Savinjski vestnik
Celje, sobota, 29. avgusta 1953
leto VI. — St. 34 — cena 8 jmn
Ureja,  pdbar. OdgoVorni 4rédnik
Tone^ JMUiìI»- ÜrediüAtTp; Celje. Tijor trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100. polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. PoStnÌM
plačana ▼ yotoTini. 
^ .    t^r'.r.í»
GLASILO SOCIALISTICNE^ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEY G E l J A-O K O lI C E IN fiOSTANJA
Kakšna bo vloga
I ljudskih poslancev
' Glede na vomeri bodoče Zvezne Ijud-
iice skupščine sta se tudi vloga in pò-
uten poslancev znatno povečala. Ljud-
glci poslanci v Ljudski skupščini FLRJ
prvega in drugega sklicanja so dosegli
gelo velike uspehe. Proti sedanjim po-
slancem pa smo slišali tudi nekatere
iehtne vomislehe. Poslanci niso enako
sodelovali v tem zakonodajnem delu
sltupščine, niso imeli stikov s svojimi
џоИгси niso prenašali njihovih želja
fia skupščino itd. K temu je resda pri-
pomogel tudi način dela dosedanje
Ljudske skupščine FLRJ. Zasedala je
samo nekajkrat na leto in večini po-
slancev je hila ta dolžnost malone po-
stranski posel. Zaposleni so bili z de-
lom v državni upravi in na drugih po-
ioSajih. Mnogi poslanci niso imeli do-
volj časa, da bi obiskovali volivce in
se pogovarjali z njimi, da bi podrobno
proučevali zakone, ki so prišli pred
Lindsko skupščino itd. To je delalo do-
slej le malo ljudskih poslancev.
Z ustavnim zakonom ter novim vo-
lilnim zakonom bodo rse te pomanj-
klmwsti glede dela Ijudshih poslancev
odstranjene. Predvsem bo Zvezna ljud-
ska skupščina zasedala stalno. Spreje-
mala ne bo samo zakonov, marveč ho
s pripravami na glasovanje o zakonih,
opravljala tudi večino poslov v zvezi.
Ljudska skupščina ho imela dejansko
najvišji in centralni položaj v organi-
zaciji oblast in ho dejansko upravljala
državo. Ljudska skupščina bo živ or-
ganizem, ki ho imel razne komisije za
proučevanje vprašanj z raznih podro-
aj družbenega življenja. Organizirala
bo ankete, na plenarnih sejah bodo po-
slanci obraimavali vse državne posle
in drugo.
Ljudski poslanci, člani Zveznega sve-
ia, bodo stalno zbrani. Njihovo glavno
opravilo bo, da bodo politični predstav-
niki ljudstva v najvišiem organu naše
države. Državni uslužbenci in sodniki,
ki bodo izvoljeni za poslance, bodo pre-
nehali hiti uslužbenci tistega dne. ko
Ђо njihov poslanski mandat verificiran.
T.n poslanci Zveznega sveta hodo pre-
jemali stalno mesečno nagrado, ki bo
določena po posebnih predpisih. V pri-
meru, če bo voslanec Zveznega sveta
razen poslanskih posloi> imel še kako
drugo stalno javno službo zuvnj skup-
ščine, ki bo zahtevala mnogo časa, ta-
Tto da ne bo mogel izrxìlnjevati svojih
obvpznofiti kot Imdski voslanec, ho
lahko Zvezni svet odredil, da bo tak
poslanec opra.vljal samo rto^^nuske po-
sle. Ko ho poslancu, ki je bil državni
uslužbenec ali sodnik, potekal poslnn-
skA mandat ali kn ho vrewhnl hiti po-
slanec iz kakih drugih razlogov, se ho
iahko vrnil v prejšnjo službo.
Kakor vidimo, bo Zvezna ljudska
skuvščirm zasedala, poslanci Zveznega
sveta, v njei pa se hodn lahko por>ol-
nomn 'T^ntvptili voslan'^kim, г)оч1отп. Po-
slanci Sric^" vro^-^rnñalcev Z'^-i^^ne Imd-
fke plcuvšrin.p bndo v 'P"'¡--oliko dr-ii-
aačnih rmln^njih prav zaradi vloge Sve-
ta vroi^mjalcv. Le-tà ne ho zasednl
•fnivo. rnnrvor 9ПГП.Г1 PO rintrphi i' vri-
werih. predvidenih v ustavnem, zako-
nu. Zato hodo poslanci Sveta proizva-
jalcev vrihajali nn skunšrinska zaseda-
nja T' Peonrad občasno. Za ta. ča^^ bodo
imeli r)ravico do povračila vseh ^fr''-
škov. Ra^'fn tega. ustavna zakon določa,
d^. morn^rt "hrti poslanci Sveta, proizva-
jalcev stalno zaposleni v proizvodnji.
Izvzeti so samo sindikalni funkcionarji.
Brž ko poslanec Sveta proizvajalcev
trajno preneha delati v proizvodnji,
preneha biti tudi ljudski poslanec.
S. Pengov: Upor
Praznika Primorske na Okrogllci
se bomo množično udeležili
Deset let je minilo, odkar smo Slo-
venci lin z nami vsi jugoslovanski na-
rodi s krvjo potrdili, da je Slovensko
in Hrvatsko Primorje naše in samó
naše. Z geslom »Tujega nočemo, svojega
ne damo!« se je naše zavedno primor-
sko ljudstvo z dušo in telesom окДепДо
svojih hrabrih osvoboditeljev in izboje-
valo staro pravdo. Izbojevalo? Da, iz-
bojevalo, kajtá prejemat!! darove v obli-
ki narodnih pravic naše ljudstvo nilcdar
ni bilo Ш tudi danes ni vajeno. Pod
težko silo mednarodnih političnih raz-
mer smo morali celo kloniti in prepu-
stiti svojemu nenasitnemu in grabežlji-
vemu sosedu na tisoče svojih bratov in
sestra. Na politični areni smo priborili
tudi Svobodno tržaško ozemlje, na ka-
terem smo hotelii in še želimo mirnega
in prijateljskega sožitja s sosednjim
narodom. Ñikakega šovinizma ni bilo
v nas. Narodno in ekonomsko enako-
pravnost obeh ljudstev smo venomer
terjali in ju zagovarjamo še danes.
Dobro vemo, kaj se dogaja na tem
skupnem ozemlju obeh narodov, ki ga
z mirno vestjo lahko Hmenujemo naše.
Ničesar tujega ne bi zahtevali. Kako
prijateljske, pravične in miroljubne so
naše F>onudbe, da bi to ozemlje uprav-
ljali skupno, složno in za oba naroda
nadvse koristno. Toda ne. Naš nestrpni
sosed še sega po naši zemlji izven STO,
ki ni nikdar bua in ne more postati
njegova last
Po našem miroljubnem in preudar-
nem voditelju maršalu Titu in po naših
predstavniklih smo to že neštetokrat po-
vedali in ve zanje ne samo Organizacija
združenih narodov, marveč ves kulturni
svet; zato nas od te pravice ne morejo
odvajati niti grožnje niti še tako pre-
tkane p>olitlične spletke.
Naša vseljudska manifestacija svo-
bodnih narodov Jugoslavije ob 10-let-
nici priključitve Slovenskega in Hrvat-
skega Primorja Jugoslaviji, ki bo т
dneh 5. in 6. septembra na Okroglici pri
Gorici, zato ne bo nikaka provokacija
proti Italiji, mai^'^eč ^solj naše vse-
Ijudsko slavje v spomin na obletnico
in p>očastitev na tisoče borcev, ki so
žrtvovali svoja življenja za našo svo-
bodo in svobodo skozi stoletja zatira-
nega primorskega ljudstva. Povedali
bomo, kako mi rešujemo sporna med-
narodna vprašanja in kako mi ravnamo
z narodnimi manjšinami, ki limajo v
naši državi kot enakopravni narodi po-
polno prostost za svoj nacionalni, kul-
turni in gospodarski razvoj.
