologijo. Ena izmed najsplo{nej{ih definicij vodilnega sve- strokovni ~lanek (Professional Paper) tovnega strokovnjaka s področja trženja Philipa Kotlerja skuša pojasniti bistvo trženja kot način razmišljanja ali poslovne filozofije v svetu. Pravi namreč: trženje je družbeni in vodstveni proces ustvarjanja in menjave izdelkov ali njihovih vrednosti, v katerem posamezniki ali skupine dobijo to, kar potrebujejo ali želijo. Pri trženju so pomembni elementi trženja: potreba, želja, izdelek (storitev), vrednost, menjava in trg. • Človeška potreba je občutek pomanjkanja, ki ga zaznamo, ko smo prikrajšani za osnovno zadovoljstvo. Človek ima v svojem življenju nenehno potrebe po hrani, pijači, nastanitvi (stanovanje, hiša), spoštovanju, varnosti, pripadnosti. Nekatere potrebe so stalne in nas spremljajo skozi celotno življenje, spet druge pa so tiste, ki se pojavijo redkeje v življenju. • Želje so povezane s specifičnim izdelkom ali storitvijo, ki naj bi zadovoljila določeno potrebo. Znotraj posamezne potrebe ima posameznik večkrat možnost, da izbira dobrino, s katero bo zadovoljil svojo potrebo. Da zadovoljimo potrebo po omari, lahko znotraj le-te izbiramo višino omare, globino, barvo ... Želja postane povpraševanje, ko dobi podporo v kupni moči. Kupno moč sestavljajo tekoči prihodki v obliki plače, žepnine, štipendije, pokojnine, regresa, dodatka za rekreacijo, privarčevana sredstva, kredit, leasing. • Izdelek je vse tisto, kar se ponudi posamezniku ali skupini (tržišču), da bi izzvalo njegovo pozornost (nakup, potrošnjo) in zadovoljilo neko potrebo ali željo. Pomen izdelkov ni v tem, da jih imamo, temveč v tem, kaj nam ponujajo. Lahko bi rekli, da je fizični izdelek le sredstvo, ki posreduje storitev. ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj • Vrednost ali koristnost je porabnikova ocena lastnosti izdelka o zadovoljitvi izbora potreb. Npr. kar nekaj izdelkov lahko zadovolji potrebo posameznika, da se odpelje v trgovino: skuter, kolo, lesena kočija, avtomobil ... Vse te možnosti pomenijo izbor izdelkov, poleg tega pa želi posameznik pri tem še zadovoljiti potrebo po varnosti, hitrosti in varčevanju. • Menjava pomeni, da dobimo želeni izdelek od nekoga, ki ga ima, tako da mu ponudimo nekaj v zameno. Menjava se lahko izvede neposredno - blago za blago, z denarjem, s kompenzacijo. • Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, kjer želijo povpraševalci kupiti določeno količino blaga ali storitev po čim nižji ceni, ponudniki pa prod ati čim večjo količino blaga ali storitev po čim višji ceni. Področje trženja obsega predvsem: • raziskovanje trga, • tržno načrtovanje, • pripravo trženjskih aktivnosti, • izvajanje trženjskih aktivnosti, • spremljanje uspešnosti trženjskih aktivnosti, • neposredno prodajanje in • kontrolo navedenih področij. Trženje temelji na treh temeljnih postavkah: • proizvodnji izdelkov in opravljanju storitev za potrebe porabnikov, • količinskem in kakovostnem zadovoljevanju teh potreb, • izvajanju trženjskih aktivnosti, ki zagotavljajo uspešno prodajanje. RAZMERJE MED TR@ENJEM IN PRODAJO Trženje in prodaja naj bi bila tesno povezana, saj je prodaja sestavni del trženja in kot taka sodi v trženje. Pomembno je, da sta v podjetju trženje in prodaja povezani, saj se lahko zgodi, da bodo metode prodaje preveč agresivne in bo s tem pozornost usmerjena predvsem k dobičku zaradi obsega prodaje in ne k dobičku zaradi zadovoljnega kupca (potrošnika) (preglednica 1). RAZISKAVA TRGA Raziskavo trga je temeljni vsebinski del tržnoinformacijskega sistema. Ukvarja se predvsem z zbiranjem, obdelavo in predstavitvijo podatkov ter informacij o posameznih tržnih pojavih. Pri raziskavi trga želi podjetje dobiti predvsem odgovore na naslednja vpra-šanja: • kakšne so značilnosti določenega trga, • koliko izdelkov je mogoče prodati na določenem trgu (v krajšem oziroma daljšem obdobju), • kakšen je vpliv konkurentov na trgu, • kakšen je učinek oglaševanja in Preglednica 1. Razmerje med tr`enjem in prodajo TRŽENJE PRODAJA poudarek je na kupcu poudarek je na izdelku podjetje najprej ugotovi ‘elje kupcev in {ele nato izdela in ponudi izdelek podjetje najprej napravi izdelek in {ele nato razmi{lja, kako naj ga proda poslovodstvo je usmerjeno k dobi~ku zadovoljnih kupcev poslovodstvo je usmerjeno k dobi~ku od obsega prodaje planiranje je dolgoro~no, v ospredju so novi izdelki, jutri{nji trgi, rast prodaje v prihodnosti planiranje je kratkoro~no, v ospredju so obstoje~i izdelki in trgi prodajnopospeševalnih akcij, • kaj kupci pričakujejo od novega izdelka, • kakšno je gibanje cen, • prek katerih posrednikov lahko poteka prodaja, • kako visoki so prodajni stroški pri organiziranju neposredne prodaje (lastne prodajne mreže). Raziskava trga je torej sistematično zbiranje in analiziranje tržnih podatkov ter oblikovanje priporočil za odločanje o konkretni trženjski aktivnosti proizvodnega podjetja. Pri raziskavi trga je pomemben trženjski splet oziroma dejavniki trženja: • politika izdelkov in sortimenta: nanaša se na program izdelkov oziroma Sortiment, na sestavo posameznega izdelka in dodatne storitve, kot so servis, montaža, garancija; • politika prodajnih cen: z njo oblikujemo prodajne cene in pogoje, višino rabatov, dobavne in plačilne pogoje; • distribucijska politika: nanaša se na organizacijsko obliko prodajanja, kot so lastna prodajna služba, prodaja po trgovskih zastopnikih, prodaja prek trgovin; • politika komuniciranja: obsega reklamo, pospeševanje prodaje, stike z javnostjo; • proces; • ljudje. Značilnosti trženja sta: • sistematično kombiniranje dejavnikov trženja za čimbolj učinkovit prodor podjetja na trg, • sistematično usmerjanje celotnega podjetja, da bo s svojimi izdelki zadovoljilo potrebe in želje kupcev. Raziskava trga poteka praviloma v dveh stopnjah: pripravljalni in izvajalni. V pripravljalni stopnji potekajo dela, ki zagotovijo nemoten potek raziskave, oblikovanje sklepov in priporo- ijaLeS 55(2003) 9 raziskave in razvoj čil, na drugi stopnji pa proces trženj-skega raziskovanja. Pripravljalna stopnja raziskave trga: najprej natančno določimo tržni problem, ki ga nameravamo raziskati. Opredelitev tržnega problema je povezana s prvimi, grobimi tržnimi podatki in informacijami, vendar iz njih še ne moremo sklepati na možne rešitve problema. Sestavine načrta raziskave trga so: cilji raziskave, potek raziskave, viri podatkov, metode in tehnike, organizacija izvajanja in določitev stroškov tržne raziskave. Stopnja izvajanja raziskave trga: izvaja-nje raziskave trga je lahko uspešno le, če smo pred tem dobro opravili vse naloge pripravljalne stopnje. Izvajanje raziskave poteka po naslednjem zaporedju: zbiranje podatkov, urejanje in preučevanje podatkov, preučevanje ali analiza podatkov, oblikovanje priporočil in sklepov v informacije za sprejemanje odločitev in izdelava poročila. Glavna naloga proizvodnega podjetja je ocenitev sedanjega povpraševanja po njegovih izdelkih (proizvodih). Ugotoviti mora, kdo so konkurenti in oceniti njihovo prodajo. Svoj tržni delež lahko ocenijo le v primerjavi s celotno panogo. OBLIKE OBDELAVE TRGA Številna podjetja razvijajo izdelke za celotni trg in poskušajo vsak izdelek tržiti na vseh trgih. Trg razdelijo na skupine kupcev (ciljne skupine), da bi lahko pripravili zanje ustrezen razvoj izdelkov, cene, prodajne poti in reklamo. To ciljno usmerjeno trženje poteka v treh stopnjah (fazah): • segmentiranje trga, • določanje tržnih ciljev, • tržno pozicioniranje. Segmentacija trga je razčlenitev trga na skupine porabnikov, ki se razlikujejo po potrebah in odzivih na ponudbo. Uspešnost segmentiranja je odvisna od tistih sestavin segmentiranja, ki so merljive, dovolj velike, dostopne, diferencirane in jih je možno oskrbovati. Kriteriji segmentiranja trga: • geografski: mesto, podeželje, gorski predeli, obmorski kraji, domači trg, trg EU, svetovni trg; • demografski: starost, spol, religija, narodnost; • politični: država, pokrajina, občina, soseska; • psihografski: življenjski slog in motiviranost porabnikov; • družbenoekonomski: poklic, izobrazba, dohodek, družbeni sloj; • vedenjski: priložnost, koristi, status porabnika, odnos do izdelka. Tržni segment so velike skupine kupcev v okviru določenega trga s podobnimi potrebami. Tržna vrzel je natančneje opredeljena manjša skupina ljudi, ki zahteva ali pričakuje posebno, ožjo korist. Porabniki v vrzeli so pripravljeni plačati več tistemu proizvodnemu podjetju, ki najbolje zadovoljuje njihove potrebe, zato se morajo tržniki v tržni vrzeli specializirati, da bi uspeli. Konkurenti le težko spodrinejo najboljša podjetja v določeni vrzeli. Posamezni kupec zahteva individualno obravnavo. Tej skrajni stopnji segmentiranja pravimo trženje po meri porabnika (customerized marketing). Določitev ciljnih trgov: ko smo opredelili tržne segmente, se moramo odločiti, ali bomo obdelali celotni trg ali delne trge oziroma koliko delnih trgov. Nediferencirano tr‘enje: na celotnem trgu obdelujemo vse kupce brez razlike. Ta postopek je primeren za homogene izdelke, ki zahtevajo veliko {tevilo kupcev (~okolada, pralni pra{ek). Diferencirano tr‘enje: trg razdelimo na {tevilne delne trge, ki jih obdelamo z razli~nimi dejavniki tr‘enja in raz-li~no ponudbo (dragi in poceni fotoaparati, z mo‘nostjo ali brez mo‘nosti dokupa dodatnih delov). Koncentrirano tr‘enje: z vseh trgov izberemo nekaj ali celo en sam delni trg, ki ga posebej obdelamo. Na ozkem tr‘nem segmentu ‘elimo dose~i s spe-cifi~no prilagojeno ponudbo in ustrezno kombinacijo dejavnikov tr‘enja velik tr‘ni dele‘ (stilno pohi{tvo). Tr‘no pozicioniranje: kako si potro{-niki zami{ljajo najpomembnej{e lastnosti izdelka, opredeljujemo s pozicijo izdelka. Strokovno pravimo, da si mora izdelek pridobiti edinstveno prodajno ponudbo – Unique Selling Proposition (USP). Pozicioniranje izdelka lahko temelji: na proizvodnih lastnostih (trajen, zanesljiv, eleganten), na ceni (poceni, ugoden, drag), na koristnosti (vpliven, lepo di{e~, olaj{anje dela). (Nadaljevanje bo sledilo). literatura 1. KALU@A, V.:Ekonomija, [olski center Ljubljana, 2002 2. KOTLER, P.:Marketing management (Tr‘enjsko upravljanje), Ljubljana, Slovenska knjiga, 1996 3. POTO^NIK, V.: Tr‘enje storitev, Zbirka Manager, Gospodarski vestnik, 2000 4. POTO^NIK V., GRILC P., FURLAN M.: , Mohorjeva Hermagoras, 2000 ijaLeS 55(2003) 9 znanje za prakso Morbidelli AUTHOR 427 kot u~ni pripomo~ek avtor Jo‘e GREGORC, [C [kofja Loka, Srednja lesarska {ola UVOD V vseh tehni~nih strokah lahko v zadnjih dveh desetletjih zasledimo nagel razvoj tehnologije. Pri tem lesna industrija ni nikakr{na izjema. Poleg tehni~nih izbolj{av je ve~ina strojev ra~unalni{ko podprta, kar omogo~a hitrej{o, natan~nej{o in tudi varnej{o obdelavo lesa. Njihova uporaba pa od uporabnika zahteva poleg tehni~nih tudi dodatna ra~unalni{ka znanja. Zato je nadvse pomembno, da razvoju tehnologij ne sledi le lesna industrija, temve~ tudi ustanove, ki skrbijo za izobra‘evanje bodo~ih kadrov. Da bi svojim dijakom omogo~ili, kar se da strokovno in moderno izobra‘evanje, smo se v Srednji lesarski {oli [kofja Loka, v aprilu leta 2002 odlo~ili za nakup novega, ve~na-menskega stroja Morbidelli AUTHOR 427. MORBIDELLI AUTHOR 427 Ve~namenski stroj Morbidelli AUTHOR 427 (slika 1) je namenjen predvsem izdelavi posameznih pohi{tvenih delov. Opremljen je s tremi osmi (x, y in z). Omogo~a hkratno obdelavo posameznih kosov pohi{tva od ob‘agovanja, rez-kanja, robnega in ploskovnega vrtanja, ‘aganja s kro‘nim ‘agalnim strojem, vrtanja za spojno okovje, profiliranja, utorjanja in brazdanja, do obdelave posebnih oblik z raznimi {ablonami. Vrtalna glava (slika 2) vklju~uje skupino 10 vertikalnih svedrov - 5 v x smeri in 5 v y smeri (slika 4 - desno spodaj). Dodatno vklju~uje {e 1+1 horizontalna svedra v x smeri in prav toliko v y smeri. Mo~ mozni~arkinega motorja stroja za mozni~enje 2,2 kW omogo~a 4000 vrtljajev na minuto. Orodja predvsem rezkarji za razli~ne operacije obdelave (lahko tudi razli~ni svedri) so name{~ena v plasti~nih kle{~ah vrtljivega, kro‘nega dr‘ala, ki je name{~en na delovno konzolo ob rezkalnem agregatu. Menjava orodij je omogo~ena med samim delom, ko poteka obdelava z eno izmed preostalih operacij, ki jih zdru‘uje stroj Morbideli AUTHOR 427. Kot dodatno orodje je v delovne sklope name{~en kro‘ni ‘agalni stroj, ki ima gibljivost v razponu 90°. Avtomatska menjava v naboru {estih orodij ter hkratna obdelava z razli~nimi operacijami omogo~ata v primerjavi s starej{imi stroji velik prihranek ~asa. Mo~na jeklena osnova stroja iz enega kosa ter mobilen zgornji del zagotavljata stabilnost in trdnost stroja. Nihanja osnove so majhna, kar zagotavlja natan~nost obdelave z zgornjim, gibljivim delom. Delovna miza je v standardni razli~ici opremljena z okroglimi sesalnimi oprijemali za pritrditev obdelovanca (slika 3). Oprijemala so gibljivo name{~ena na pre~nih aluminijskih nosilcih (gibanje v x smeri), ki drsijo na {tirih le‘ajih po dodatnih vzdol‘nih nosilcih (gibanje v y smeri). Ti nosilci omogo~ajo hitro postavitev ustrezne delovne mize. Delovno polje stroja zna{a v dol‘ini (x) 2650 mm, v {irini (y) za vrtanje 1012 mm in za rezkanje 1202 mm ter v vi{ini (z) 180 mm (slika 3). Pri delu s strojem je dobro poskrbljeno tudi za varnost, kar je pri u~enju uporabe stroja {e posebej pomembno. Premi~ni del z orodji je za{~iten s pokrovom ter dodatno za{~ito pred ijaLeS 55(2003) 9 znanje za prakso ostru‘ki. Nanj so pritrjeni odbojniki, ki prepre~ujejo morebiten nevaren stik s strojem (slika 5 - levo). ^e odbojnik naleti na oviro, vgrajeno stikalo prekine delovanje stroja. Za{~itna mre‘a ali pregrada pa prepre~uje dostop do stroja od strani in zadaj (slika 5 – desno in zadaj). Poleg omenjene stabilnosti stroja zagotavlja ve~jo natan~nost in hitrost dela ra~unalni{ko vodena obdelava. Stroj krmilimo preko operacijskega vmesnika Xilog3MMI, ki deluje v Windows okolju. Preko vmesnika lahko vna{amo programe, izdelane v ASCII, ISO in DXF obliki. Velika prednost programske opreme stroja Morbidelli AUTHOR 427 je njena zdru‘ljivost s komercialnimi programskimi paketi CAD, kot je na primer AutoCAD. Ra~unalni{ko ve{~emu uporabniku je zato delo mo~no olaj{ano, saj lahko na~rte pohi{tva naredi v uporabniku prijaznem okolju AutoCAD-a. Izdelane na~rte izvozi v DXF obliko, ki jo razpozna programska oprema stroja Morbideli AUTHOR 427. Programska oprema stroja nato tak{en zapis pretvori v optimizirane poti orodij in vrtanja. Tako se uporabnik izogne manj elegantnemu neposrednemu programiranju stroja, hkrati pa so mu na voljo vse tehnolo{ke prednosti stroja. Pred izvajanjem dela in med njim programska oprema stroja omogo~a tudi ra~unalni{ko simulacijo obdelave. IZOBRA@EVANJE Na Srednji lesarski {oli v [kofji Loki stroj AUTHOR 427 vklju~ujemo v izobra‘evalni program nekaterih teoreti~nih in prakti~nih predmetov v vi{jih letnikih rednega izobra-‘evanja ter izobra‘evanja ob delu. Pri predmetu tehnologija obdelave dijaki spoznajo teoreti~ne osnove ter osnove programiranja stroja AUTHOR 427, natan~nej{e programiranje in prakti~na uporaba stroja pa sodita v prakti~ni pouk. V okviru ijaLeS 55(2003) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO PODALJ[ANA V juliju 2003 so delodajalci in delojemalci podpisali Ugotovitveni sklep, ki glasi: “Veljavnost Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije in Tarifne priloge (Ur.list RS {t. 67/95) se po-dalj{a za eno leto, to je do 31.8.2004, oziroma do sklenitve nove pogodbe.” 58 98 102. Tudi letos smo vam pripravili izpis kazalnikov poslovanja za celotno lesno industrijo skupaj, in sicer za DD20 in DN36 (obdelava lesa in proizvodnja pohi{tva ter druge predelovalne dejavnosti skupaj) ter za DD20 in DN36.1 (obdelava lesa in proizvodnja pohi{tva skupaj). iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 7/2003 september 2003 KAZALNIKI POSLOVANJA 2002 Z 11. 6. 2003 so vam na voljo podatki iz Letnih poro~il gospodarskih dru‘b za leto 2002. Ka-Pos GZS 2002 so vsebinski naslednik in nadgradnja Fi-nan~nih kazalnikov GZS, ki trenutno ponuja celovit vpogled v rezultate poslovanja 38.051 gospodarskih dru‘b v letu 2002 (med njimi ni podatkov o poslovanju samostojnih podjetnikov). Mo‘en je pregled podatkov po vseh agregacijah in posameznih podjetih ter tudi njihov izpis. V ta namen lahko kontaktirate na{o slu‘bo Inflink GZS, ki je odgovorna za standardne izpise na infolink@gzs.si ali po telefonu: 01 Iz vsebine: VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO PODALJ[ANA URNIK TELEFONSKEGA SVETOVANJA PODJETJEM NA PODRO^JU DELOVNIH RAZMERIJ KAZALNIKI POSLOVANJA 2003 PONUDBE IN POVPRA[EVANJA URNIK TELEFONSKEGA SVETOVANJA PODJETJEM NA PODRO^JU DELOVNIH RAZMERIJ V OBDOBJU SEPTEMBER-NOVEMBER 2003 Zap. Svetovalec {t. Telefon Dan Ura 1. Metka PENKO NATLA^EN, univ. dipl. prav. Franc KOKALJ, univ. dipl. prav. ali 01/58 98 184 TOREK 9.00 - 13.00 2. Svetko PRA[TALO, prav. in dipl. org. dela 01/36 16 690 SREDA 10.00 - 14.00 3. Anton LOTRI^, univ. dipl. prav. ali Edvard LONGER, univ. dipl. prav. 01/23 01 464 ^ETRTEK 10.00 - 14.00 4. Metka PENKO NATLA^EN, univ. dipl. prav. Franc KOKALJ, univ. dipl. prav. ali 01/58 98 184 PETEK 9.00 - 13.00 Svetovanje je namenjeno ~lanom GZS; podjetje se mora ob klicu predstaviti s svojo mati~no {tevilko. ijaLes 55(2003) 9 Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva GZS - Zdru`enje lesarstva ijaLeS 55(2003) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva ijaLeS 55(2003) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva ijaLeS 55(2003) 9 GZS - Zdru`enje lesarstva ijaLeS 55(2003) 9 znanje za prakso prakti~nega pouka vsak bodo~i mizar uporablja stroj AUTHOR 427 {tiri do {est tednov, dnevno po sedem {olskih ur. V tem ~asu dodobra spozna razli~ne na~ine uporabe stroja ter njegovo ra~unalni{ko krmiljenje. Dijaki, ki so razdeljeni v manj{e skupine (4-6), se tako na moderen na~in spoznajo s celotnim procesom izdelave pohi{tva, od zamisli, programiranja stroja, priprave stroja do kon~ne izdelave. Poleg bodo-~ih mizarjev so v okviru projektnih nalog z delovanjem in uporabo stroja AUTHOR 427 seznanjeni tudi lesni tehniki. Dopolnilno izobra‘evanje s strojem AUTHOR 427 za delavce v industriji in obrtnike zaenkrat {e ne poteka, vendar bi bilo v prihodnje vredno razmisliti o tej mo‘nosti. Tak{no izobra‘evanje bi namre~ olaj{alo delo z novej{imi stroji ne le bodo~im temve~ tudi ‘e uveljavljenim obdelovalcem lesa. ^eprav je nakup stroja AUTHOR 427 za Srednjo lesarsko {olo [kofja Loka pomenil velik denarni vlo‘ek, se zavedamo njegove prednosti. Omogo~a nam moderen in kakovosten izobra‘evalni program, kar vodi v ve~jo motiviranost dijakov. Pridobljeno znanje je zato na visoki ravni, kar koristi ne le dijakom temve~ tudi industriji in obrtnikom, kjer se bodo na{i dijaki v prihodnje zaposlovali. Industrija in obrtniki bodo v svoje vrste dobili delavce, ve{~e dela z modernimi stroji, kar bo vodilo v hitrej{e in kakovostnej{e opravljeno delo ter s tem v vi{jo tr‘no ceno njihovih izdelkov. Slednje je {e kako pomembno ravno v prelomnih ~asih, ko stopamo v Evropsko unijo. Na {ir{em trgu bomo konkuren~ni le z visoko kakovostnimi izdelki ter s sprejemljivimi cenami, kar lahko dose‘emo z moderno tehnologijo in izobra‘enim kadrom. GZS - infolink: ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13876 / 02 (15872) Slovensko podjetje i{~e lepljene smrekove elemente 250 x 10 x 3,5 cm, brez gr~, skobljane in bru{ene, za redni odvzem. Podjetje: GZS - INFOLINK Kontaktna oseba: Tanja Jamnik Ulica: DIMI^EVA 13 Po{ta: 1504 Kraj LJUBLJANA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 5898 105 faks: 01 / 5898 100 e-mail: tanja.jamnik@gzs.si [tevilka PP 13944 / 01 Slovensko podjetje i{~e partnerja za pletenje stolov s plasti~nim pletivom, ogrodje stolov in pletivo dostavijo, letna koli~ina 10.000 kosov. Podjetje: LESING - MODEMA D.O.O. KOČEVJE Kontaktna oseba: g. Osterman Ulica: REŠKA CESTA 15 Pošta: 1330 Kraj KOČEVJE Država: SLOVENIJA D tel.: 01 / 8953 214 faks: 01 / 8953 132 [tevilka PP 14030 / 01 Slovensko podjetje nudi opa‘, ladijski pod, letvice, ‘agan les za nadaljnjo obdelavo, gradbeni les iglavcev. Podjetje: ZIG-ZAG, BLED D.O.O. Kontaktna oseba: France Papler Ulica: RE^I[KA CESTA 21 Po{ta: 4260 Kraj BLED Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 04 / 5743 857 faks: 04 / 5743 857 e-mail: france.papler@g-kabel.si [tevilka PP 14050 / 01 Slovensko podjetje nudi stavbno mizarstvo, ru{enje objektov in zemeljska dela, proizvodnjo izdelkov iz lesa, splo{na gradbena dela, postavljanje ostre{ij in krovska dela, izolacijska, fasaderska in {tukaterska dela, vgrajevanje stavbnega pohi{tva, oblaganje tal in sten, pleskarska in druga zaklju~na dela v gradbeni{tvu ter posredni{tvo pri podaji lesa in gradbenega materiala. Podjetje: TRG STAN, D.O.O. Kontaktna oseba: Miran Prelog Ulica: [ENTILJSKA CESTA 42 Po{ta: 2000 MARIBOR Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 02 / 2516 990 faks: 02 / 2516 990 ijaLeS 55(2003) 9 intervju intervju Avantgarda TOM avtorica Sanja PIRC Ko sem se lepe septembrske sobote peljala v Kostanjevico, da med badmintonskim turnirjem (TOM je med drugim tudi pokrovitelj badmintonskega kluba) z Brunom Gri~arjem, direktorjem Skupine TOM d.d., posnameva ta pogovor, sem mimo klasi~nih vpra{anj, ki jih ne smem pozabiti zastaviti, razmi{ljala predvsem o fenomenu TOM. Podjetje s centralne Dolenjske in z zelo visokolete~imi cilji, za katero si {e pred nekaj leti nisi bil ~isto na jasnem, za kaj gre: profesionalno organizirane novinarske konference in hi{ni sejmi v Mokronogu, kjer ljudje niso samov{e~ni, so pa samozavestni in ponosni na to, kje so in kaj delajo. [ivilje, ki ne sklanjajo svojih glav apati~no in srame‘ljivo k svojim strojem, ampak s prijaznimi in radovednimi o~mi pomerjajo skupino naklju~nih obiskovalcev. Proizvodno podjetje, kjer kljub balam blaga v zraku ni ~utiti zatohlosti in po tleh ni videti nobenih niti. “Aha, zakaj nas pa ne peljete v skladi{~e?” “Ker ga nimamo.” ? Pravzaprav deluje vse preve~ urejeno in spontano hkrati – kot pri izjemnih {portnih dose‘kih. Se pozna, da je Bruno Gri~ar neko~ treniral atletiko in je po du{i ‘e od nekdaj maratonec. Tek, kjer je ~loveku najve~ji izziv samemu sebi postavljati in premagovati visoke ter navidezno nepremagljive ovire. Potem ko opravi{ s tistimi v glavi, gredo noge kar same od sebe … Pred nekaj dnevi ste na novinarski konferenci omenili, da ste si leta 1997 zastavili cilj postati najbolj{i proizvajalec oblazinjenega pohi{tva. Vendar pa se vam je “med potjo” zgodilo, da ste postali tudi najve~ji. Smeh. Res je. Pred {estimi leti smo ocenjevali, da moramo biti med doma~imi proizvajalci oblazinjenega pohi{tva med prvimi – takrat smo predvidevali, da bosta ostala v igri dva pomembnej{a akterja, kajti ve~ jih slovenski trg tako ali tako ne bi prenesel. Po nekaj letih pa je za~elo kazati, da bo o~itno pre‘ivel le en dober. Sam potek zgodbe je precej logi~en - ~e ho~e{ biti najbolj{i, se ti najve~ji prostor po~asi “zgodi” sam, razen ~e si ne dolo-~i{ zelo ozko specializiranega tr‘nega segmenta. V hi{i imamo za to postavljenih 20 kriterijev, kaj pomeni biti najbolj{i - za orientacijo. Se popolnoma strinjam z zakonitostjo logike, vendar je treba pred bitko najprej zavzeti prave polo‘aje. Ravno slednje je najte‘je in najbolj tvegano in dale~ presega zgolj trezno razumsko presojo. [e toliko bolj, ko si ‘eli{ leteti visoko – vi ste se namre~ smelo podali v najvi{ji cenovni razred? No, ko smo se odlo~evali, kaj in kako bi, nam je bilo vsem jasno, da ‘elimo biti ne glede na pozicioniranje v izbranem najbolj{i. Ko smo se po analizi trga odlo~ili za najvi{ji cenovni razred, je bilo treba najprej jasno definirati vlogo in naloge vsake posamezne organizacije: vsak je dobil svoja pooblastila, svoje obveznosti in svojo odgovornost. Resna in dosledna notranja reorganizacija te ‘e sama po sebi prisili delati druga~e, ob tem se ti kar naenkrat popravi kup stvari. Eden od pomembnih dejavnikov pa je tudi, da smo od samega za~etka 1997. sistemati~no gradili svoje poslanstvo – to je razvoj in proizvodnja oblazinjenega pohi{tva. Ker ‘elimo