Ce se nas bo na ta praznik zbralo na
Okroglici okrog svojih voditeljev nad
četrt milijona zavednega in ponosnega
ljudstva, pričakujemo, da bo tudi Celje
s svojim širokim zaledjem pohitelo tja,
kjer bo zbrano vse naše priimorsko
ljudstvo. Pohitimo s pripravami za ude-
ležbo, da bo ta manifestacija čim lepša,
dostojnejša in veličastnejša!
IZ CELJA IN OKOLICE BO SLO NA
PROSLAVO V OKROGLICI NAD
5500 LJUDI
Največje proslave primorskega ljud-
stva, ki bo 5. in 6. septembra v Okrog-
lici, se bo iz Celja udeležilo nad 5500
ljudi. V Celju je bilo dne 26. avgusta že
okoli 2200 iprijavljencevv Najmočneje bo-
do zastopani naslednji celjski kolektivi:
Beton, Cinkarna, Graditelj, Tovarna
emajlirane posode. Okrajna zadružna
zveza in Tovarna perUa.
V okolici so zbraliL v tem času nad
3200 prijavljencev. Od tam se bo slo-
vesnosti v Okroglici udeležilo največ
ljudi iz naslednjih podjetij in krajev:
Železarna Store, Zabukovca, Griže,
Sent j uri j. Laško, ReôLca pri Laškem,
Rogaška Slatina itd.
Iz Celja in okolice bodo šle na pro-
slavo tudi nekatere kompletne godbe na
pihala, kot »Prešernova« iz Celja, za-
bukovška, štorska in rudarska iz Rečice
pri Laškem in morda še katera druga.
Tamburaši »Prešerna« i!z Celja so na
Primorskem nastopUi že v četrtek.
ŠTAJERSKA BO DAROVALA ČETRTI
PREKOMORSKI BRIGADI PRAPOR
V sredo je bil v Celju sestanek pred-
stavnikov organizacij ZB iz vse Štajer-
ske, kjer so sklenili Četrti prekomorski
brigadi pokloniti prapor, ki bo nosil
tudi trak z napisom: Četrti prekomorski
brif^adi ob priiliki zbora primorskih bri-
gad poklonua slovenska Štajerska.
BORCI PRIMORSKIH IN PREKO-
MORSKIH BRIGAD BODO
ODLIKOVANI
Mestni in okrajni odbori ZB so v teh
dneh zbrali podatke o vseh borcih pri-
morskih in prekomorskih brigad, k: jih
bodo predložili Ljudski skupščini v
Beogradu za odlikovanje. Po pomanjk-
ljivih podatkih je v Celju okoli 50 tak'h
borcev, v okolici pa tudi nad trideset.
Izpolnitve družbenega plana
v okraju Celje-okollca
24. t. m. se je vršilo zasedanje Okraj-
nega ljudskega odbora, kjer so pred-
Tsem obravnavali poročilo gospodarske
komisije o sedemmesečnem družbenem
planu našega gospodarstva. Ta plan je
bili izpolnjen 54% v celoti, po posamez-
nih panogah pa je njegova izpolnitev
takale:
Cma metalurgija 123%, kar pa ne
odgovarja dejanskemu stanju, ker bo
morala banka vrniti 160 milijonov pre-
reč vplačane akumulacije.
Tekstilna industrija 27% izvršitve ob-
Teznosti. Tu pa je treba poudariti, da
je samo Tekstilna tovarna Prebold
dolžna na akumulaciji za prvo poUetje
400 milijonov din, prav tako tudi osta-
la podjetja. Vendar je ta tovarna z zni-
žanjem obratne režije, z dvigom storil-
nosti in s komercialnimi možnostmi
osvojila nekatera inozemska tržišča.
Ugodno stanje je v tovarni Juteks Ža-
lec in v Tovarni volnenih odej Skofja
Tas; medtem ko je slabo stanje v Tek-
stilni tovarni Šempeter, kjer je dana
možnost za sanacijo njenega gospodar-
skega stanja. Poseben problem pa je
Tovarna Volna Laško, ki se že nekaj
mesecev nahaja v zelo kritičnem gospo-
darskem stanju. S strani GosF>odarske-
ga sveta so bili povzeti vsi ukrepi, da
»e podjetje reši, in sicer z znižanjem
akumulacijske stopnje, garancija obrat-
nega kredita itd. V kolikor bo to uspe-
lo, se bo pokazalo meseca septembra,
ko se prične sezona za volnarsko in-
dxistrijo. Prav tako je poseben problem
tudi Tovarna nogavic Polzela, ki izka-
zuje v letošnjem letu zelo slab uspeh,
Predvsem v realizaciji svojih proizvo-
dov in slabi kvaliteti.
Usnjarska industrija je dosegla svojo
obveznost 70% in tu ni posebne pro-
blematike, drugačna podoba pa je v ži-
vilski industriji, tako je na primer tudi
Pivovarna Laško v težkem gospodar-
skem stanju, predvsem zaradi slabe
polnilnice, poleg tega pa je že sama
realizacija odvisna od vremenskih pri-
lik in cen ostalih, alkoholnih pijač.
V lesni industriji je izpolnjen druž-
beni plan 52%, kar je razumljivo z ozi-
rom na konjunkturo v tej panogi. V
kmetijstvu je     plan dosegel 57%.
Obrtna podjetja so iziî>olnila svoje
obveznosti 62%, vendar ta števiilka ni
izraz rentabilitete posameznih obratov,
temveč so bile obveznosti nerealno po-
stavljene.
Na zaključku poročila je bilo govora
še o proračunu, ki je odvisen od same-
ga družbenega plana in ugotovljeno je
bUo, da je okrajni proračun nekoliko
slabši in vključuje 25 milijonov din po-
sojUa, medtem ko je stanje proraču-
nov po občinskih ljudskih odborih pre-
cej boljše.
Dalje je bilo govora o vprašanju pro-
metnega davka, ki je v okrajnem pro-
računu določen 105,780.000 din, dose-
žen samo 44%, kar pomeni, da je pre-
cej pod planom. Najslabša je spet To-
varna nogavic z 31%.
Dohodnina je büa planirana v letu
1953 na 138,068.000 din in je büa dose-
žena le 50%.
Boljše je stanje izvršitve proračuna
po občinskih ljudskih odborih (Konjtice,
Rogatec, najboljše Strmec in sicer 81%,
izdatkov le 55%).
Najvažnejša naloga je potemtakem
izhod iz teh proračunskih težav, kar je
treba tudi doseči, izterjati je treba na-
dalje davke, kajti brez tega ni mogoče
pričakovati, da bi se cene industrijskim
artiklom znižale.
Letošnji voiashi manetfi
bodo pteizhuinia n maniiesiacila
nase obrambne moči
Pregovor pravi, da mora ¿meti drža-
va, ki želi mir, močno armado. Prav
zaradi tega posvečamo v naši domovini
tolikšno skrb razvoju naše Ljudske ar-
made, ker vemo, da nam edino ta la-
hko jamči mimo izgradnjo sociallizma,
da je le na ta način mogoče brzdati
imperialistične apetlite agresivnih re-
žimov. ZlaatiL v našem primeru, ko smo
skoraj od vseh strani obkroženi s so-
vražno razpoloženima vladavinami, je
moč naše armade najbolj potrebna.
Naša Ljudska jugoslovanska armada,
ki je vzrasla iz borbe proti okupatorju
in domačim izdajalcem, je v letih po
vojniL v mnogočem napredovala. Poleg
moderne vojaške opreme, orožja in dru-
gih sredstev, jo odlikuje nezlomljiv
duh ljubezni do domovine, svobode in
nezavisnosti. V socialističnem značaju
je dvojna moč naše armade.