biti specialisti za ta del, ijaLeS 55(2003) 9 intervju smo iz proizvodnje izločili vse funkcije, ki ne sodijo v ta kontekst. Zelo pomembna faza - pravzaprav pogoj za preživetje - je bila med tem še selitev podjetja v Mokronog. Odločili smo se za verifikacijo organizacije in osvojitev standardov ISO 9000 in 14000 ter za sode-lovanje v projektu Čista proizvodnja, kar smo uspešno in po mnenju zunanjih ocenjevalcev relativno hitro naredili. Naš cilj ni bil zgolj pridobiti si te dokumente, ampak dejansko postaviti poslovni proces v tem stilu. Ker smo se tega lotili resno, smo kar nekaj časa porabili tudi za ureditev poslovnega procesa izven podjetja; potrebno je bilo urediti tudi dobavitelje - to je nova zgodba, na katero sploh nekateri niso bili pripravljeni, problemov pa je veliko. Hkrati smo 2001. začeli iskati in s pridom izkoriščati že tudi notranje rezerve glede porabe surovine, energije... Naša proizvodnja namreč stoji in pade na urejenosti. V končni fazi mora tudi vsak proizvodni delavec razumeti svoje poslanstvo; poleg svojega osnovnega dela mora npr. natančno sortirati posamezne odpadke po vrečah, ker je vse namenjeno za reciklažo. Pred leti smo npr. mesečno plačevali po 500, 600 tisoč tolarjev za odvoz odpadkov, danes pa le 90 tisoč tolarjev - en kontejner za podjetje, ki obrne za nekaj kamionov materiala dnevno, je izredno malo. D Ste imeli v svoji strategiji že na začetku opredeljene tudi kapitalske prevzeme ali je bil nakup podjetij bolj produkt nezmožnosti sodelovanja na drugačnih osnovah? Že kmalu smo ugotovili, da Slovenci v tej industriji - mislim pa, da tudi na drugih področjih ni dosti bolje - žal ne znamo izkoristiti svojih konkurenčnih prednosti predvsem zaradi tega, ker ne znamo sodelovati, se dogovarjati, ker smo drug do drugega preveč nezaupljivi. Kljub našim začetnim iniciativam, da se vendarle poskušamo slo- venski proizvajalci dogovoriti o sodelovanju, skupnem nastopu na tujih trgih ipd., to ni uspelo. Tujci so namreč prehitro izkoriščali situacijo jalovih domačih dogovorov, kjer smo si v borbi za posel drug drugemu nižali cene. Zato je padla odločitev, da se je treba tega počasi lotiti kapitalsko, grobo rečeno s prevzemi. Tako smo že leta 2001 pričeli z nakupi poslovnih deležev. V tem času je organizacija že predvidevala oblikovanje skupine, kar se je konec prejšnjega oz. na začetku letošnjega leta izkristaliziralo v obseg 7 firm, ki se dopolnjujejo, iščejo neko sinergijo ter tako zmanjšujejo stroške. Gotovo je k uspehu veliko pripomoglo tudi nenehno izobraževanje zaposlenih; upam si trditi, da so bolj kot samo strokovno znanje pomembne tiste druge veščine, vezane na pozitivno razmišljanje, komuniciranje ipd. Da so zaposleni začeli počasi sami spoznavati, kaj je treba spremeniti, kako in zakaj delati boljše. ' ""Osnovi premik je v glavi, drugega tu enostavno ni. D Skupino TOM pozna širša slovenska javnost danes predvsem po oblazinjenem pohištvu, vendar pa je vaš proizvodni program širši, usmerjen tudi na mobilne enote. Pri Skupini TOM gre pravzaprav za tri glavne programe: stanovanjsko opremo, opremo za mobilne enote - počitniške prikolice in avtodomi ter navtični program, ob tem pa še segment dodatnih programov, ki se pojavljajo v manjših količinah. V odstotkih je porazdelitev približno takšna: 50 % oblazinjenega pohištva, 35 % mobilnega in 15 % drugega. D Oblikovanja blagovne znamke TOM, kot jo poznamo danes, ste se tudi lotili zelo sistematično. Moram priznati, da sem tudi sama zadnje dve leti z zanimanjem spremljala vaše promocijske aktivnosti in bi lahko rekla, da ste bili dober "šolski primer”. Na začetku smo resnično zelo malo delali pod svojo blagovno znamko; 40 % poslov je bilo sklenjenih z IKEO, 30 % z Adrio, okoli 15 % pa smo ustvarili s proizvodnjo sedežnih garnitur za švedskega trgovca. Prestreukturirali smo proizvodnjo in začeli izgrajevati kakovostno blagovno znamko. Tako smo si pred dvema letoma resno zastavljali vprašanje, kaj narediti z obstoječo blagovno znamko TOM - koliko je še ustrezna glede na novo po-zicioniranje izdelkov. Po burnih razpravah smo se potem odločili, da ime TOM ostane: ker je dobra blagovna znamka, tudi v vseh tujih jezikih neproblematična, hitro se usede v spomin. Skozi novo celostno grafično podobo pa je treba kupcem povedati, da pomeni nekaj drugega kot nekoč. Tako smo lani začeli sodelovati z oblikovalci - Bavčarjem in Pezdircem - ter postavili to novo celostno grafično podobo, nov koncept nagovarjanja kupca in prodaje. Zadeva je dobro stekla, vsako leto smo povečevali promet ter hkrati krepko menjali železni reper-■ toar z novimi artikli. Mogoče smo imeli pri vsem skupaj še malo sreče, vendar trdno in pogumno vztrajanje na zastavljeni poti se je dobro končalo in potrjuje, da smo se prav odločili. D Če prav razumem, prodate večino izdelkov pod lastno blagovno znamko? Če gledamo samo Slovenijo in sosednje države, potem da, če pa vzamemo promet v celoti, še ne, kar še vedno proizvajamo tudi večje serije za druge trgovske mreže. Znaka TOM sicer ni, izdelek pa ohranja njegovo kakovost. Ocenjujemo, da je znak smotrno dati tam, kjer bi se z izdelkom rad postavil in povedal, da je tvoj, medtem ko za nekaj standardnega ni potreben. D Med evropskimi proizvajalci oblazinjenega pohištva vlada precejšnja konkurenčna gneča; na pohištvenih ijaLeS 55(2003) 9 intervju sejmih izstopajo s svojimi predstavitvami, ustvarjajo naglo spreminjajo~e se modne smernice, prefinjeno se “usedajo” na ~love{ko tendenco po udobnosti, mehkobi, sprostitvi … S katerimi bi se lahko primerjali oziroma je katera va{a vzornica? Konkurenca nas in nas bo z vstopom v EU {e toliko bolj silila k profiliranju. Mi se v Sloveniji nekako primerjamo z pri nas znanimi blagovnimi znamkami, npr. z Natuzzijem, ki je najve~ji proizvajalec na svetu. Seveda ne po velikosti - zavedamo se, da tako veliki ne bomo nikoli – ampak po kakovosti in oblikovanju. Mislim, da smo s svojimi novimi proizvodi, kot sta Simple in Mario, oblikovalsko nekje izena~e-ni, po kvaliteti pa bolj{i, predvsem po uporabljenih materialih. Vemo npr., da uporabljamo bolj{e usnje kot Natuzzi; pozna se tudi kakovost doma~e ali vzhodnja{ke izdelave, kajti osnova na-{ega dela je {ivanje – ro~no delo, ki zahteva veliko znanja, spretnosti in natan~-nosti. Sami s svojimi podskupinami (linijami) sku{amo zadovoljiti okus vseh potencialnih kupcev v vi{jem srednjem in vi{jem razredu: z linijo Avantgarde za nekoliko drznej{e, New Classic za kupce, ki se `e spogledujejo z dobrimi dizajnerskimi izdelki, vendar v varnem obmo~ju klasike, z Nostalgijo za tiste, ki si `eliko klasi~ne izdelke in materiale. Ne vem, mogo~e se bomo v prihodnosti pogovarjali o samo eni teh linij, npr. Avantgarde, ki bo lahko osrednji TOMOV proizvodni program. To bo prinesel ~as in razvoj blagovne znamke, odvisno od tega, kako za`e-lena bo ta postala pri kupcih. Ob tem pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da `e ve~ kot leto dajemo kupcem z garancijo zavezo, da bomo po kon~ani uporabi izdelek brezpla~no odstranili in reciklirali. Vemo, da sodelujete s priznanimi slovenskimi oblikovalci – zadnji novi ijaLeS 55(2003) 9 proizvodi so plod sodelovanja z Damjanom Ur{i~em in Vladimirjem Pez-dircem, veliko delate z Janijem Bav-~arjem … - trdite torej, da v ni~emer ne zaostajate npr. za Italijani? ^e gledamo neke segmente, seveda, gotovo. Vendar pa ostajajo razlike v dru‘benem kontekstu – v bistveno {ir-{em razumevanju procesa oblikovanja. Razli~no od npr. Italije v Sloveniji ne premoremo interesnih skupin, ki bi bile sposobne dogovora in sodelovanja - ker v kon~ni fazi to pomeni prepoznavno blagovno znamko. ^e boste v Italiji pod izdelek podpisali nekega znanega oblikovalca, vam bo to zagotovilo, da boste najbr` ve~ ali dra`je prodali – ker se ‘e sami oblikovalci v javnosti veliko promovirajo, vse je skupna zgodba, vsak nosi svoj del tveganja. Takih oblikovalcev v tem trenutku v Sloveniji ni, ~eprav sam ‘e nekaj ~asa opozarjam na ta dejstva, da je potrebno nekaj narediti in skupno nastopiti na globalnem trgu. Tu mislim na proizvajalce, oblikovalce, tr`nike, dobavitelje, distributerje, opremljevalce. Mislim, da se je malo `e za~elo spreminjati. Kritike so neupravi~eno usmerjene zgolj na proizvajalce, saj gre tukaj tudi za tisti segment tr‘enja, ki ni ~isto odvisen od nas. Jasno je, da moramo vsi vpleteni dobiti svoje, da se pogovarjamo o ceni ipd. A tega se bo treba lotiti zelo projektno - da se ti ljudje zberejo in se skupaj dogovorijo, kaj bodo v prihodnje naredili, da se potem oblikuje skupni marketing in {e kak{na druga skupna slu‘ba … Poglejte, dandanes smo v podjetjih sposobni realizirati marsikatero zamisel; imamo ustrezno znanje in tehnologijo, ~e pa nam kaj manjka, znamo najti v svetu. In prepri~an sem, da je v Sloveniji kar nekaj ljudi, ki bi znali tako delati, vendar do sedaj niso imeli prilo‘nosti Dejstvo je, da oblikovanja v Sloveniji do sedaj nismo potrebovali, saj je bilo veliko ceneje in preprosteje pogledati v italijanske revije. Vendar, ~e samo malo spremeni{ stranico ali kot, to {e ni razvoj, ni oblikovanje! ^e govorimo o oblazinjenem ali o drugem pohi{tvu, v Sloveniji ni oblikovalcev - vse so samo kalupi, ‘e nekaj videnega. Dojeti moramo, da v kolikor ho~emo resno nastopiti v Evropi, moramo imeti nekaj svojega - ali novo re{itev v izdelavi, v funkciji, obliki … Vendar, koliko si sploh lahko podjetje privo{~i izpostavljati se na globalnem trgu ob agresivni konkurenci multinacionalk, ki po svoji meri krojijo in spreminjajo modne smernice in zapovedi potro{nikom? Ali ni uspeh ‘e biti znotraj tega dober sledilec, “fotoko-pirec”? Res se je la`je na hitro nekomu prilagoditi ali kopirati, tudi ~e je cena potem ni‘ja od originala. In seveda je sledenje popolnoma legitimna varianta poslovanja. Mi smo se odlo~ili, da ho~emo imeti originalne izdelke, ~eprav se zelo zavedamo, da je kot prvemu vse toliko te‘je in zato tudi dra‘je, kajti najbolj-{ega vsi gledajo. Osnovni cilj pri tem je, da pri potro{niku, ki kupuje na{ izdelek, z dodatnimi storitvami in v{e~-nostjo izdelka pove~amo njegovo zaznavo psiholo{ke vrednosti izdelka. Pa vendar – poleg tega, da je treba produkt najprej razviti, ga je treba {e spraviti na trg. Drugi krog stro{kov, ki postaja skoraj {e pogoltnej{i od prvega, so promocijske aktivnosti. Va{e so zelo opazne - kolik{en dele‘ prometa namenjate zanje? Dizajn se za~ne pri opredelitvi ciljne skupine. In med elementi, ki jih mora oblikovalec zanjo vzeti v ozir, je npr. tudi cena. Seveda to ni enostavno in potegne za seboj dolge razprave, usklajevanja. Ampak to je tisti pravi razvoj, inovativni na~in dela, sodelovanje, o katerem sem govoril. In verjamem, da tudi tistemu, ki bo kopiral npr. Simple, intervju ne bo lahko; da bo imel velike probleme, ker nekaterih sestavnih delov ni mogoče kar kupiti na trgu. Seveda ga moramo sedaj toliko racionalno izdelovati, da bomo cenovno konkurenčni nekemu serijskemu izdelovalcu ogrodja, hkrati pa še vedno obdržati svoj nivo kakovosti. Naš koncept oblikovanja zahteva timsko delo že pri sami kalkulaciji izdelka: ko pokrijemo osnovne stroške, začnemo dodajati posamezne postavke, med katerimi je promociji npr. v Sloveniji namenjenih 15 % vrednosti. Je pa res, da moraš imeti za tak način dela razčiščene pojme in uigrano ekipo. D V TOMU ste se izkazali precej odprte za nove na~ine dela in najbr‘ nimate te‘av pri pridobivanju sodelavcev oblikovalcev? No, sedaj se je ta pozicija res spremenila, zdaj drugi iščejo nas. Najbrž mora podjetje doseči tudi neko zrelostno stopnjo, ki utrdi oblikovalčevo zaupanje, da si sposoben narediti to, kar si je zamislil. Najpomembnejše je, da je treba zaupati drug drugemu, treba je znati sodelovati, kar je v Sloveniji težko. A če bomo hoteli v tem delu kaj narediti, bo to potrebno. D Da znate motivirati ljudi za sodelovanje, ste dokazali ‘e s tem, ko ste se v zelo kratkem ~asu prebili iz dolenjske anonimnosti in se uvrstili med slovenske gazele. Podjetje je prineslo prepoznavnost kraju, zaposlitev za {ivilije, ka‘e odgovornost do ljudi znotraj in zunaj