Ko bo naslednji torek začetek dru-
gega manevra po osvoboditvii, bo vse
naše ljudstvo z zanimanjem sledilo tej
manifestaciji naše obrambne moči. —
Ljudstvo in armada sta pri nas tesno
povezani. Pa ne samo naši narodi, ves
miroljuben svet, vsi resniLčno napredni
sloji v svetu bodo v teh manevrih z
zadoščenjem gledali preizkušnjo moči
resnega pobornika miru, ki svetu la-
hko zagotovi, da bo odločno branU. mii-
roljubni svet pred agresijo.
Treba pa je istočasno opozoriti na
sovražne parole, ki so v tej zvezi na-
stale. Tisti, ki take govorice širlijo, go-
tovo niso veseli naše vojaške moči, zato
tudi 2dobno natolcujejo, da bi prebival-
etvo zmedli in mu omajala vero v našo
obrambno moč. Govorice izhajajo tako
iz informbirojevskih labirintov kakor
tudi s strani prenapetih reakcionarjev,
ki se oslanjajo na zapadno plat.
Tendenciozno podla so natolcevanja,
da so letošnji manevri na zahtevo an-
gle amerllkancev. Ce bodo prisostvovali
nekateri predstavniki zapadnih armad,
še ni rečeno, da bodo te manevre tudi
vodili. Tudi včasih so pri manevrih
sodelovali, oziroma opazovali, tuji vo-
jaški atašeji, saj to je vendar njihova
dolžnost. Tudi za prei.';kušnjo, kako
znamo ravnati z orožjem, ki nam ga
je zapad poslal, ne gre. Zapad nam
gotovo ni poslal orožja zato, da bi la-
hko sedaj samovoljno poveljeval o nje-
govi uporabi in SIL podvrgel našo obo-
roženo moč. Zapad nam je orožje po-
slal le zaradi tega, ker dobro pozna na-
šo armado, ker ve, da lahko v slučaju
agresije nanjo v prvi vrsti računa, ker
tudi pozna našo svobodoljubnost. Edino
v tej črti se pokrivajo naše težnje.
Da bi splašili ljudli, govorijo nekateri
podleži, da bodo na menevrih streljali
tudi z ostrimi naboji in da bo ne vem
koliko mrtvih. S tem hočejo ustvariti
pri ljudeh bojazen za svojce, ki sode-
lujejo, želijo demoralizirati prebival-
stvo in podobno.
Poleg tega pa nekateri, kot že vsy
leta po osvoboditvi sem, prerokujejo
vojno. Ceš, udarili se bomo. Le-ti že-
Ujo ustvariti mnenje, da naša politika
ni miroljubna, da hočemo zanetiti novo
vojno itd. Takim »čvekam« niti nima
smlisla odgovarjati. Našim poštenim lju-
dem je itak jasno, da naše državno vod-
stvo ne bo nikoli podvzelo nobene obo-
rožene akcije, če ga v to ne bo prisilil
napad na naša svobodna tla. Mi onkraj
meja nismo nič izgubili, želimo le po-
vedati! vsem, ki bi hoteli pri nas kaj
iskatli, da bodo v tem primeru našli
kvečjemu svoje grobove.
Pošteni državljani mimo te drob-
ne peščice izjem, pričakujemo lep uspeh
manevra naše Ljudske armade, ki nam
bo vlU še več zaupanja v našo obramb-
no moč, da bomo v bodoče še bolj pre-
pričanll, da smo varni znotraj meja, ki
jih branijo naši oboroženi sinovi.
Priprave za V. kongres LMS
Ze ves mesec, predvsem pa v pre-
teklem tednu, so bile v Celju konferen-
ce osnovnih mladinskih organizacij,
tako da so priprave za izredno mestno
konferenco LMS v glavnem že zaiklju-
čene in delegati za njo izvoljeni. Sklepi
večine konferenc nudiijo bogato gradivo
za izredno mestno konferenco. Z goto-
vostjo lahko trdimo, da je mladina v
splošnem doumela vlogo mladinske or-
ganizacije v sedanji situaciji.
*
V Tovarni emajlirane posode je mla-
dina na konferenci svoje osnovne or-
ganizacije, ki je büa 11. t. m., diskutirala
o vlogi mladine v delavskem upravlja-
nju podjetja. Mladinci, člani delavskega
sveta in upravnega odbora, doslej mla-
dini o svojem delu niso poročali. Tudi
komunisti niso organizaciji LMS nudili
ix>trebne pomoči. Sedaj pa so ustanovili
aktiv mladih komunistov, katerega
glavna naloga je ркзтос tovarniškemu
komiteju LMS in politično delo med
mladino. Posebna pozornost je büa po-
svečena velikemu številu neorganizira-
ne mladine v F>odjetju. Bistvo tega po-
java je v slabi dosedanji ix>vezavi to-
varniškega komiteja LMS s sekretariati
po oddelkih in v slabem p>olitičnem
dedu. Mladina naj v bodoče več čita,
sai ima na razpvolago bogato knjižnico.
Sklep konference je bil tudi, da se pri-
stopi k dvomesečnemu tekmovanju v
čast V. kongresa LMS. Najprej bodo
obravnavali pismo CK ZKJ po vseh
oddelkih.
Tudi mladina »Potrošnika« in »Spe-
cerije« se je v petek, dne 21. t. m. zbrala
na konferenco svoje osnovne mladinske
organizacije in se pogovorila o svojem
dosedanjem delu in bodočih nalogah.
Navzoča sta bila tudi direktorja obeh
podjetij in sekretar Mestnega komiteja
LMS tov. Ivan Veranič, ki je v kratkem
nagovoru orisal mladini razvojno pot
organizacije LMS v sedanjem obdobju
socialistične graditve. V diskusiji so
mladinci obravnavali vprašanje odnosa
osebe do potrošnika. Eden najvažnejših
sklepov je bil, da se prične obravnavati
pismo CK ZKJ v osnovni mladinski or-
ganizaciji Mladina je izvolüa tudi de-
legate za izredno mestno konferenco.
Zastopniki celjskih trgovskih podjeti
so razüravliali o novi uredbi
Pretekli teden je büa v dvorani Sin-
dikalnega doma v Celju konferenca za-
stopnikov celjskih trgovskih podjetij,
na kateri so v prvi vrsti razpravljali o
osnutku uredbe o trgovini. Konference
sta se med gosti udeležila tudi pred-
sednik ter tajnik republiškega odbora
sindikata delavcev in nameščencev
trgovskih podjetij tovariš Kovač in
tovariš Juren.
Po kratki analizi osnutka uredbe, ki
jo je podal tov. Juren, se je razvüa
precej živahna debata, ki je imela v
glavnem dva različna dela. Na eni stra-
ni so zastopniki celjskih trgovcev ugo-
tavljali, kakšne negativne posledice bi
lahko imelo brezglavo izvrševanje bo-
doče uredbe, ki zahteva v prvi vrsti
decentralizacijo trgovske mreže. Na
drugi strani pa so razčlenili tudi stanje,
ki je privedlo do tega, da v trgovinah
le ni vse tako, kakof bi moralo biti iin
da je vprašanje odgovornosti kadra do
dela in imovine važen činitelj zlasti za
delo v bodoče. Ne glede na nekatere
neumestne pripombe je büo izrešenih
več dobrih predlogov, ki jih bodo od-
govorni činitelji morali upoštevati ta-
krat, kadar se bo postavilo na dnevni
red vprašanje decentralizacije zlasti de-
tajlistične trgovske mreže.
Zastoipniki celjskih trgovcev v decen-
tralizaciji detajlistične trgovske mreže
niso videli nekega koraka naprej. Po
njihovem mnenju osamosvojitev seda-
njih poslovalnic v samostojne trgovske
enote — prodajalne — ne bo prineslo
zaželene konkurenčnosti in s tem borbe
za znižanje cen, temveč bi — zlasti
brezglavo izvrševanje decentralizacije —
lahko prineslo tudi konkurz ene ali
druge že sedaj slabo idoče poslovalnice.
Po mnenju celjskih trgovcev bi majhne
prodajalne spričo negotovega kreditne-
ga sistema, nadalje vprašanja vzdrže-
vanja upravnega aparata, ркзтапјкапја
prevoznih sredstev, skladišč itd. pri-
vedlo do še težjega položaja majhnih
trgovin. Namesto konkurenčnosti bi se
lahko zgodüo tudi to, da bi le-te majhne
prodajalne padle v čedalje večjo od-
visnost grosistov, ki bi na ta način
dobivali tudi močnejši monopwlni zna-
čaj. V celoti so se strinjali s tem, da
naj bo decentralizacija izvedena tako,
da ne bo gospodarske škode. Zato so
predlagali, da naj bi nove enote sestav-
ljali po ena visoko aktivna ter ena
morda pasivna trgovska poslovalnica.
Nikakor pa niso bili za to, da bi zaradi
decentralizacije same zaprli nekatere
poslovalnice.
V razpravi okoli števila poslovalnic
je büo ugotovljeno, da je le-teh tre-
nutno manj, kakor pa jih je bilo v
Celju v predaprilski Jugoslaviji. Raz-
prava je tudi potrdila, da v Celju hudo
primanjkuje nekaj specialnih trgovin,
kakor za glasbila, vezenine itd.
(Nadaljevanje na 2. strani)
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 29. avgusta 1953
St«T. S4
Pogled po svetu
Podoba je, da je doba kislih kuma-
ric za zunanjepolitične stolpce nena-
doma preminila. Svetu ni prinesla nič
posebno dobrega, pač pa novega. Dve
bombi sta eksplodirali, ena v Maroku,
druga v Perziji: prvo je verjetno polo-
žila in sprožila vladajoča francoska
buržoazija, druga pa je prijetno »pre-
senetila« Churchilov konservativni ka-
binet, neprijetno pa tiste, ki so po do-
godkih v Egiptu menili, da rjovenje
angleškega leva ne vzbuja med člo-
veško favno nobenega strahu več. Ma-
roški sultan je interniran na Korsiki,
na Napoleonovem otoku, z Napoleono-
vimi metodami, ki Napoleonu niso pri-
nesle ničesar dobrega. Tudi sedanji
francoski vladi operacija v Maroku ne
bo hasnila. Izgovor, da so vsega krivi
Amerikanci, ki da so med vojno utrje-
vali Marokancem hrbtenico, ne more
držati. Nekaj tisoč Francozov ne more
stati na vratu 8 milijonom Marokan-
cev. Načela OZN so splošna in veljav-
na za vse narode, tudi za Marokance
in držati bi se jih morali vsi. To so
ob dogodku, na katerega narod Velike
revolucije nikoli ne bo mogel biti po-
nosen, izjavili celo konservativni krogi
v Franciji. Res, predstavniki velekapi-
tala in kolonialne rezidence, še niso
Francozi. — V Perziji je dr. Mosadik
s svojo vlado dosledno jadral proti ci-
lju: potrgati zadnje verige kolonializma
in uravnavati usodo Perzije brez vme-
šavanja velesil, izrabiti pa vsako vele-
silo, tudi SZ, če bi hotela Perziji po-
magati, da se reši mogočnih in nevar-
nih varuhov. Ze se je imenoval regent-
ski svet, z njim pa bi bil onemogočen
šah, anglofil. Toda prav ko se je go-
vorilo, da ni v Perziji nikogar več, ki
bi se dr. Mosadiku mogel upreti in mu
prekrižati njegov obračun s šahom, so
šahovi pristaši odstranili dr. Mosadika
in poklicali iz Rima šaha Rizo Pehle-
vija. Na Mosadikovo mesto pa je-stopil
general Zahedi, ugledna politična oseb-
nost.
Nedvomno ti dve »mali revoluciji« ne
bosta brez posledic v svetovnih odno-
sih. V SZ za zdaj še ni odmeva; partij-
ska propaganda in zadnje zasedanje
Vrhovnega sovjeta sta skušala v no-
vem kurzu združiti centralizem in na-
cionalno politiko. Trobentanje o ena-
kopravnosti narodov, da je sirenska pi-
ščal za azijska in afriška ljudstva. Na
to piščal gode tudi sovjetska nota o
Nemčiji, ki je v bistvu propagandnega
značaja in kupon za volilni gulaž, ki
pa je brez vrednosti tostran in onstran
železne zavese. Dovolj je že to, da no-
ta vztraja pri »kontroli« svobodnih vo-
litev v Nemčiji. Volitve bi pač morali
delati bajoneti, ljudska volja kjer koli
na svetu se ne bi nagnila k socializmu
»vodilnega« naroda. O Nemčiji bi lahko
rekli, da je za evropsko demokracijo
pomembna, da pa je nacizem v dveh
desetletjih naredil tudi ogromno mo-
ralno škodo, ki jo »prevzgoja« nemške-
ga naroda le težko odpravlja. Glede
Nemčije bi veljalo tisto »Zwei Seelen
wohnen, ach, in meiner Brust«. Ena
govori o kolektivni krivdi Nemcev in
je za »Non-Fraternization« z Nemci, češ
kolikor je Nemcev zoper hitlerizem, so
to le zato, ker ni zmagal. Druga pa ve-
ruje v demokratične sile nemškega
ljudstva tu in onstran Labe. Vsekakor
je problem nemškega naroda sinonim
za problem, svetovnega miru. Ce tega
problema Združeni narodi niso zmožni
rešiti, potem se vsak pripravljaj na
tretji svetovni spopad. »Vojna z nota-
mi« gledp Nemčije ne bo prinesla od-
ločitve. Treba bo. da bosta obe strani
nekaj popustili. Treba bo ubrati drugo
pot, kakor va jo je nakazalo točasno
zasedanñe OZN. čevrav večina članic
OZN želi, da do rezultata glede Koreje
pride.
Svet se je tudi mnogo pečal z naj-
večjim štrajkom v zgodovini človeštva.
Francija je bila »pijana od štrajka«,
francoski delavci so pokazali, kaj po-
menijo delovne roke v visoki sezoni
posebno zato, ker je devizna odeja
Franciji vedno nekaj prekratka: z de-
vizami obloženi tujci pa so v teh dneh
zapuščali letoviška središča ali pa vsaj
iskali vsa mogoča sredstva, da doseže-
jo »rešilno« mejo. Verjetno francoski
delavci od tega štrajka niso pričako-
vali bistvenega izboljšanja življenjske-
ga standarda, pač pa so vladi in par-
lamentu dokazali, da niso zadovoljni ne
z enim ne z drugim, to je, nezadovolj-
stvo s sistemom četrte galske republike
je v vrstah delavskega razreda vseh na-
zorov in grup popolno. Kdo bo v tej
zamotani situaciji v Franciji posvetil
v temo prihodnosti, je res težko reči.
La »malais« de France postane prav
lahko spet pomemben mejnik v zgodo-
vini sveta.
Bolj po domače se vladna kriza re-
šuje v Italiji, kjer Pellov kabinet ne
predstavlja bistvene novosti. V notra-
nji politiki bodo njegovi ljudje vodili
odločno desničarsko politiko, v zuna-
nji pa bodo kramarili z evropsko
obrambno skupnostjo, kjer si upajo iz-
mešetariti največje koristi, ker kaj pri-
da k obrambi Evrope prispevati itak
ne morejo, niti jih k temu nihče pre-
več ne vabi. To nam Jugoslovanom, ki
smo doprinesli največje žrtve v borbi
proti fašizmu, kljub anglo-ameriški po-
litiki v STO od časa do iasa jasm Uce
in obraz.
Sadna drevesa v Št. Ilju doraščajo
v Savmjäki, Šaleški in Mislinjski do-
lini je malo sadjarjev, ki ne bi poznali
sadjarskega kraja St. Ilj pri Velenju.
Skromna je ta vasi)ca in raztresena po
valoviti kotlini med Savinjsko in Ša-
leško doMno, obdana z zelenimi gozdovi
in nizkimi hribi, odmaknjena svetu in
prometu.