podjetja, skratka: kako vam to uspeva? Leta 1997 smo najprej sklenili, da ne bomo delali na zalogo, ampak raje razširili ponudbo in ponudili izdelek po naročilu, pri čemer mora biti rok dobave 30 dni - brez vsakršnih odstopanj. V naslednjih letih smo temu dodali, da bomo kupcu svetovali pri nakupu - da mu izdelka ne prodajamo, ampak mu ga pomagamo izbirati. V skladu s svojim poslanstvom tako kupca ne obremenjujemo po neptrebnem - pripeljemo mu pri nas kupljeni izde-lek in odpeljemo starega. To je kazalec, da si dober. Pri tem nam je bil v pomoč sodoben informacijski sistem, ki je že od samega začetka res rabil kot orodje in ne kot dodatno delo. Poglavje zase so kadri in opremljenost; naša proizvodnja je rokodelska, organizirana na industrijski način, zato moramo zagotoviti dobre pogoje - najsodobnejše stroje, dobre šivilje, tapetnike. Vse mora dobro funkcionirati, vsi od oblikovalca, prodajnika do šivilje in tapetnika. Predvsem pa moramo delovati kot uigrana ekipa, ki zna med seboj sodelovati in si pomagati ter ima ideje za razvoj. In mi smo se kar našli ter dobro ujeli, tako najožje vodstvo -poleg mene še Alojz Gliha in Jože Zadel - kot zaposleni in zunanji sodelavci. Informacijska tehnologija in spremembe v glavah so povzročile, da se je produktivnost v nekaj letih povečala za 37 %. Koliko ~asa potrebujete, da npr. po kon~ani redni {oli {iviljo usposobite po svojih normativih? Da dobimo usposobljeno {iviljo, potrebujemo po {oli pribli‘no leto in pol, sicer ne moremo pri~akovati od nje dobrih rezultatov. Sama se mora zavedati, da mora delati dobro, da gre podjetju dobro tudi zaradi nje. Ker gre za individualno delo, se vidi, koliko je kdo uspe{en in koliko je zaslu‘il. ^e je rezultat bolj{i, tudi ljudi z veseljem nagradi{. Ko je razlika 50.000 SIT, se jim ‘e spla~a potruditi in ni ve~ pomembno, koliko je ura; tudi ~e je ‘e konec, vsak {e rad potegne ter kon~a delo - in ga tudi dobi pla~anega. Problem pa, je ~e tega ne dosegajo. Mi na primer peljemo vse na{e ljudi na sejem v Ljubljano - da vidijo svoje produkte v primerjavi z drugimi, kar jim gotovo daje dober občutek. V podjetju je pomembno, da se držiš dogovorov, potem ni problemov. Seveda je tu pomemben dejavnik plača, pa stimulacija, ki jo ljudje dobijo, da ne gredo na bolniško, in druge bonitete. Lani smo veliko delali, skoraj vse sobote in ni bilo nikoli nobenih pritoževanj. Najvažnejša je odgovornost vsakega posameznika. Vsi morajo biti zadovoljni, da poslovni proces poteka v redu. Stimulirane so tudi vse inovacije, med katerimi je bilo že veliko dobrih drobnih predlogov za izboljšave v proizvodnji. Zadali smo i, da moramo v dveh letih doseči, da bodo imeli delavci v proizvodnji neto plačo 1.000 evrov. Ta cilj zame ni sporen in bo hitro dosežen; problem pa je s tistimi, ki te vsote ne bodo sposobni zaslužiti - kaj bo z njimi? Država se mora odločiti, kdo se bo šel socialo -če bo še naprej prenašala čedalje več sociale na podjetja, potem se nam ne piše dobro! Pogoji na trgu se zaostrujejo, že sedaj smo v EU merilu slabši po doseganju dodane vrednosti, razlika v plačah bo od 2004 dalje vsak dan manjša. Manjša dodana vrednost na delavca je za nas poslovna priložnost, saj imamo rezerve in mislim, da lahko še nekaj več naredimo v nekaj letih -medtem ko konkurenca nima toliko možnosti za napredovanje. D Na poti k temu je bila gotovo premi{ljena poteza tudi nakup Nove opreme decembra lani. V igri vas je bilo ve~ interesentov, dogodek pa je bil tudi medijsko odmeven - ne bi mogla re~i, da ravno s kak{no pretirano naklonjenostjo va{emu prevzemu? Koroška je specifična regija, saj gre za rudarsko, železarsko področje s podedovanimi pravicami gigantov in pričakovanj ljudi ter še z nekimi drugimi čudnimi povezavami, kjer so ljudje popolnoma drugačni kot na Dolenjskem. Zaposleni v Novi opremi so bili zagledani v svojo podobo spred petih, ijaLeS 55(2003) 9 {estih let, ko so bili resni~no razred zase. Zato je bil {e toliko ve~ji {ok, da jih je kupilo podjetje, ki ga – z izjemo vodstva – ve~ina sploh ni upo{tevala kot kak{nega resnega konkurenta. Drugi {ok je bilo spoznanje, koliko so v primerjavi s TOMOVIM delovanjem resni~no zaspali. Zato se je tudi v zvezi s sanacijo ‘e pojavil marsikak{en problem - da je treba namesto razmi{ljati o tem, kako bi, kaj narediti. Ljudje se po~asi privajajo in sprejemajo na{a pravila igre, medtem ko so nas uradne lokalne oblasti ‘e od samega za~etka dobro sprejele. Sanacija poteka, veliko je {e treba postoriti, kazalci zaenkrat ka‘ejo bolj pozitivno kot negativno. Bolj kot proizvodnih je problem pre-se‘ka re‘ijskih delavcev in invalidsko podjetje, kjer je pri eni polovici zaposlenih nesorazmerno ve~ bolni{kih dopustov kot pri drugi. Svoje podjetje imate tudi na Hr-va{kem, v Karlovcu. Niste razmi{ljali, da bi namesto na Koro{ko raje {li {e v katero od cenovno ugodnej{ih dr‘av biv{e Jugoslavije? Kupovati zgolj nekaj, kar je poceni, nima smisla – tega ne po~ne noben resen poslovne‘. Ko nekaj kupi{, mo-ra{ natan~no vedeti, zakaj. Opravili smo sicer ‘e nekaj razgovorov, kajti tudi v prihodnje se mislimo usmerjati na te trge - za nas je zelo zanimiv tudi ta muslimanski del - in je dobro, da ima{ na njem lokalnega partnerja. Na{ koncept raz{iritve pri tem je izdelan: lokalni partner s svojim premo‘enjem in mi s 51-odstotnim lastni{kim dele-‘em, pri ~emer za~enjamo z desetimi do petnajstimi zaposlenimi. Tako funkcionira tudi podjetje v Karlovcu, kjer smo sicer stoodstotni lastniki: v {ival-nici je med 15 in 20 zaposlenih; delovne sile je tu na pretek, tako da lahko prej izbere{ dobre. Pa vendar – v ~em ste videli prednosti Nove opreme? Njene blagovne ijaLeS 55(2003) 9 znamke ne boste ohranili, veliko {tevilo zaposlenih v ‘e tako socialno eni najbolj ogro‘enih regij … Podjetje se nam je ‘e od samega za~etka zdela dobra investicija, vpra{anje pa, ali najbolj{e izkori{~ena. V dani situaciji decembra lani se nam je bolj kot kaj drugega zastavljajo vpra{anje, kaj bo, ~e tega ne naredimo. To pa predvsem zato, ker smo imeli v poslovnih na~rtih predviden nakup Nove opreme {ele konec 2003 in se je prilo‘nost po na{ih na~rtih pojavila tudi leto dni prezgodaj. V nakup smo se podali zaradi iskanja sinergije; odlo~itvi, da bomo nastopali samo pod blagovno znamko TOM, pa so botrovali predvsem ni‘ji stro{ki tr‘enja, prepoznavnosti znamk in pa umestitev izdelkov tudi iz tovarne Nova oprema v kvalitetnej{i cenovni razred. Spomladi ste razstavljali v Ameriki – pomeni to, da se po novem spu-{~ate tudi na ta trg? Sedaj smo postali ‘e tako veliki, da moramo obdelati tudi take trge, kot sta Amerika in Rusija, kjer i{~emo dobre distributerje. Na prvem smo ‘e opravili analizo trga, preu~ili nakupovalne navade, tudi z dogovori smo pri{li precej dale~, drugi pa se {e kali. Izdelki so primerni, je pa res, da si nismo zastavili kak{nih posebnih ciljev, kajti v celotni skupini TOM se dr‘imo na~ela raz-pr{enosti programov in kupcev, tako da se nam ne bi ob kak{ni krizi bistveno zamajal noben segment. Po Sloveniji imate tudi kar nekaj svojih prodajnih salonov, med katerimi izstopa Galerija TOM na Tav~arjevi v Ljubljani. Ali predvideva va{ koncept tr‘enja mogo~e tudi umik v zgolj v lastno trgovinsko mre‘o? ^e se nam trgovske mre‘e ne bodo prilagajale, bomo s~asoma prisiljeni postaviti svojo lastno. ^e ‘elimo udejanjati svoje poslanstvo, da za~nemo intervju ljudem ponujati zdrav in sodobno urejen bivalni prostor, moramo biti navzo~i pri svetovanju. ^e ga obstoje~a mre‘a salonov ne bo zagotavljala, bomo {li naprej po svoje. Precej odmevni in samosvoji so tudi va{i sejemski nastopi; lanskoletne zlate ribice so vam v Ljubljani prinesle nagrado 5 zvezdic, s svojimi postavitvami ambientov na splo{no vzbujate pozornost na vseh sejmih. Kak{no pre-sene~enje nam pripravljate letos? Smeh. Zlate ribice smo lani po treh dneh odstranili, ker smo po elektronski po{ti prejeli ogor~eno prito‘bo, ~e{ da mu~imo ‘ivali. Prizadetemu smo odgovorili z opravi~ilom ter pojasnilom, da so ribice ‘e na varnem. No, ~e se ‘e odlo~imo za sejemski nastop, moramo biti dosledni pri kontinuiteti ustvarjanja presene~enj, tako da bomo tudi letos malo druga~ni. Pripravljamo namre~ povsem nov koncept predstavitve, pri ~emer bomo sejemske promocijske aktivnosti raz{i-rili {e na druge lokacije. Tako bo dan pred za~etkom Ambiente, 14. oktobra, v Galeriji TOM predstavitev novih izdelkov iz linije Avantgarde in New Classic; 5. novembra nastopamo na okrogli mizi, ki jo v okviru meseca oblikovanja pripravlja GZS; med ljubljanskim pohi{tvenim sejmom predvidevamo na svojem razstavnem prostoru tudi kak{no ve~erno prireditev … Mislim, da bomo z novim na~inom tudi letos za ve~ino obiskovalcev kar zanimivi. Vsem pa ne more{ nikoli ugoditi – {e z zlatimi ribicami ne … smeh. strokovne vesti U~inkoviti notranji poslovni procesi pomembno prispevajo k doseganju ciljev JAVORA avtor Stojan KOKO[AR, JAVOR d.d. Na podro~ju poslovnih procesov v okviru projekta Uravnote‘eni sistem kazalnikov (BSC) se je v Javoru izoblikovala naslednja strategija: “Dose~i stro{kovno u~inkovitost vseh procesov in kakovost njihovih rezultatov”. U~inkoviti in kakovostni procesi nam-re~ omogo~ajo zadovoljevanje potreb na{ih klju~nih kupcev in hkrati doseganje pri~akovanih rezultatov pri lastnikih. Vpra{anje je - kdo lahko izpelje tako zahtevno nalogo? Na to vpra{anje smo posku{ali odgovoriti v majski {te- vilki na{e revije, ko smo zapisali, da lahko pravilno oblikujejo notranje procese le sposobni in motivirani zaposleni, ki razumejo svojo vlogo pri doseganju postavljenih ciljev podjetja. Na ta na~in se ponovno ka‘e velika vzro~no – posledi~na prepletenost klju~-nih dejavnikov na podro~ju u~enja in osebne rasti zaposlenih, notranjih poslovnih procesov, vrednosti, ki jo ponujamo na{im kupcem ter uspe{nost ali neuspe{nost podjetja kot kon~na posledica, izra‘ena v finan~nih rezultatih. V u~inkovitih in uspe{nih podjetjih danes na procese ne gledajo ve~ z vidika stroge tehni~ne delitve dela na poslovne funkcije, oddelke, delovna mesta ipd. Ugotovljeno je, da klasi~na hi-erarhi~na organizacijska struktura zavira inovacije in ustvarjalnost v organizaciji. Podjetja se v takih organizacijah preve~ ukvarjajo sama s seboj, premalo pa posve~ajo pozornost kupcem oziroma dobaviteljem, ki so sestavni del celotnega procesa. Vse to pomeni, da je treba procese naj- Slika 1. Matrika klju~nih dejavnikov aktivnosti in merila za izvajanje strategije na podro~ju notranjih poslovnih procesov profitnega centra Opa‘ne plo{~e Belsko ijaLeS 55(2003) 9 strokovne vesti prej ponovno definirati ter jim dolo~iti lastnike oziroma odgovorne za posamezne procese. Le na tak - procesni na~in organizirano podjetje se lahko uspe{no odziva na stalne in velike spremembe v zunanjem okolju, predvsem na trgu. Klju~ni procesi v podjetju morajo potekati od zaznave potreb kupcev na trgu, do razvoja izdelkov, ki ustrezajo zahtevam kupcev; u~inkovite vpeljave izdelka v proizvodnjo ter uspe{nega tr‘enja izdelka s kon~nim ciljem, da se zadovoljijo potrebe kon~nega kupca. Ni treba posebej poudarjati, da sta znotraj teh procesov izredno pomembni predvsem dve dejavnosti, in sicer marketin{ka in inovacijska dejavnost. @e na uvodni delavnici na nivoju Javora d.d. smo notranjim procesom namenili veliko pozornosti pa ~eprav bi nekdo menil, da so procesi pomembni samo za proizvodna podjetja. Za notranjo u~inkovitost so pomembni prav vsi poslovni procesi ne samo t.im. proizvodni proces. Prav na delavnici Javor d.d. se je oblikovala strategija: “Dose~i stro{kovno u~inkovitost vseh procesov in kakovost njihovih rezultatov”, ki so jo v ve~ini povzela tudi proizvodna podjetja. Na tej delavnici so bili inicirani nekateri klju~ni dejavniki ter konkretne aktivnosti za uresni-~itev te strategije. Naj omenimo samo nekatere izmed njih. Realiziran je ‘e projekt Optimiranje organizacijske strukture, katerega cilj je bil poiskati organizacijsko ravnote‘je med centralizacijo in decentalizacijo ter s tem dose~i na eni strani ~im ve~jo avtonomno decentralizacijo odlo~anja ob neprisilni integraciji posameznih poslovnih funkcij (npr. nabava). Kon~-ni cilj tega projekta je bil dose~i ve~jo u~inkovitost notranjih procesov. Na klju~nem podro~ju obvladovanja in optimizacije vseh procesov so se opre- delile odgovornosti in ~asovni okviri za realizacijo projekta poslovne odli~-nosti ter uskladitev s sistemom ISO 9001:2000 – procesni na~in obravnave. Stro{kovno u~inkovitost vseh procesov ni mogo~e dose~i brez obvladovanja vseh vrst stro{kov. V Javoru imamo dokaj dobro razvit sistem planiranja in kontrole stro{kov. Ugotavljamo pa , da je treba sistem izpopolniti na mikro-nivoju, in sicer na nivoju stro{kovnih mest, stro{kovnih nosilcev oziroma aktivnosti. Dogovorjeno je bilo, da se po zaklju~ku projekta BSC v vseh podjetjih sprejme dokon~na odlo~itev o uvedbi sistema spremljanja stro{kov po aktivnostih. Procesni vidik poslovanja nedvomno zahteva vzpostavitev strate{kih partnerstev tako z dobavitelji kot tudi kupci. Podjetja so dobila usmeritev, da temeljito analizirajo mo‘nosti stra-te{kih povezav tako na vhodu (dobavitelji) kot tudi na izhodu (kupci) ter sprejmejo ustrezne aktivnosti na teh podro~jih. V ve~ini podjetij so upo{tevali usmeritve, oblikovane na uvodni strate{ki delavnici Javora d.d.. Kot primer navajamo matriko, iz katere so razvidni klju~ni dejavniki aktivnosti in merila za izvajanje strategije na podro~ju notranjih poslovnih procesov profit-nega centra Opa‘ne plo{~e Belsko (slika 1). kratke vesti Stol Ambienti v stečaj Od nekdanjega kamniškega velikana Stol, paradnega konja slovenske pohištvene industrije, ki je nekdaj zaposloval okoli 1700 delavcev in bi naslednje leto proslavljali 100-letnico obstoja, ni ostalo skoraj nič. 8. 9. 2003 so namreč v Holdingu Stol prodali še proizvodne prostore ene zadnjih hčerinskih družb Stol Ambienti, katere kupec je bil je Marjan Tekavec, sicer lastnik trzinskega podjetja Biring, vseh 140 v njej zaposlenih delavcev, ki so bile zvečine že na “čakanju”, pa se je tako preselilo na zavod za zaposlovanje. Direktorica družbe Stol Ambienti Neda Bončina Čar, ki je vodstvo prevzela pred dobrim letom, je prepričana, da bi bilo bolje, ko bi se za stečaj odločili že takrat, saj je družba izpolnjevala vse pogoje, vendar je bil Holding proti. Nov lastnik je obljubil, da bo zaposlil okoli 60 delavcev, ki jih bodo najprej prijavili na zavod. Za začetek naj bi se že dogovorili s približno 40 delavci, še nekaj pa jih nameravajo zaposliti kasnje, ko bodo v Kamnik v celoti preselili svojo proizvodnjo in jo prenovili. Marjan Tekavec razmišlja, da je število zaposlenih odvisno tudi od tega, ali bodo z njimi prevzeli tudi blagovne znamke. Za preselitev in ponovni zagon proizvodnje potrebujejo po njegovi oceni mesec dni, za približno 18.000 kvadratnih metrov velik objekt pa so odšteli poltretji milijon evrov. Celotna naložba jih bo stala vsaj še dodatnih milijon evrov. Zapleti z občino okoli funkcionalnega zemljišča pa jih ne skrbijo, saj ni objekta brez funkcionalnega zemljišča oziroma dovozov in parkirišč. D ijaLeS 55(2003) 9 strokovne vesti Kako pridemo v podjetju do dobrega po~utja zaposlenih? avtorica Bo`ena KRAMAR Pogosto ostanejo vizije le utopične sanje. Podjetja, kjer tega ni, so jasno določila cilje. Določanje ciljev postane bolj enostavno, ko je jasno, kateri dejavniki so pomembni za to. Preden so določeni stroški-koristi, kot pri drugih poslovnih ciljih, je treba posvetiti pozornost naslednjim elementom: • Dosežki morajo biti jasni: kaj želim, da bo rezultat te aktivnosti? Npr. zmanjšanje odsotnosti zaradi bolezni s 4 % na 3 %. • Rezultat mora biti merljiv: kako bom vedel, da sem bil uspešen? • Čas: kdaj točno hočem doseči cilj? • Stroški: koliko časa ali denarja smo pripravljeni vložiti za doseganje tega cilja? Strukturalni način obravnave pri določanju stvarnih ciljev na začetku strategije ukrepov zelo poveča možnosti uspeha. Vsem zaposlenim bo jasna vi-zija, cilji in njihovi merljivi rezultati. Hkrati pa morajo biti določeni tudi cilji napredovanja. Kdo naj bi bil vključen? Ključna beseda je “vključitev”, saj je pomembno pregledati čim več mnenj zaposlenih, da bi se vsi počutili kot del procesa. Pomembna je jasna razumljivost, izboljšanje počutja in vključenost v ta proces. Vključitev je “ključ", ker veliko iniciativ, ki so ultimativno postavljene, zahtevajo od zaposlenih, da “naredijo nekaj drugega”. Vpliv managerja na dobro po~utje zaposlenih bi moral biti pomemben dejavnik pri selekciji in napredovanju. Idealna je kombinacija, da sta v podjetju organizirana dva oddelka (za razvedrilo in zdravstvo), ki naj bi delala skupaj. Ko ustrezni strokovnjaki ugotovijo dolo~e-na dejstva glede zdravja in po~utja, naj bi potem delali naprej skupaj z mana-gerji in prizadetimi zaposlenimi, da bi pri{li do ustreznih ukrepov. Mnogi managerji bodo imeli promoviranje dobrega po~utja in zdravja za izziv. To je lahko tudi dober na~in za izbolj{anje njihovega lastnega zdravja in po~utja. Potreben je program izobra‘evanja, razvoja in zavedanja teh problemov. Mana-gerji lahko podpirajo sporo~ila o zdravju in dobrem po~utju, opazujejo napredek in posku{ajo pomagati ljudem, da se dr‘ijo spremenjenega obna{anja. Npr. uporabljati stopnice namesto dvigala, na sestankih ponuditi vodo in sadje namesto kave in pi{kotov, vzpodbujati zaposlene, da izkoristijo odmor za pravo malico ipd. Primarni, sekundarni in terciarni posegi Primarni posegi so za odstranitev ali spremembo dejstev na izvoru; sekundarni pomagajo ljudem, terciarni pa se ukvarjajo z ‘e narejeno {kodo. Npr. delavec odhaja in ga sku{a{ zadr‘ati z napredovanjem, slu‘benim avtom (terciarni posegi). Primer sekundarnega posega je opogumljati zaposlene, da povedo, kaj jih skrbi, preden pride do odhoda iz podjetja. Tu se lahko uvedejo plani napredovanja, programi usposabljanja ipd. Oba posega se ukvarjata s simptomi, ne pa z viri. Najbolj u~inko-viti so primarni posegi, kot so: dobri delovni odnosi, fleksibilno delo, dober manager, atraktivni dohodek ...^eprav so primarni posegi najbolj u~inkoviti, jih je te‘ko uvesti in za uveljavitev zahtevajo ve~ ~asa. Te‘ava tega posega je tudi, da je uspeh ozna~en z ne-dogodkom (npr.odhod zaposlenih iz podjetja bo manj{i). Strate{ki na~in obravnave dobrega po~utja zaposlenih -proces {estih korakov Ta proces sestoji iz naslednjih korakov: 1. Predhodno na~rtovanje: izbrati team ljudi, ki bodo vklju~eni v proces na~rtovanja in sporo~anja vizije, ciljev. 2. Zbiranje podatkov: za~nite z o~itnimi podatki, ki so povezani z zdravjem; dodajte podatke o odhodih; uporabljajte revizijo strokovnjakov za fizi~no in psihi~no zdravje. 3. Analiza: katere zdravstvene te‘ave povzro~ajo najve~je direktne stro{ke? Kaj vse ti podatki pomenijo? Kako se primerjamo z drugimi organizacijami? Spremenite informacije v znanje! 4. Izgradnja vizije in ciljev: Veste, kje ste sedaj in odlo~ite se, kje bi radi bili? Kako lahko vplivate na situacijo? Katera dejstva v zvezi z zdravjem povzro~ajo najve~je stro{ke, direktne ali indirektne? Sporo~ajte vizijo in na~rt kampanje. 5. Izvajanje posega: revitalizirajte in prerazporedite obstoje~e investicije v zvezi z zdravjem. 6. Vrednotenje: Ponovno preglejte klju~ne dejavnike. Ali dajejo rezultate za zaposlene in delodajalce? Ali so cilji {e vedno ustrezni? Veliko vpra{anje: In kaj potem? Tukaj je osem predlogov: ijaLeS 55(2003) 9 strokovne vesti • začnite meriti; zbirajte podatke in razmišljajte o tem, kar že veste o svojih zaposlenih, • izdelajte graf in ga obesite na steno pisarne ter povabite managerje, da dodajo informacije o dobrem počutju, • razmišljajte o obnovi in ovrednotite različnost v obnašanju ter se izognite organizacijski entropiji, • zavrzite vse opise del, ki obravnavajo ljudi kot avtomate brez možganov, • povejte, kar mislite in pohvalite, kadar je za to možnost, • razmišljajte o izboljšanju delovnega okolja in reagirajte fleksibilno, • delajte več stvari, ki jih imajo ljudje radi in manj tistih, ki jih ne marajo, • poskrbite za ljudi in ljudje bodo skrbeli za posel. SPOROČILO Izboljšanje počutja je potovanje. Na poti so otoki, kjer se lahko ustavimo in odpočijemo, vendar se potovanje nadaljuje in vsak dan prinaša nove izzive. Moramo se zanesti na osnovne principe in pazljivo reagirati na nevarnosti. Ljudje oz. zaposleni morajo razumeti, da smo vsi odvisni drug od drugega. Potrebujemo ljudi, ki jih ni strah, da bodo naredili napako, ki kažejo in si zaslužijo spoštovanje, ki so odprti in pošteni. Izboljšanje počutja ni lahko. Zahteva zavezanost, vztrajnost in neomajno prepričanje, da so ljudje pomembni. Obstajajo meritve, analize, ukrepi, vendar začnite in končajte v misli, da zdravi in zadovoljni ljudje ustvarjajo uspeh podjetja. Stroški slabega počutja so precej višji, kot si mislimo. Izboljšanje počutja sprošča v ljudeh energijo, da se vrnejo v posel s pozitivno naravnanostjo. Na splošno ljudje dosegajo le majhne cilje v primerjavi s svojimi resničnimi zmožnostmi. Dejavniki, ki jih zadržujejo, so pogosto pomanjkanje samoza-upanja ali pomanjkanje sodelovanja.D FRANCI DAGARIN – nov doktor lesarskih znanosti avtor Franc POHLEVEN Univ. dipl. in‘. lesarstva Franci DAGARIN je 6. 5. 2003 na BF, Oddelku za lesarstvo uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Interakcije amoniakalnega bakro-vega(II) oktanoata s komponentami lesa, prou~evane z EPR spektroskopijo. Razumevanje interakcij med bakrovimi pripravki, lesom in glivami je pomembno iz dveh razlogov. Dobro poznavanje mehanizmov delovanja bakrovih pripravkov na glive omogo~a razvoj novih, izbolj{anih pripravkov za za{~ito lesa, ki bodo u~inkovito delovali tudi na baker tolerantne izolate gliv. Dagarin je prou~eval bakrove karboksilate v raztopinah amoniaka. Baker(II) je, kot naraven paramagnetni center, namre~ v lesu mogo~e spremljati z elektronsko paramagnetno resonanco. S pomo~jo te spektroskopske tehnike je analiziral ba-krove(II) spojine v raztopinah v odvisnosti od dele‘a amoniaka. Ker se omenjena spojina uporablja za za{~ito lesa, so ga predvsem zanimale njene reakcije s komponentami lesa. Z izpiranjem je prou~eval vezavo bakrovega biocida na celulozo in lignin ter porazdelitev bakrovega(II) karboksilata v oleseneli celi~ni steni, kakor tudi globino prodiranja v odvisnosti od postopka impregnacije. Ugotovil je, da je fiksacija bakra(II) v lesu zelo odvisna od koncentracijskega razmerja Cu(II) oktanoata in amoniaka, prav tako tudi mangana(II), ki je v lesu naravno ‘e prisoten. Vezava amoniakalnega Cu(II) oktanoata v lesni masi poteka na dva na~ina, in sicer na celulozi po principu odparevanja topila in z izlo~anjem aktivne substance na povr{ino makromulekul ter s kemijsko vezavo Cu(II) na reaktivne skupine ligninskega kompleksa. Izpiranje bakra iz impregniranega lesa je v glavnem posledica njegove slabe vezave na celulozo in prav ta dele‘ se ga izlo~i iz lesa. Z umetnim pospe{enim staranjem pa je doktorand dokazal, da baker(II), kot lovilec prostih radikalov, {~iti povr-{ino lesa pred razgradnimi procesi, ki jih povzro~a son~na svetloba v obmo~ju ultra-vijoli~nega sevanja. Tako je dokazal, da imajo bakrove spojine pomembno za{~itno vlogo tako pri gliv-nem razkroju, kakor tudi pri fotode-gradaciji lesa. V obeh primerih bakro-ve(II) spojine lovijo proste radikale in se pri tem reducirajo v bakrovo(I) obliko. Izsledke raziskovalnega dela je doktorand v soavtorstvu objavil kot izvirni znanstveni ~lanek v reviji Holzforschung ter v obliki {tirih referatov in enega posterja na doma~ih in mednarodnih znanstvenih sre~anjih. Pri poskusih je uporabljal zahtevno raziskovalno opremo, ki pa vsa na Oddelku za lesarstvo ni bila na razpolago. Zato je ve~ino poskusov izvedel na Institutu Jozef Stefan s pomo~jo elektronske paramagnetne resonance. Uvedel in prvi je izvirno uporabil to metodo za raziskovanje bio-cidnih pripravkov za za{~ito lesa na osnovi bakra. Tako je lahko pri{el do vrste novih dognanj in spoznanj, ki jih z drugimi tehnikami niso uspeli ugotoviti. Bazi~na dognanja Dagarinovega doktorata imajo tudi aplikativni pomen pri uvajanju novih biocidnih pripravkov za za{~ito lesa. Menim, da doktorska