Vse ugodne lege so zasajene s sad-
nim drevjem, da zreš ob cvetju v pravi
raj. Trud se sadjarjem stotero iizplača,
če ni nesreče kakor v pretekli pomladi,
ko je mraz uničil ves pridelek. Sentüj-
čani bodo to nesrečo težko preboleliL
Sentiljsko drevesničarstvo sega v
prejšnje stoletje, ko sta bui znani dre-
Drevesni nasadi v St. Dju'
vesnici Ivaxia Kranjca in VrtoJakovega
očeta, čigar sinovi — bratje Dounški
so vzgojili do sedaj najmanj cel milijon
sadnih drevesc, a poleg tega še vsaj
dvakratno količino sadnih podlag, vrt-
nic iM, Začeli so z drevesnicami v
St. Ilju, a danes nadaljujejo z delom
največ v bližini Maribora. Mnogo je
dobrih sadjarjev, ki so doma v St. Ilju,
med njimi tudi upravnik centralne
državne drevesnice v Ajševici — Jože
Glinšek.
Nekdanji šentiljski učitelji so častno
sodelovali z besedo in zgledom — med
njimi da omenim rajna učitelja Janko-
viča in Stoparja ter še živečega Avgu-
sta Rozmana v Smartnem ob Paki V
sosedni vasi St. Andražu je deloval uči-
telj M.Levstik, pozneje v Celju in je
bil njegov vpliv na razvoj šentUjskega
sadjarstva in drev^ničarstva veuk in
blagodejen, vzdeii so mu naslov »sad-
jarskega apostola«. Mlada srca sentiij-
skiih sadjarčkov so bua posebno do-
vzetna za sadjarske nauke.
Poleg manjših »hišnih« drevesnic na-
daljuje sloves drevesničarstva v St. Ilju
Jelenova drevesnica, ki že nad dvajset
let služi sadjarstvu in sadjarjem т
splošno zadovoljstvo. Med okupacijo in
pozneje je drevesničarstvo skoraj za-
mrlo, ker je bilo takrat važnejše pri-
delovanje žitaric, a sedaj je drevesnica
zop&t oživela in je zopet dovolj visokih
i(n nizkih drevesc na domačih in angle-
ških p>odlagah odgojenih — jablan, sOiv,
hrušk, češenj, breskev i. dr.
V St. Ilju se še ni pojavil ameriški
kapar in tudi vsakoletne natančne kon-
trole zdravstvenih inšpektorjev Raz-
iskovalnega in kontrolnega zavoda ga
niiso še našle. Lega St. lija je pač od-
ročna in ker ne uvaža sadja, je ostala
ta kotlina zdrava.
Potreba po sadnem drevju narašča
čedalje bolj, nastajajo novi sadonosniki,
ameriški kapar uničuje stare sadonos-
nike in naloga drevesnic je, da vzgajajo
za bodoče napredno sadjarstvo čimveč
sadnih drevesc, za kar imajo dobre dre-
vesnice častno vlogo.
P. J.  -
Še Je eas
da se vpišete v članstvo Prešernove družbe
Obveščamo vse poverjenike in prijatelje dobre knjige, da bomo
do preklica nadaljevali z vpisovanjem novih članov Prešernove
družbe. Glavni odbor je namreč po zaključenem roku sprejel še
nad 1.600 prijav novih članov. Zaradi počitnic in raznih drugih
razlogov pa še poverjeniki niso zaključili vpisovanja ter nam
zato niso še javili števila članov. V okoli 50 občinah pa je po-
stavljanje poverjeniške mreže močno zakasnilo. Vse to je nare-
kovalo glavnemu odboru, da je določil večjo naklado svojim knji-
gam kot pa je doslej vpisanih članov. S tem je omogočeno zamud-
nikom, da se vpišejo v članstvo ter si s tem zagotove prejem 5
dragocenih knjig. Poudarjamo, da ostane članarina 240 din ne-
spremenjena do izida knjig. Kasneje bo le nekaj knjig na razpo-
lago ▼ knjigarnah po knjigotržmh cenah, ki bodo znatno višje.
Ker je naklada omejena, zato pohitite z vpisom, da ne osta-
nete brez knjig Prešernove družbe.
Vse poverjenike pa prosimo, da nam vsakih 15 dni javljajo
nove člane, da jih ne bi zakljiiček vpisovanja prœenetiL
GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUZBE
Na zboru volivcev v Puštanju je bilo živahno
Za območje Drerskega rebra In Le-
sičnega je bü v šoli na Puštanju zbor
volivcev v takem številu, da so se mo-
rali zamudniki zaradi natrpanosti po-
služiti hodnika.
Precejšnji del je zavzela razprava o
davkih, pri čemer volivci niSo štediH
z očitki drug drugemu, đa je prišlo do
marsikakšnega razčiščen j a. Jokan Ivan
iz Loga pravi, da je vseh teh pritožb
kriva največ občinska komiisija, ki se
je premalo poglabljala v zmogljivost
î)osameznih gospodarstev, še manj pa
da bi preverjala današnje stanje zemlji-
ških kultur in površin z vpisi v kata-
stru. Površnost se vidi že iz tega, da je
on za 3. četrtletje obremenjen z 2000 diin,
ima 7 za delo nesposobnih ljudi' (staa-sá
in otroci), njegov brat Anton pa za pri-
lično enako površino s 30 din. — Lupše
Albin je kot večji kmet sorazmerne
tudi višje obremenjen i!n je zvračal
krivdo na okrajnega odbornika Mihaela
Križnika. Le-ta je nazorno prikazal, da
je previsoke obremenitve kriv pritožna
sam, ki vsa dolga leta ni prijavil spre-
memb v zemljiških ix>vršinah in kul-
turah. — Takšne, ki prejemajo socialno
podporo, kakor Toplišek Jožefe) iz Pil-
štanja, se naj oprošča vsakega davka.
Podpredsednik okraja tovariš Krivec
je v razpravi odgovoril na vsa vpra-
šanja volivcev. Opazil je, da SZDL ni
skrbela za povezavo z ljudmi, da bi jü*
na sestankih poučila o pravicah in dolž-
nostih in dokler bo SZDL hroma, ве
bodo delale tudi grajane napake boda*
pri davkih, obnovi itd.
Potočnik Milan se je pritoževal, da
so v Celju pri upravi za davke dosti-
krat osorni. Ljudje želijo vsaj vljtM-
nega postopanja, če že ne morejo do-
biti ustre^h odgovorov na svoja vpra-
šanja.
Tovarišu Jokanu iz Loga ni razum-
ljivo, zakaj gozdna uprava nerada do-
voljuje revnejšim nabiranje suhljadi im
zakaj ne odstopi proti nizki odškodnini
lesa za drva, ker je znano, da trohai,
v gozdovih Bohorja na stcxtine kubikor '
lesa.
Tudi obnova je sprožila živo razpra-
vo. Slišali smo prošnjo za dodelilter
strešnikov, ker si jih je pogorelec ▼
stiski na kratek rok izposodu, sedaj jiM
pa ne more vrniti upniku, strehe pa
tudi ne more razkriti.
Za popravilo občinskih cest in kolo-
vozov je bil sprejet samoprispevek, ki
se ravna p>o velikosti zemlje posamez-
nika. Kdor sam ne bi mogel deiaM,
plača dnevno 300 din oziroma si pri-
skrbi namestnika.
Razprava je pokazala, da so sestanki
z volivci potrebni, zato mora biti dnev-
ni red zbora skrbno pripravljen. Pri-
čakujemo, da se bo T bodoče to twM
Zigodilo.
Letovanje П. izmene otrok ohr. Сеlje - okolica v Bakru
22. julija ix>poldne so se začeli v telo-
vadnici II. gimnazije zbirati otroci za
II. izmeno letovanja v Bakru, večinoma
v spremstvu staršev. Istočasno se je tam
zbrala tudi uprava letovanja — štirje
učitelji in medicinska sestra. Ob 19. uri
smo odšli na jxjstajo, kjer je že čakal
prostoren vagon. Se zadnji nauki star-
šev otrokom — Janezek, priden bodi...