disertacija predstavlja pomemben prispevek k lesarski znanosti, zato mu za opravljen doktorat iskreno ~estitam in ‘elim {e veliko uspehov pri nadaljnjem raziskovalnem in strokovnem delu. ijaLes 55(2003) 9 strokovne vesti Posvet lesarjev Gori{ke in severne Primorske Srednja lesarska {ola Nova Gorica, junij 2003 avtorica Darinka KOZINC Junij je sicer mesec, ko se {olsko leto bli‘a koncu in je v zraku ~utiti rahlo nestrpnost, da bi se po~itnice ~imprej pri~ele. Pa vendar smo se na {oli odlo~ili, da pripravimo posvet lesarjev, ki naj bi nekoliko osvetlil stanje lesnega gospodarstva in obrti ter izobra‘evanja na Gori{kem, hkrati pa naj bi na ta na~in in z odkritjem lesenega obele‘ja zaznamovali 55-letni mejnik v izobra‘e-vanju za poklice v lesarstvu na Gori{-kem. Po pozdravnem nagovoru ‘upana Mestne ob~ine Nova Gorica, gospoda Mirka Brulca, je spregovorila direktorica Gospodarske zbornice Slovenija OE Nova Gorica, Mirjam Bo‘i~. V prispevku je orisala polo‘aj lesne industrije. Slovenska lesna industrija se v Sloveniji uvr{~a v prvo tretjino najpo-membnej{ih sektorjev. Dele‘ zaposle- nih je 9,3 % vseh zaposlenih v predelovalni industriji. Delež prihodka na zaposlenega (8,9 mio. SIT) je za 30 % nižji od prihodka na zaposlenega v drugih predelovalnih dejavnostih (13,1 mil. SIT). V okviru panoge sta najpomembnejši po zaposlitvi, prihodkih in ustvarjeni dodani vrednosti skupini 20.3-stavbno mizarstvo in 36.140-proiz-vodnja drugega pohištva, odstopata trikrat. Na Goriškem je 45 % dohodka iz predelovalnih dejavnosti, proizvodnja pohištva in izdelkov iz lesa zaseda tretje mesto. Pozitivna stopnja rasti zaposlenih je samo v skupini 36.100-proizvodnja pohištva. Dodana vrednost na zaposlenega leta 2001 je bila v Sloveniji 4,750 mio SIT v Severno primorski pokrajini pa 4,900 mio SIT. Prednosti, ki jih Goriška in SP pokrajina imata, so naslednje: • dolgoletna tradicija in s tem specifična znanja; • v DV so še rezerve; • poznavanje nekaterih novih potencialnih trgov-držav bivše Jugoslavije; • surovinska samozadostnost; • nekatera zelo uspešna podjetja, ki so s svojimi organizacijskimi, tehnološkimi in tržnimi prijemi primer dobre prakse. Problemi , ki so zaznani tako v Sloveniji kot v regiji, so: • produktivnostni potenciali-premajhna specializacija in s tem sodelovanje med proizvajalci, • tehnološki potenciali-visoka izraba zastarelih kapacitet, razvojna šibkost, • trženje in promocija-pomanjkanje ustreznih kadrov, preveč posrednega izvoza, slaba tržna promocija In potrebni ukrepi za izboljšanje stanja? • podpora izvozni usmerjenosti-preveč proizvodnih kapacitet glede na povpraševanje, • dvig konkurenčne sposobnosti z razvojno naravnanostjo, • spodbujanje povezovanja podjetij, saj postaja sodelovanje podjetij v okviru mrež, grozdov vedno bolj pomemben element konkurenčnosti, • dvig kvalifikacijske in izobrazbene strukture zaposlenih. Jože Elersič, nekdanji predsednik Obrtne zbornice OE Nova Gorica, je spregovoril o možnostih čezmejnega sodelovanja v lesarski dejavnosti in grozdenju kot višji obliki povezanosti proizvodnih enot. Proizvodnja pohištva je bila v preteklosti paradni konj tako Primorske kot slovenske industrije. Devetdeseta leta so bila za panogo usodna. Med malimi podjetji je prišlo do izoblikovanja treh, po programih sorodnih proizvodnih skupin; to so: ijaLeS 55(2003) 9 strokovne vesti • proizvajalci pohištva z lastnimi proizvodi, • proizvajalci komponent pohištva, • serviserji in montažerji. Mali podjetniki imajo naslednje probleme: • za intenzivno osvajanje novih tržišč so premajhni; za poslovanje z EU si morajo pridobiti ustrezne certifikate; • v primeru, da sprejmejo vlogo podizvajalca, ni zagotovljena varnost; • prevelika odvisnost od majhnega števila tržišč; • jezikovne pregrade v primeru poslovanja s tujino; • iz šol prihaja premalo kadrov z zadostnim praktičnimi znanji; • proizvodne kapacitete so orientirane na zadovoljevanje trenutnega povpraševanja, zato ni posebnih investicijskih vlaganj v tehnologijo. Struktura obrtnikov, ki proizvajajo komponente pohištva, je najsodobnejše opremljena in najbolj konkurenčna. Ovira je le preozko tržišče. Mala podjetja bodo morala zagotoviti več tržišč hkrati in iskati ugoden kapital za investicije, finančno pomoč pri certificiranju in uporabo sodobne tehnologije. Zato bodo morala ta podjetja storiti nekaj rešilnih korakov, kot narediti izbor izdelkov, se poslovno povezati s sorodnimi podjetji, pristopiti k formiranju konzorcijev in domačimi večjimi proizvajalci z namenom dolgoročne kooperacije. Raziskavo o potrebah po kadrih v lesarstvu je prvič javno predstavil pred- stojnik Oddelka za lesarstvo, dr. Franc Pohleven. Raziskava je v sklepih navajala tudi predloge za popularizacijo poklicev v lesarstvu. Igor Leban s Centra za poklicno izo-bra‘evanje je prikazal stanje vpisa dijakov in vajencev v izobra‘evalne 5. gostinstvo 5,8 6. zdravstvo 5,3 7. agroživilstvo 4,7 8. lesarstvo 2,6 9. osebne storitve 2,5 10. gradbeništvo 2,3 programe lesarstva v Sloveniji za obdobje od leta 1996 do leta 2001. Leta 1996 je bilo vpisanih skupno 3.561 dijakov, leta 2001 pa 2.977 dijakov. Pove~al se je vpis v poklicno teh-ni{ko izobra‘evanje in za malenkost v ni‘je poklicno izobra‘evanje, skoraj prepolovil pa se je vpis v program {tiriletnega tehni{kega izobra‘evanja, lesarski tehnik. Stanje prijav (vir: M[Z[) v lesarske {ole na dan 11. 3. 2003 je bilo skupno 590 dijakov. Dele‘ dijakov in vajencev, ki so se v 1. letnik srednjega izobra‘evanja po skupinah dejavnosti vpisovali v {olskem letu 2003/04, je naslednji: 1. splo{no izobra‘evanje 35,4 2. ekonomija 18,3 3. strojni{tvo 7,9 4. elektrotehnika 7,6 Darinka Kozinc je predstavila srednje lesarsko izobra-‘evanje danes in nakazala spremembe za jutri {e zlasti z uvajanjem devetletke in se vpra{ala, ali so mo‘nosti izobra‘evanja, ki jih lesarska stroka ponuja res izkori{~e-ne? Za konec je bila predstavljena {e organiziranost v stanovsko zdru‘enje, ki pa na Gori{kem nikakor ne more za‘iveti. Poiskati bi bilo treba nove vsebine, vendar v dana{njem ~asu, ko se podjetja borijo za pre‘ivetje, nikakor ne mogo~e najti pravega ~asa in volje. Posvet je pokazal razdrobljenost lesne industrije in obrti na Gori{kem, hkrati pa je bilo ~utiti potrebo po sodelovanju, v katero bodo vsi prej ali slej prisiljeni. Izra‘ene so bile potrebe tudi po organizaciji ve~ takih posvetov zlasti z izobra-‘evalno vsebino. Veliko pripomb je bilo izre~enih na ra~un izobra‘evanja, {e zlasti od obrtnikov, ~eravno si je tako obrtna kot gospodarska zbornica postavila vzporeden izobra‘evalni sistem (dualni), ki pa v praksi ni za‘ivel popolnoma. Predstavnik M[Z[, Anton Slanc, je na o~itke ustrezno odgovoril. Po posvetu je sledilo odkritje lesenega obele‘ja ob 55-letnici ustanovitve lesarske {ole v Novi Gorici. Obele‘je v obliki dveh petic, ki so med dijaki {e kako za‘elene, je idejno zasnoval dijak Nejc Kodermac, izdelali pa so ga v {ol-ski delavnici. ijaLeS 55(2003) 9 strokovne vesti Jezik stroke pred vrati EU “Kdor ne bo aktivno znal poslovnega tujega jezika, bo strokovni invalid!” avtorica Severine PLOJ Odkar kot profesorica nem{kega jezika vodim vaje strokovne terminologije v nem{kem jeziku na Lesarski {oli v Mariboru, Vi{ji strokovni {oli, spremljam in raziskujem mnenja {tudentov o pomembnosti predmeta strokovna terminologija v nem{kem jeziku, o ~emer sem v tej reviji (tudi v prej{nji {tevilki) ‘e poro~ala. ^e na kratko spomnim, o pomembnosti predmeta strokovna terminologija v nem{kem jeziku v strokovnem {tudiju za pridobitev naziva in‘enir/ka lesarstva sem naredila raziskavo na podlagi ankete tako med rednimi kot tudi med izrednimi {tudenti. Rezultat raziskave med rednimi {tu-denti, ki so ‘e nekaj ~asa zaposleni v lesarski stroki, je pokazal, da je tuj jezik, kot tudi predmet v {tudijskem procesu, na njihovem delovnem mestu zelo pomemben, pa ~eprav opravljajo raz-li~ne naloge. Ali gre za nabavo strojev ali surovin ali obiskov razli~nih sejmov ali pa zgolj za komunikacijo. Zaskrbljujo~e rezultate pa je pokazala raziskava med redno vpisanimi {tu-denti, ki po ve~ini {e niso bili zaposleni. Ve~ina jih je namre~ mnenja, da je tuj jezik le srednje pomemben. Tako mnenje {tudentov, ki bi neko~ radi, kot so sami povedali, postali vodilni kader, je seveda {okantno in iz lingvisti~nega vidika nerazumljivo, kar ka‘e na to, da so na{i {tudentje premalo osve{~eni o pomembnosti znanja vsaj enega svetovnih jezikov. Smo v fazi kulturnega, gospodarskega in politi~nega povezo- vanja in seveda tik pred vrati polnopravnega ~lanstva v EU, kjer bo jezik stroke v tujem jeziku klju~nega pomena. Zato sem se odlo~ila zbrati in v obliki vpra{alnika objaviti mnenja razli~nih strokovnjakov na podro~ju lesarske stroke tako akademikov kot direktorjev velikih in srednjih podjetij. Sestavila sem vpra{alnik s 6 to~kami, na katerega so z velikim veseljem odgovorili dr. Jo‘e Korber z Gospodarske zbornice Slovenije, direktor podjetja Murales, Stanislav [kali~, in direktor podjetja LIP Radomlje, Asto Dvornik, za kar se jim najlep{e zahvaljujem. Predvsem me je zanimalo, kaj se bo na podro~ju lesarstva zgodilo po vklju~itvi v EU, kaj pomeni v EU znanje tujega jezika stroke in kaj bi lahko {tudentom priporo~ali tako veliki in uspe{ni strokovnjaki: Kako bi s stali{~a strokovnjaka na podro~ju lesarstva ocenili vstop Slovenije v EU? Kaj EU prina{a in kak{na so va{a pri~akovanja na podro~ju mobilnosti delovne sile? D r. Korber: “Ne bo posebno veliko novega, ker je slovenska lesna in pohi{t-vena industrija `e sedaj tradicionalno dobro uveljavljena na EU tr`i{~u (pri-bli`no 75 % svojega izvoza) in v evropskih pano`nih zdru`enjih.” G. [kali~: “Zaenkrat na{i delavci v lesni stroki ne `elijo mno`i~no odhajati v tujino, po vklju~itvi v EU se pa lahko dnevna migracija pove~a predvsem v Avstrijo vse tja do Graza, odvisno pa~ od vi{ine pla~e, ki jo bodo ponudili na doma~ih tleh ali prek meja.” G. Dvornik: “Pohi{tveni del lesne industrije je izrazito neto izvozen in predvsem s tega zornega kota pri~akujem pozitivne u~inke. Po drugi strani je velik del lesne industrije delovno intenziven in s tega zornega kota zaradi ne-izbe`ne rasti pla~ po vstopu v EU pri~a-kujem negativne u~inke, seveda tudi odliv kadra, predvsem strokovnjakov. @e sedaj se ka`e delitev na dobra in slaba podjetja, pri ~emer se je pomen panoge zmanj{al. Z vstopom v EU pri-~akujem to kristalizacijo na “dobre” in “slabe” {e izrazitej{o.” Z vstopom Slovenije v EU se bo pove~ala tudi mobilnost slovenskih po-tro{nikov lesne industrije. Ali se bodo ti preusmerili k tujim ponudnikom ali bodo ostali zvesti slovenskim proizvajalcem? Dr. Korber: “ Z vstopom Slovenije v EU se bo ponudba pohi{tvenih izdelkov raz{irila, doma~i pohi{tveni industriji se bo tr`ni dele` malo zmanj{al. Slovenski predelovalci lesa izvozijo za eno milijardo US dolarjev svojih izdelkov letno in ni bojazni o sposobnosti konkuriranja doma, ~e so s tem uspe{ni na tujem. Izjema bo le na segmentu zelo poceni in zelo drago pohi{tvo.” G. [kali~: “Seveda bodo lahko konkurirali. Kvalitetno slovensko blago je `e sedaj cenej{e, tuje kvalitetno blago pa dra`je.” G. Dvornik: “Menim, da `e sedaj ne gre za potro{ni{ko zvestobo (patriotstvo), temve~ za vrednotenje izdelkov po posameznih cenovnih razredih. Ponudba se bo pove~ala in konkuren~-nost zaostrila, zato dvomim, da se bodo ljudje vozili 500 km dale~ nakupovat pohi{tvo. Ali bo slovenska pohi{tvena industrija konkuren~na tuji ponudbi, ijaLeS 55(2003) 9 strokovne vesti pa je zelo kompleksno vpra{anje, na katero je poenostavljen odgovor: nekatera podjetja da, druga ne. Ocenjujem, da v nizkih cenovnih razredih ne bomo konkuren~ni.” Katere dr‘ave EU so kot partnerji najbolj obetavne za slovensko lesarstvo na podro~ju surovin, strojev, izdelkov in mobilnosti delovne sile? Kaj se bo spremenilo po vstopu v EU? Dr. Korber: “Glede surovin je Slovenija samozadostna na podro~ju oskrbe z lesom (55 % Slovenije pokrivajo gozdovi); glede strojev sta pomembni predvsem Nem~ija in Italija; glede polizdelkov pa so Romunija in novo nastale baltske dr`ave, BIH. Lesna in pohi{tvena industrija v osnovi ne ra~u-na na tujo delovno silo pri nas (zaposlitev v lesni industriji v prihodnosti se bo v Sloveniji rahlo zmanj{ala), bo pa zanimiv “outsourcing”, mogo~e v de`e-le, ki smo jih omenili `e kot dobavitelje polizdelkov.” G. [kali~: “V Muralesu delamo prete`-no z Nem~ijo, ki ima kot trg vi{ji cenovni nivo. Vendar pa 80 % tehnologije prihaja iz Italije. Skandinavci so {e vedno veliki proizvajalci, saj se je nem{ka lesarska industrija nekoliko zo`ila. Italije ne vidimo kot partnerice, saj je `e sedaj bolj konkurentka, kot partnerica. Slovenci v Avstriji na podro~ju lesarstva nismo zelo vidni, saj je Avstrija imela vstopne carine, Nem~ija pa ne.” G. Dvornik: “Transportni stro{ki so velik dele` v strukturi cene lesa kot osnovne surovine, hkrati pa so cene vse bolj svetovne oziroma transparentne, zato bodo bli`nji nabavni trgi pomemb-nej{i. Spri~o prihajajo~e recesije in predvsem nepredvidljive bodo~nosti Nem~ije kot najpomembnej{e dosedanje partnerice pa je ocenjevanje obetav-nosti za slovensko lesarstvo na drugih podro~jih zelo nehvale`no. Vsekakor ijaLeS 55(2003) 9 pa se bodo odprle tako nove prilo`nosti kot tudi nevarnosti.” Kako bi morali po va{em mnenju izobra‘evati bodo~e in‘enirje lesarske stroke na podro~ju tujih jezikov? Kaj bi bilo potrebno poudariti? Ali se vam zdi jezik stroke v tujem jeziku pomemben in kateri jezik bi bilo potrebno poudariti v na{em primeru? Dr. Korber: “Tuji jeziki? Seveda, ~e lesarski in`enir ne bo znal aktivno poslovnega tujega jezika, bo strokovni invalid, ne bo vreden, da nosi titulo in`enir. Vendar ne katerikoli jezik. V evropskih zdru`enjih formalno uporabljamo nem{~ino, franco{~ino in angle{~ino. Dejansko pa se uporablja pribli`no 80 % angle{~ina, 20 % fran-co{~ina in 0 % nem{~ina, ker Nemci praviloma uporabljajo v evropskem prostoru angle{~ino kot pogovorni jezik. Vsa informatika je v angle{~ini …” G. [kali~: “Predvsem smo vezani na nem{ki del, ne smemo pa prezreti, da je tudi angle{~ina svetovni jezik. To je stvar trga, vendar, ozko gledano, je za nas nem{ki jezik bolj pomemben.Velja pa povedati, da nam angle{ki jezik daje {ir{e mo`nosti, saj tudi Avstrijci in Nemci govorijo angle{ko.” G. Dvornik: “Angle{~ina postaja vse bolj vse svetovno uporaben jezik. Zelo zmotno je mi{ljenje, da je za u~enje jezika ~as po {tudiju. Sloven{~ina je v smislu kulturne identitete neprecenljiva, v poslovnem smislu pa postaja zanemarljive vrednosti. Osebno sem mnenja, da bi morali nameniti angle-{~ini vsaj toliko u~nih ur, skozi osnovno in srednjo {olo, kot sloven{~ini. Vi{je stopnje {tudija pa bi poleg “piljenja” dodale poslovni in strokovni del jezika. Sicer pa je moja prakti~na izku{-nja, da je bolje, ~e s poslovnim partnerjem komunicira{ v za oba tujem jeziku (npr. z Nemci v angle{~ini). ^e komu-nicira{ v partnerjevem jeziku si `e samo zaradi tega v bolj ali manj podrejenem polo`aju. Skratka jezik (predvsem an-gle{~ina) vse bolj postaja nujno orodje za prepri~ljivo uporabo strokovnega znanja.” Kako bi komentirali stali{~e rednih {tudentov Vi{je Lesarske v Mariboru: “Strokovna terminologija v nem{kem jeziku je le srednje pomembna.”? Kam po va{em mnenju tako razmi{ljanje bodo-~ega vodilnega kadra vodi? Dr. Korber: “Odgovor je `e pod to~ko 3. Razmi{ljanje bi posku{al razumeti le, ~e so uporabnost primerjali z an-gle{kim jezikom.” G. [kali~: “ To je seveda slabo razmi{-ljanje, saj smo majhna dr`ava in kot nacija premajhni, zato je za nas nujno, da se u~imo tujih jezikov, seveda ~e ho~emo biti uspe{ni.” G. Dvornik: “Kdorkoli ima vi{je ambicije kot biti lokalni mizar, bi moral dati tujemu jeziku zelo velik pomen. Nem-{~ina sicer izgublja svetovni pomen, je pa Nem~ija najve~je evropsko tr`i{~e in v tem smislu nadvse uporabna.” Kaj bi iz va{ega stali{~a svetovali bodo~emu vodilnemu kadru lesarske stroke v prihodnje oziroma kako bi morali lesarji spremeniti svoja stali{~a in ravnanje na podro~ju lesarstva, da bomo v prihodnje uspe{ni? Dr. Korber: “Ve~ vlagati v razvoj, v medsebojno sodelovanje in povezovanje podjetij, spodbujanje internacionalizacije podjetij, spodbujanje programske, tehnolo{ke in organizacijske prenove lesarskih podjetij, v ekologi-zacijo in harmonizacijo proizvodov in tehnologije ter spodbujanje razvoja ~love{kih virov.” G. [kali~: “Pomembno je dobro poznavanje tehnolo{kega procesa, mikroor-ganizacije in znanje tujih jezikov. Brez tega nimamo dobre popotnice, ~e ho~emo postati uspe{ni podjetniki.” strokovne vesti G. Dvornik: “Brez osebne, podjetni{ke in pano`ne samokriti~nosti ne bomo dosegli potrebnega preskoka.” Seveda {e zbiram mnenja drugih podjetnikov in predstavnikov gospodarskih in obrtnih zbornic Slovenije, da bi to temo ~im bolje obdelali. Veseli me, da lahko v naslednjem ~lanku napovem mnenja gospoda Fabijana Cifreka, predsednika odbora lesarjev, in upam, da tudi drugih, s katerimi sem kontaktirala o tem vpra{anju. Mnenje o pomembnosti strokovne terminologije v nem{kem jeziku je med uspe{nimi strokovnjaki v lesarstvu jasno, ~e opozorim in poudarim, da se na{i {tudentje u~ijo le en tuj jezik (nem-{~ino ali angle{~ino) in ne obojega in to le eno {tudijsko leto. ^eprav sem raziskovala le mnenja {tudentov, ki se “u~ijo” nem{ke strokovne terminologije, pa menim, da bi bili zelo podobni rezultati pri {tudentih, ki so kot tuj jezik izbrali angle{~ino. Upam, da jih bomo tudi s takimi ~lanki spodbudili k ve~-jemu zanimanju za tuji jezik stroke, saj kot pravi g. Niko Torelli, “kdor v EU ne bo znal enega od svetovnih jezikov, bo ostal nem in mimo njega bo {el vele-tok informacij in literature, ki so za podjetnike zelo pomembne”. Tega pa na{im {tudentom, ki naj bi bili vodilni kader, seveda ne `elimo. Na Lesarski {oli Maribor, Vi{ji strokovni {oli, si bomo v prihodnje {e bolj prizadevali spodbujati na{e {tudente k bolj intenzivnemu spoznavanju tujega jezika stroke tudi z aktivnim vklju~e-vanjem v jezikovne izobra‘evalne projekte in izmenjave {tudentov v sklopu EU projektov, kot so Phare, Leonardo in Socrates. ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/421-46-60 Fax: 01/421-46-64 El. pošta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si CENIK KNJIG Avtor/Naslov...........................................................................................................................................................................................................MPC v SIT UČBENIKI KONSTRUKCIJE Rozman V, Gaber.: Tehnično risanje in kons. dokumentacija.....................................................3.48700 Rozman V.: Konstrukcijski elementi - konstrukcije 2..................................................................................2.520,00 Rozman V.: Rozman V.: Konstrukcije izdelkov - Konstrukcije 3 ...................................................................................... 2.033,00 Snovanje pohi{tva .......................................................................................................................................................... 4.374,00 TEHNOLOGIJA Pipa, R: Anatomija in tehnologija lesa.....................................................................................................................................993,00 Čermak, M.: Furnirji in plošče............................................................................................................................................................3.621,00 Geršak, M., Velušček, V.: Sušenje lesa.......................................................................................................................................1.999,00 Grošelj, A.: Tehnologija lesa 2...........................................................................................................................................................2.858,00 Kovačič, B. Čermak, M.: Tehnologija lesa 3....................................................................................................................2.374,00 Arnič, A.: Vaje iz tehnologije.................................................................................................................................................................1.543,00 Sedej, R,...: Tehnologija žagarstva..................................................................................................................................................3.669,00 STROJI IN NAPRAVE Geršak, M.: Lesnoobdelovalni stroji.............................................................................................................................................898,00 Geršak, M.: Transportne naprave..........................................................................................................................................................86700 Geršak, M.: Stroji za primarno obdelavo.................................................................................................................................773,00 Geršak, M.: Pnevmatične in hidravlične naprave....................................................................................................679,00 Geršak, M. ...: Stroji in naprave v lesarstvu.........................................................................................................................1.898,00 Prašek, M....: Stroji za obdelavo lesa.......................................................................................................................................5.838,00 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3...................................................................................................................1.810,00 Medjugorac, N.: Organizacija proizvodnje 4............................................................................................................1.718,00 Steblovnik, Z....: Podjetništvo.................................................................................................................................................................3.225,00 Bizjak, J.: Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAMI).....................................................................1.521,00 Bizjak, J.: Rešene naloge za učitelja (PAMI).........................................................................................................................309,00 Steblovnik, Z. ...: Navodila za izdelavo mape in zaklj. izd. z mapo (PAMI)......................1.704,00 Jelovčan, I. ...: Gospodarjenje.............................................................................................................................................................3.055,00 PRIROČNIKI Gorišek, Ž. ...: Sušenje lesa...........................................................................................................................................................................2.550,00 Dimitrov T: Klima i prirodno sušenje drva................................................................................................................4.500,00 Mihevc, S. ...: Obnovimo pohištvo...............................................................................................................................................1.000,00 Verk, E.: Proizvajalec pohištva in zadovoljen kupec........................................................................................7900,00 ijaLes 55(2003) 9 strokovne vesti Novi knjigi Lesarske zalo`be KAKO POSU[ITI LES IN KAKO POSTOPATI S POSU[ENIM LESOM? Z novo knjigo SU[ENJE LESA bo {lo u~inkoviteje. Avtorja: Mirko Ger{ak in Vincenc Velu{~ek Cena: 1.999,00 SIT Pred dvaindvajsetimi leti je prvi~ iz{la knjiga Su{enje lesa. Do dana{njega dne je knjiga do‘ivela ve~ ponatisov - medtem ko sva se avtorja postarala, se je knjiga pomladila. V novi izdaji Su{enje lesa (tudi u~benik za program lesarski tehnik) je vsebina temeljito izbolj{ana in posodobljena; zajema vso snov, ki je neobhodna za razumevanje in vodenje procesa su{enja ter za vedênje lesa pri su{enju. Podane so splo{ne zakonitosti in principi, ki jih v praksi lahko koristno uporabimo za strokovne odlo~itve na podlagi