Anica, ubogaj... Peter, ne pregloboko
v vodo... Ivan, glej, da se boš naučil
plavati, pa takoj piši... — pa še pri-
poročila mamic vzgojiteljem, pazite na
mojega, moj je precej živ, še nikoli ni
bü sam od doma, malo je poreden, sicer
pa je ubogljiv itd____
Pripeljal je vlak, priklopüi so nas ...
mahanje robcev, imejte se dobro, želimo
vam leFK> vreme, pridite zdravi nazaj...
V očeh otrok je žarelo veselje, redke so
bue solze, pa še te so se posušile, čim
so mamice izginue izpred oči. V vagonu
je kot v čebelnem panju. Tu se čuje
Kekčeva pesem, tam partizanska pesem,
otroci se med seboj spoznavajo, saj so
prišli iz različnih krajev in šol okraja.
Sprva so se držali skupaj le tisti, ki so
se poznali iz šol, kmalu pa se je to
začelo mešati. Živahnost ne popusti vse
do Ljubljane. V Ljubljani so nas kar
priklopui na vlak proti Reki. Kmalu po
polnoči odpelje vlak proti Reki, otroci
zaspe, prostora je dovolj. Tu in tam je
še kak razboritež, ki bi še rad bal gla-
sen, pa se mora pokoriti večini in utih-
niti. V vagonu je tišina, vlak enako-
merno drdra preko Notranjske pnoti
morju. Vzgojno osebje skrbno bdi nad
otroki.
Svita se, otroci se prebujajo, bližamo
se Reki. Se pred postajo Matulji zagle-
damo v lahni jutranji meglici morje.
Morje, morje... Vsa okna so zasedena,
zadnji zaspanci se prebude, vse je na-
vdušeno, saj večina otrok še ni videla
morja.
Reka. Izstopimo ter se napotimo proti
avtobusni postaji, ki je pri pristanišču.
Ker smo imeli do odhoda avtobusa še
uro in pol časa, smo si ogledali prista-
nišče. Koliko je bilo vzklikov začude-
nja, niso se mogli nagledati velikih la-
dij, žerjavov in raznih naprav. Ob 6. uri
smo se z avtobusom odpeljali po krasni
asfaltirani cesti v Bakar.
Ob prihodu v dom nas je sprejelo
dobro razpoloženo kuhinjsko osebje,
radio je igral poskočne melodije. Otroci
so odložili prtljago, se umili, razporedili
smo jih po spalnicah, popili so kavo in
šli k počitku. Dom je bil spomladi v
celoti prenovljen, tako je vse čisto in
snažno.
PopK)ldne istega dne smo šLi prvič na
kopanje. Kopališče je zavarovano z
mrežo ter ima primemo plitvino za ne-
plavalce. Prva ugotovitev je bila, da je
več kot polovica otrok neplavalcev. Pla-
valci so seveda takoj p>okazali svoje
spretnosti, neplavalci so se pa držali
pri kraju, nekateri so si komaj upali
namočiti noge. Temu se nismo prav nič
čudili, saj večina otrok toliko vode sku-
paj še ni videla, povrhu je voda še
slana Ln grenka.
Vse življenje teče po določenem dnev-
nem redu. Ob pol sedmih je vstajanje,
nato malo jutranje gimnastike, da se
razmigajo še zadnji zaspanci, postil ja-
nje in umivanje. Sledi zbor, dvig zasta-
ve ob petju pion¿r»ke hirrme, navodila
upravnika za dotični dan in že gremo
k zajtrku.
Po zajtrku je odhod na morje. КгЛа-
rice pripravijo malico, ki jo nesemo
s seboj na kopališče. 25 minut imamo
hoje do kopališča. Ko se ohlade, zapiska
piščalka dežurnega vzgojitelja — znak
za kopanje. Pester je pogled, ko vsa
masa otrok hkrati začne čofotati po
vodi. Vsak hoče vzgojiteljem pokazati,
kaj že zna. Nekateri skačejo iz nizkega
pomola na glavo, drugi na noge, neka-
teri kažejo svoje plavalne in potaplja-
ške sipretnosti itd. V globino proti mreži
smejo samo dobri plavalci v spremstvu
vzgojitelja, tudi teh je cel konvoj. Ne-
plavalci se drže plitvine, tam je pla-
valna šola. Vzgojitelji tam z njimi va-
dijo osnovne gibe nog in rok. Pri ne-
katerih gre plavanje prav kmalu, sle-
herni pri tem požre slane vode, pa to
ne moti. Teže je s tistimi, ki se vode
boje. Petrček n. pr. v prvih dneh ni
upal dalje v vodo kot do kolen, pa še
takrat je šklepetal z zobmi od strahu.
O vadbi plavanja ni bilo govora, ker se
ni upal vleči v vodo, kar skrčil se je
ï>otegnil nogo pod sebe. Vsakodnevna
vadba z vzgojiteljico Slavico je zalegla,.
Petrček je zaplaval in to prav lepo,
zadnje dni se je celo poganjal na glavo.
Volja otrok in vztrajnost vzgojiteljev
je rodila dobre sadove. Vseh 28 nepla-
valcev je zaplavalo. Pisk piščalke je bil
zopet znak — vsi iz vode. Sledila je
individualna zaposlitev. Del dečkov se
je že doma opremil s trnki in vrvicami*
Te so sedaj s pridom namakali v vodo,
bolje rečeno, krmili so ribe, ker le
redke majhne ribice so zagrabile za
trnek, pa je bila takrat večja atrakcija.
Tisti, ki niso imeli interesa do ribolova,
so se igrali z žogo ali šahirali ali pa se
pod kontrolo vozili v čolnu. Zaposlitve
je bilo vedno dovolj. V kopališču smo
bui do 12. ure, nato smo odšli domov
h kosilu. Po kosilu sta sledili dve uri
počitka, K spanju otroke nismo stilili,
ker večina tega ni bila vajena od doma,
morali pa so biti tiho. Od 15. do 16. ure
smo bui zopet na morju. Po prihodu iz
popoldanskega kopanja je bü zbor s
snemanjem zastave, pohvale ki graje.
večerja, večerno razvedrilo in ob pol
devetih spanje. Otroci so imeli vsak dan
pet obünüi obrokov okusne, izdatne in
raznolike hrane ter dovolj raznovrstne-
ga sadja.
2. avgusta smo se z veliko motorno
jadrnico odpeljali na izlet v Lovran,
11. avgusta pa z motornim čolnom v
Kralj e vico. To so bila krasna doživetja
za otroke.
Sanitetna referentka sestra Gizela je
skrbno bdela nad zdravjem otrok. Tu
se je nekdo pičil ali opraskal na kam-
nu, zopet je nekdo imel nevšečnosti v
glavi ali želodcu itd., same lažje bo-
lezni. Sestra je imela za vsakega dobro
besedo in zdravilo v domači lekarni
12. avgust je bü zadnji dan našega
letovanja. Vsi otroci, ki ob prihodu niso
znali plavati, so pred komisijo тогаД
pokazati svoje plavalsko sposobnost, iz-
delali so vsi. Sledüe so še plavalne
tekme. Pri dečkih je bil prvi Feri iz
Sent Jurij a, pri deklicah Breda iz Voj-
nika, najboljši skakalec je bü Jože iz
Laškega. Zvečer so otroci izvedli po-
srečeno izbran in skrbno naštudiran
kulturni program, zasluge zanj ¿mata
vzgojiteljici Slava in Kristina,
Drugo jutro še zadnji pozdrav za-
stavi, slovo od skrbnih kuharic in že
sedimo v avtobusu, ki nas i>elje v Reko,
od tod pa z vlakom proti Celju. Zdravi
in od sonca ožgani otroci so izstopali na
postajah v Laškem, Celju, Storah in
Sent] uri ju, kjer so jih že pričakovali
starši. R. E.
Bakarski zaliv
KDO JE KRIV, DA JE ODMERA
DOHODNIN MED STRMCEM IN
FRANKOLOVIM TAKO RAZLICNA?
Neki posestnik iz vas¿ Selce, občin-
ski ljudski odbor Strmec, je moral pla-
čati od svojega posestva za leto 1952
62.400 din dohodnine. Njegov najbližji
sosed, ki pa spada r>od občinski ljudski
odbor Frankolovo in ima prav tako
veliko posestvo, je plačal za leto 1952
le 21.000 din dohodnine. Vprašamo, od
kod ta razlika in ali so zakoni v vsaM
občini d£ULga¿ni? EL. M.  ^
ZASTOPNIKI CELJSKIH TRGOVSKIH
PODJETIJ SO RAZPRAVLJALI O
NOVI UREDBI V TRGOVINI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Med ra2pravo je padla tudi opazka,
če so trgovci v stari Jugoslaviji dobro
živeli, zakaj ne bi še danes vse trgovine
delale z aktivno büanco. Ta opazka je
sprožua več utemeljitev. Ne gre nam
za to, • da bi na tem mestu še enkrat
razčlenili bistvene razlike med nalo-
gami in vlogo socialistične trgovine ▼
primeri s kapitalistično. Razpravljanje
okoli tega vprašanja je pokazalo še
drugo, in sicer senčno stran naše trgo-
vine, in ta je premajhna odgovornost
do dela, do imovine itd. In prav tu se
je pokazalo, da bi decentralizacija od-
igrala svojo najvažnejšo vlogo. Ni dvo-
ma, da bi se odgovornost celotnega de-
lovnega kolektiva v neki majhni pro-
dajalni provocala, če bi se le-ta znašla
v konkurenčni borbi z več sorodnimi
trgovinami. Zato je bil v tej zvezi pred-
log, da naj bi bui poslovodje odgovorni
ne samo za prodajo blaga, marveč tudi
za njegov nakup. Na splošno pa je
treba vzbuditi v trgovskem kadru za-
vest odgovornosti do dela, zavest odgo-
vornosti do imovine — njegov odnos
do te imovine naj bi bil takšen, kakor
da bi upravljal s privatno lastnino! —
vzbuditi mu je treba ambiicijo ... skrat-
ka, dati mu je treba tudi stimiüacijo
za njegovo delo!
V razpravi o delu celjskih grosistor
je büo predlagano, da naj bi se za
špecerijsko blago ustanovili v Celju ee
dve grosLstični podjetji.
Na koncu razprave pa so predlagali,
da naj bi pri izdajanju novih uredb
vselej veljalo pravüo, da te uredbe do-
bijo svojo zakonito moč šele od dneva
objave v Uradnem listu, ne pa, da ne-
katere uredbe in zakonii dobijo svojo
veljavnosit txAdÁ aa nekaj mesecev nazaj.
Stev. 34^
•>Savmjski vestnik«, dne 29. avgixsta 1953
Stran 3
Herr Kodella ]e našel zagovornika
ali če mačku stopiš na rep, zacvili . . .
Pred štirinajstimi dnevi; je v našo
državo prišel g. Heinz Kodella in se
nastanil v Drami j ahi. Mnogo ljudi v
Celju in okolici ga pozna kot znanega
nemčurja predvojne Jugoslavije in te-
snega sodelavca Nemcev med okupa-
cijo. O tem sem v Slovenskem poroče-
valcu št. 201 napisal članek, v katerem
sem omenil, naj bi temu gosfxxiu od-
povedali gostoljubnost v naši državi.
Naslednji dan takoj po izidu Sloven-
skega poročevalca me je v uredništvu
obiskala tovarišica Ana Rusova, njego-
va bivša žena, lil: je zanikala resničnost
teh izjav, češ da ie bil značajen človek
itd. itd. Rekla mi je, da naj se o tem
prepričam pri tovarišu Franu Rošu in
tovarišu mgr. phrm. Fedorju Gradišniku,
da vse skupaj ni nič res. Čeprav v ne-
dolžnost g. Kodella nikakor nisem bü
prepričan, sem se vendar pozanimal in
zvedel za stvari, ki jih g. Kodella in
tovarišica Rusova gotovo ne bosta ve-
sela.
SE GOSPOD KODELLA SPOMINJA
DOGODKA V KAVARNI »MERKUR«?
Pred vojno je bil g. Kodella stoodsto-
ten nemčur. V službenih Listinah si je
kot sin slovenske matere dal vpisati
kot materin jezik — nemščino! Kot
kulturbundovec je bil v stalnih stikih
s pozneišimi gestapovci, kot je bil Sepp
Jellenz. Se stara Jugoslavija, ki je bila
vendar tako popustljiva do nemčurjev,
ga je zaradi njegovega delovanja pre-
stavila najprej v Dramlje, ker pa je
tudi od tam neprestano »švigal« v Celje
na »beratunge«, so ga dali celo v Ko-
privnlico pri Brestanici (Rajhenburgu).
Nekoč so ga celjski dijaki z vlekli iz
kavarne »Merkur«, sedaj pisarne Na-
rodne banke v Celju, in mu polili bele
nogavice, ki jih je izziivalno nosil leta
in leta. Tovarišica Rusova pravi sicer,
da je imel smolo, da to niso bile bele
dokolenke, temveč »precej svetle«. Prav
tako pravi tovarišica Rusova, da gosipod
Kodella ni bil kulturbundovec. Kako pa
je ona prišla do tega, da je leta 1941
pred prihodom Nemcev v »Novi dobi«
(po izjavi tedanjega urednika tovariša
Pečnika) javno izjavi:la, da je bua proti
svoji vednosti vpisana v Kulturbund
in da naj jo ne smatrajo, da je član te
organizacije. Kdo jo je potem vpisal,
če ne njen mož?
Tovarišica Rusova prav tako pravi,
da gospod Kodella ni dal Nemcem po-
datkov o učiteljih. Pravi, da je zelo
značajen mož. Odreka značajnost tova-
rišu iR. Strnadu, sedaj šolskemu upra-
vitelju v Trbovljah, ki ve povedati, da
ga je sam zalotil pri risanju zemlje-
vidov in da mu je gospod Kodella iz-
javil, da se njemu (Strnadu) ne bo nič
zgodilo.
»Značaj« gospoda KodeUe lahko pod-
krepi tudi tovariš Pečnik, ki se je pred
vojno moral prepirati z njim, ko je
zasmehoval naše mrtve junake — borce
za slovensko Koroško Malga j a in Pun-
cerja.
Seveda bo z dokumenti gospodu Ko-
delli težko dokazati, če je res dal Ge-
stapu sezname o učiteljstvu. Dejstvo pa
je, da so Nemci, ko so prišli, že imeli
popolne podatke o naših prosvetnih de-
lavcih, saj so iskali take, ki so v treh
letih pred okupacijo umrli, ali pa so
iskali nekatere tam, kjer so nekoč sta-
novali, pa so se v teku let preselili.
To se pravi, da so bili podatki poslani
tri leta pred vojno. In kdo je bil med
nemškimi nemčur j i najibol informiran
o uöiteljstvu, če ne gospod Kodella, ki
je bil sam učitelj?
Tovarišica Rusova torej trdi, da go-
spod Kodella ni ničesar kriv, v isti sapi
pa prizna, da je imel rdečo legitlimacijo
in da je bil nemškega duha. To je ven-
dar čisto dovolj, že samo to, p>oleg osta-
lega.
Kaj bo gospod Kodella rekel na tole:
Pred dnevi je srečal v Celju svojega
bivšega kolega — kot učiteljskega to-
variša, ne političnega — tovariša Fe-
dorja Košutmka. Le-ta mu je seveda
— presenečen, da ga vidi — ipostavü
vprašanje, Icako da si upa priti. Gospod
Kodella mu je ležerno odvrniil, češ,
zakaj pa ne.