znanja, in ne na osnovi posnemanja. Predstavljene so sodobne su{ilnice in na~ini su{enja, ki so se uveljavili v praksi. Opu{~eni so starej{i re‘imi in v slo-ven{~ini prvi~ predstavljeni sodobni re‘imi, ki upo{tevajo mejno vla‘nost lesa. Prednost publikacije je temeljita obravnava regulacije su{enja, bistvenih metod merjenja veli~in pri su{enju, ravnanje s posu{enim lesom, izdelan je tudi plan preventivnega vzdr‘evanja. Knjiga zajema skratka vse, kar danes potrebujete pri su{enju. Pred vami se odpira v priro~nem B5 formatu, kjer je na 190 straneh z 98 slikami in 16 preglednicami tudi ve~ primerov sestavljenih re‘imov, ra~unskih primerov za izra~un veli~in zraka, kr~enja lesa, porabe energije, ~asa su{enja, kapacitete su{ilnice, stro{kov ipd. V poglavjih lahko izveste vse o veli~inah zraka pri su{enju, zgradbi in lastnostih lesa z vidika su{enja, dolo~evanju vla‘-nosti lesa, napakah lesa pri su{enju, su{enju lesa na prostem, konvencio-nalnem su{enju (zgradbi in delih su{il-nic, tehnolo{kem postopku, re‘imih in ~asu su{enja, regulaciji, stro{kih, vzdr-‘evanju, izbiri su{ilnice …), konden-zacijskem su{enju, vakuumskem su{e- nju, visokofrekven~nem su{enju in su{e-nju lesa s son~no energijo. STROJI IN NAPRAVE – VAJE (delovni zvezek za program mizar) Vaje avtorja Gorazda Potiska so iz{le v elektronski obliki - na disketi. Lesarska zalo‘ba je disketo posredovala vsem lesarskim {olam, ki bodo same skrbele za razmno‘evanje glede na naro~ila dijakov. Zvezek ima 42 delovnih listov, ki zajemajo razne vaje iz celotne vsebine u~-nega programa: dijaki ali vajenci lahko ri{ejo in opisujejo strojne elemente, sklope strojev ter lesnoobdelovalne stroje in naprave; pojasnjujejo lahko lastnosti in uporabnost le-teh; obravnavane vsebine lahko utrjujejo z ra~u-nanjem primerov itd. Z re{evanjem vaj pri pouku dijaki la‘je pridobivajo in utrjujejo nova znanja, delo je zanimivej{e in bolj prilagojeno posamezniku kot samo pri teoreti~nem pouku. Knjige Lesarske zalo‘be lahko naro-~ite (kupite) na naslovu: LESARSKA ZALO@BA ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlov{ka cesta 3 1000 Ljubljana tel. {t.: 01/421 46 60 faks: 01/421 46 64 El. po{ta: revija.les@ siol.net Informacije o strokovnih knjigah LESARSKE ZALO@BE lahko dobite t u d i n a i n t e r n e t u : www.zls-zveza.si ijaLeS 55(2003) 9 strokovne vesti Dijaki SL[ Nova Gorica pri Oskarju Kogoju a v t o r i c a Darinka KOZINC V u-nan na~rtu programa lesarski tehnik pri prednetu konstrukcije je predviden tudi razgovor z oblikovalcem. V leto{njem {olskem letu smo se za obisk dogovorili z Oskarjem Kogojem, oblikovalcem svetovnega slovesa, kL pa je ostal v rojstnem Mimu, kjer ina studio in galerijo. Sam pravi, da je sicer rad dara in vezan na dbma~i kraj, ■vendar je'vedno z eno nogo v tujini. Dijake je Oskar Kogoj sprejel z njerru lastno prisr-mstjo, zanje si je reani-ro ■vzel ~as, kajti, zanj so mladi prihodnost, zaveda pa se, v kako te'kem-asu 'ivijo Mnenja je tudi, da bi v {olah marali dajati ve~ji poudarek vrednotam ivlje-nja in spoznavanju na~ina ‘ivljenja na{ih prednikov. @e prostor pred galerijo pritegne pozornost, oblikovalcu je lepota polo‘ena v zibelko, vse -esar se dotakne, nosi njegov pe-at. Namesto stekla v obnovljenih vratih galerije je vlo‘en zelenkast crdks Z njim so obloena tudi tla v galeriji Oskar Kogoj dijakom ni le razkazal svojih predmetov, pa~ pa jim je sku{al osvetliti tudi svet energij, o~em nevid-nih, k jih izdelki ~love{kih rok oddajajo e zlasti se je ustavil ob pomenu pti~jega javora, s katerim je bila obloena kuhinja v galeriji, in opozoril na drobne toke in koncentracijo vibracij v teh to4ah Galerija je prostor, k je sestavljen iz ve~ nadstropij, pod v eni izmed sob je izdelan iz resonan-nega lesa poklju{ke smreke. Na vsakem koraku nas je spremljala lepota "Maja u-iteljica je narava v svoji popolnosti", pravi Kogoj. Kot oblikovalec se zna od nje u~iti in jo prenesti ter preliti, v svoje izdelke, [olal se je na srednji oblikovni {oli v Ljubljani in na akademiji v Benetkah. Svojo poklicno pot je pri~el v Meblu, kjer je kot mlad oblikovalec presenetil s svojimi novimi na~ini oblikovanja po~ivalrdkov in stolov ter se s tem zapisal med najpomembnej{e ustvarjalce v takratni Jugoslaviji. Za njim je ve~ kot tristo različnih razstav, v zadnjem -asu je bila. zelo cdnevna razstava v Dioklecijanovi pala~i v Splitu in na Danskem, v oktobru 2003 pa pripravlja razstavo v NUK^u z naslovom Skrivnosti. Zamenjava vsakdanjega {olskega prostora s svetom umetnosti je bila za dijake do ivetje k ga je dijak Naje Kodar-mac opisal v svojem prispevku z naslovom Oskar Kogoj: “Kdor misli na ljubezen, veruje v ljubezen in postane ljubezen." Vsekakor je bilo sre-anje dijakov s Kogojem in njegovimi izdelki nekaj, -esar ne bodo pozabili Zelo pomembno pa je njegovo dojemanje sveta energij, kL jih v strogem tehnolo{kem svetu in v na{ih tovarnah {e ne zaznavamo, pa bo vendar verjetno izziv prihodnosti pri pohi{tvu, hkrati pa tudi trna nia za csve~ene Lrevo, les .. je iv material s svojo preteklostjo in vsebino, v na{em bivalnem okolju lahko vpliva zdravilno in vzpodbudno ... Slovenija, ki se pona{a z zdravimi gozdovi in njihovo pestro strukturo, bi morala med prvimi izkoristiti ta, o-em {e nevidni potencial D O s k ar KO G O J: “Kdor misli na ljubezen, veruje v ljubezen in postane ljubezen.” Za Osk arja K ogoja sem sli{al `e v e ~ k r at, toda le v zvezi z njegovimi izdelki. Kot oblikovalec se mi je zdel zanimiv, kajti njegove umetnine so pogosto pobrane iz narave in ostanejo take tudi v kon~ni fazi, torej po obdelavi, iz njih je mogo~e razbrati tudi del~ek njegove du{e. Ko sem prvi~ stopil pred njegovo galerijo in se je predstavil, je bil moj prvi vtis zelo prijeten. Daje videz ~loveka, ki stoji trdno na tleh, kljub svoji slavi, in ki mu je pomembna estetika oz. tudi lastna zunanja podoba. V notranjosti galerije smo si za~eli ogledovati njegove izdelke; spoznal sem njegovo umetni{ko du{o, ki me je o~arala, predvsem zaradi unikatnih izdelkov. Nad izdelki iz stekla ali kristala sicer nisem bil posebno nav-du{en, niso pritegnili moje pozornosti. Na lesenih izdelkih pa se je moj pogled ustavil. Zelo lepo je oblikovana miza v obliki razlite vodne kapljice, lok, zibelka jaj~aste oblike, skulpture, kot so raca in zelo znani venetski konj ter stol, ki nima niti ene ravne ploskve in so ga tehnolo{ko izdelali v tujini. Ob~udoval sem tudi napravo oz. neke vrste kolo iz stekla, ki nam ga je zavrtel, mi pa smo takrat zaprli o~i in zdelo se nam je, da te~e potok. Delovalo je zelo pomirjujo~e in spr o{~ujo~e. T u d i p r o stori so b ili z elo dobro figuralno pobarvani, predvsem soba, v kateri so bili narisani {tirje svetniki, ki, kot je dejal, vplivajo nanj med ustvarjanjem. Zelo namre~ spo{tuje vero in deluje v soglasju z njo, materiala ne vidi k ot predmet , t e m v e ~ k ot ‘ivo b itje, ki ga mora{ zelo dobro poznati in spo{tovati, da nastane pristen izdelek. Nekaj njegovih izdelkov mi sicer ni bilo preve~ v{e~, vendar s tak{nimi oblikami kot si jih zamisli, da predmetu svojo du{o. Da si kaj takega sposoben narediti, mora{ resni~no verjeti v to in prav zaradi tega ~utim spo{tovanje do Kogoja kot umetnika. S kolekcijo Nature design je po moje hotel opozoriti ljudi, da bi bili bolj osve{~eni in da bi bolj spo{tovali material, iz katerega so izdelki narejeni, kajti le tako dobijo svojo pravo vrednost in unik atnost . Nejc KODERMAC revijaL e s 55(2003) 9 OGLAS FILBO strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Podroje furniri in plo~e - 7 cM Zbrala: Metka "*"ERMAK Recenzent: Mirko GER[AK Ureja Andrej "*~ESEN V abimo lesar ske str o k o vnjak e, da sodelujejo pri pripr a vi slo varja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko razvlaknjevánje -a s lo~evanje (razdvajanje, drobljenje) sekancev lesa in drugih lignoceluloznih surovin na posamezna vlakna; klju~na operacija v proizvodnji vlaknenih plo{~ Zerfaserung f, Zerfasern n defibration, fiberization, desintegration rézani furnír -ega -ja m furnir, proizveden z rezanjem z rezalniki za furnir Messerfurnier n sliced veneer, knife-cut veneer rotacíjski furnírski rezálnik -ega -ega -a m stroj za rezanje furnirja, s katerim ekscentri~no lu{~imo, da dobimo razgibano teksturo Exzentrischschälen n, Fachbogenschnitt m rotary cutting (veneer production) rotacíjski su{ílnik -ega -a m vrsta su{ilnika za iverje - skraj{an izraz za bobnasti rotacijski su{ilnik sátasta sredí~na plô{~a -e -e -e ` plo{~a s sredico iz satovja Hohlplatte f, Hohlraumsperrholz n cellular board Schópper-Ríeglerjev aparát -- -ega -a m naprava, ki dolo~a stopnjo (finost) mletja vlaken v proizvodnji vlaknenk (v ° SR) Schopper-Riegler-apparat m Schopper-Riegler apparatus (for freeness testing) sekálnik -a m stroj za izdelavo sekancev; les sekamo pre~no na vlakna; velikost {katlice za v`igalice Hackmaschine f chipping machine sijáj -a m videz, ki ga daje povr{ini odbijanje svetlobe Glanz m gloss, lustre sikatív -a m dodatek, ki pospe{uje su{enje oljnih premazov (npr. v proizvodnji vlaknenk) simétri~no sestávljena plô{~a -- -e -e ` plo{~a, sestavljena po pravilih simetrije, in sicer od srednjega proti zunanjim slojem (npr. klasi~na furnirna plo{~a) Sperrholz mit symmetrischem Aufbau n balanced plywood construction síto -a s priprava ali naprava za lo~evanje sekancev in iverja po velikosti Sieb n screen, sieve sklédavost -i ` kombinacija vzdol`nega in pre~nega krivljenja plo{~e Schüsselung f disk skóbljana plô{~a -e -e ` plo{~a, pri kateri so zunanje povr{ine izravnane in zglajene s skobljanjem gehobelte Platte f planed board slépi furnír -ega -ja m (konstrukcijski furnir) notranji furnir, pri katerem izkori{~amo mehanske last-nosti lesa in ga uporabljamo pri izdelavi slojnega lesa, za oblaganje manj vidnih ploskev pohi{tva, za embala`o ipd. Blindfurnier n blind veneer, cross-band, crossbanding slepíca -e ` slepa, zarasla gr~a v lesu sloj -ôja m posamezna plast plo{~e Lage f ply slôjnat lés -ega -á (lameliran les) tvorivo, pridobljeno z lepljenjem slojev lesa, katerih vlakna so vzporedno usmerjena Schichtholz n laminated wood softforming ( neskl.) postopek preto~nega oblaganja zaobljenih robov z razli~nimi materiali Softforming f softforming spahováti -újem izdelovati spah, spoj, stik lesnih elementov zusammenfügen to j oin(t) spajálni papír -ega -ja m lepilni papirni trak za spajanje furnirnih listov Furnierklebpapier n gummed tape spajálnik -a m stroj za spajanje furnirja (- za vzdol`no/pre~no spajanje, - z lepilnim trakom, - z lepili, - s sinteti~no vrvico) Furnierzusammensetzmachine f veneer splicing machine spajánje s sintéti~no nítko -a -- -- -- s na~in spajanja furnirnih listov spirálno ukrívljena plô{~a - - -e -e ` v prostoru zavita plo{~a windeschiefe Platte f twisting spoj -ôja m (spah -áha m) mesto, na katerem zdru`uje lepilo dva kosa lesa v praviloma nerazstavljivo celoto Fuge f joint spojeni furnír -ega -ja m furnir, izdelan z lepljenjem posameznih furnirnih listov, katerih robovi so predhodno ostrorobo obdelani fugenverleimtes Furnier n jointed veneer sredíca -e ` notranji sloj (sloji) vezane plo{~e Mittellage f core sredí{~na plô{~a -e -e ` plo{~a,ki jo sestavljajo najmanj trije sloji, pri ~emer je srednji sloj obi~ajno debelej{i in je lahko iz druge lesne vrste Sperrholz mit Mittellage n core plywood sredí{~no (céntri~no) lú{~en furnír -- -ega - ja m furnir, izdelan z lu{~enjem sredi{~no (centri~no) vpetega lu{~enca (hloda) v lu{~ilnem stroju Rundschälfurnier m rotary cut veneer srédnji sloj - ega -a srednji sloj plo{~e, okrog katerega so z ene in druge strani razporejeni drugi sloji innerste Lage f central ply stroj za ~í{~enje plô{~ -ôja -- -- -- m (strojna {~etka) stroj, ki ~isti povr{ino plo{~e pred oblaganjem Reinigungsmaschine f brushing machine stroj za krpanje gr~ -ôja -- -- -- m stroj, ki gr~o izseka in v nastali izrez zalepi furnirno krpo (glej: krpanje gr~; furnirna krpa) stroj za naná{anje lepíla -ôja -- -- -- m sestavni del linije za oplemenitenje plo{~ Leimauftragmaschine f glue speader revijaL e s 55(2003) 9