Ko so leta 1941 selili naše zavedne
Slovence v Srbijo, je bü nekje v bližini
tudii g. Kodella. Vprašal je nekdo, kaj
se bo s temi ljudmi zgodilo, pa so mu
odvrnili, da bodo preseljeni.
Kakšno pripombo je takrat dal go-
spod Kodella:
»Dass ist alles zum erschiessen!«
Seveda bo g. Kodeila íajü, tajü tudi,
če bi ga soočiili. Toda mi poznamo nje-
govo preteklost in lahko brez pomisle-
ka verjamemo tistim, ki so bili žrtve
fašističnega terorja.
Tovarišica Rusova je sama od sebe,
ne da bi jo kaj vprašal, povedala, da
se zaradi! tega ni po osvoboditvi vrnil
v Jugoslavijo, češ, da so mu na konzu-
latu rekli, naj ne gre, če mu je glava
kaj vredna. Mislim, da so že vedeli,
zakaj, če so mu tako rekli. Seveda je
tovarišica Rusova pohitela, da je bilo
takrat pri nas nekako brezvladje, da se
zadeve niso preverjale in da bi bilo res
nevarno, če bi prišel. Taki izgovori so
jalovi, če ne celo čudni.
Dobro! Ce smatra tovarišica Rusova,
da je preteklost »nedokazljiva«, v če-
mer se pa moti, zakaj je potem ona z
njim pni sprehodih po Celju in pri mizi
v Vino-Koper govorila z njim nemško.
Gospod Kodella je imel vsa ta leta živ-
ljenja v Nemčiji dovolj prilike, govoriti
nemško in bi tukaj — če tako ljubi
Slovenrjo — lahko govoril slovensko,
saj vendar kot bivši učitelj dobro zna?
Čudno je tudi to, da tovardšlica Rusova
kot učiteljica na slovenski šoli v Celju
ni imela toliko nacionalnega ponosa, da
bi mu rekla, naj z njo govori v sloven-
ščini. Ne. Tega ni storila. Zakaj, ni
težko uganiti.
Takšna je torej resnica o gospodu
Kodelli. Spričo teh dejstev pa smo v
popolnost upravičeni odreči g. Kodelli
gostoljubnost, kajti zaslužil bi, da ga
kljub tujemu državljanstvu, ki ga ščiti,
postavimo pred poroto njegovih bivših
žrtev.
Po vsem tem upam, da bo tudi tova-
rišu ci Rusovi jasna krivda človeka, ki
ga je vzela v zaščito in da so prav ti
ljudje, ki jih je predlagala kot priče o
njegovi nedolžnosti, vedeli povedati
največ o njegovih grehih. Priporočamo
tovarlišici Rusovi, ki je bila štiri leta
nemška učiteljica, da svoje nazore in
meje o narodnem ponosu zadrži zase,
ker mi dobro vemo, kje bomo zbirali
svoje tovariše, kje prijatelje, pa tudi
goste.
Za zaključek še tole: Našim ljudem
gotovo še ni jasno, da naša predstavni-
štva v inozemstvu ne morejo vedetti
vselej, kakšen je človek, ki dobi vstoj)-
no dovoljenje. Naša dolžost je, da ob
takih primerih, kot je obisk g. Kodelle,
dvignemo svoj glas, kajti noben pečat
ni tako močan, da bi nadkriljeval našo
zdravo nacionalno in sodialistično za-
vest. Nikakor pa ne moremo dopustiti,
da bi kdo s svojo navzočnostjo blatil
naša najsvetejša čustva spoštovanja
številnih žrtev.
Gospod Kodella! Ce je kje dežela, ki
lahko trpi Vašo navzočnost, potem to
gotovo ni socialistiična Jugoslavija. Le-
ta grozot so nam preblizu, pravzaprav
ne bodo nikoli ix)zabljena, da bi lahko
gledali, kako se hitler j evski misijonarji
vračajo. J. K.
KODELLI ODPOVEDANA GOSTO-
LJUBNOST V NAŠI DRŽAVI
Dne 26. 8. t. 1. je oddelek za ino-
zemce pri Notranji upravi MLO Ce-
lje sporočil, da je odpovedal gosto-
ljubnost g. Heinzu Kodelli, ker je
njegov obisk vzbudil ogorčenje med
Celjani.
 Takih prizorov Slovenci ne bomo nikoli pozabili
Tudi kmečki človek ima pravico do
dobre strokovne knjige
v naši ožji domovini izhaja precej
knjig in knjižnih zbirk. Čeprav so cene
papirja, tiska in vezave precej visoke,
je vendarle zlasti med delavci in na-
meščenci precej zanimanja za dobre in
poučne knjige. Mnogo slabše je na vasi.
Kmečko ljudstvo je bilo tudi v tem
pogledu zelo prikrajšano. Knjige in
knjižne zbirke niso prišle v zaželenem
obsegu v roke kmečkega ljudstva, ker
so ostale v mestih in industrijskih sre-
diščih. Kmečki človek ni dobil zlahka
dobre, ipoučne in zanj primerne knjige,
ki bi reševala vprašanja iz njegovega
življenja in dela, ki bi mu pomagala
zboljševati način kmetovanja, ki bi ga
zanimala, ker bi jo z lahkoto razumel.
Tako je v tem pogledu nastajala vedno
večja vrzel.
Zadružna založba »Kmečka knjiga«
v Ljubljani (Miklošičeva c. 6) je bila
ustanovljena prav zaradi tega, da iz-
polni to vrzel, da dviga kulturno^pro-
svetno raven našega kmeta, da mu po-
maga iz njegove gmotne in duhovne
zaostalosti ter da ga tudi s sredstvi
nematerialne prirode usiposablja za po-
večanje kmetijske proizvodnje in za
dvig njegove življenj sike ravni.
Poleg knjig in knjižnih zbirk izdaja
založba »Kmečka knjiga« tudi iperiodi-
čen tisk. Tu je predvsem štirinajst-
dnevnik »Naša vas«, ki s svojo pestro
in zanimivo vsebino ter z bogatimi ilu-
stracijami osvaja naše podeželje. »Naša
vas« je Ust slovenskega kmetijskega za-
družništva. Izhaja šele eno leto ter pri-
dobiva na svojem pomenu prav sedaj
ob sprostitvi našega zadružništva in
kmetijske proizvodnje.
Revija »Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnar-
stvo«, ki jo sedaj izdaja založba »Kmečka
knjiga«, ima že svojo staro tradicijo in
je priblj ubij ena zlasti med drobnimi
proizvajalci sadja, med ljubitelji in go-
jitelji vinske trte ter med vrtičkarji.
»Socialistično kmetijstvo« je znan-
stvena revija. Izhaja vsak drugi mesec
ter je namenjena predvsem agronom-
skim inženirjem ter kmetijskim tehni-
kom in drugim strokovnjakom s tega
področja.
»Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo«
je glasilo naše mlade samostojne fakul-
tete za kmetijstvo, gozdarstvo in vete-
rinarstvo. V njem so objavljene naj-
novejše znanstvene ugotovitve naših
kmetijskih znanstvenih delavcev.
Založba »Kmečka knjiga« je do sedaj
izdala 33 kmetijskih strokovnih, poljud-
noznanstvenih in leposlovnih knjig ter
kmečkih koledarjev. Te knjige obrav-
navajo najvažnejša vprašanja iz naše
kmetijske proizvodnje ter seznanjajo
kmetovalce z najnovejšimi ugotovitva-
mi in izkušnjami iz kmetijstva, ki lahko
tudi pri nas ueodno vplivajo na zbolj-
šanje količine in kakovosti kmetijskih
pridelkov in živinoreje. Vsaka kmetij-
ska zadruga ima sezname in popise teh
knjig. Mnoge med njimi pa imajo celo
te knjige v prodaji, zato stopite do
trgovinske poslovalnice najbližje kme-
tijske zadruge ter zahtevajte neobvezno
v pregled te knjige. Ce vam bo katera
ugajala, jo boste lahko takoj kupili.
Opozorite tudi vašo ljudsko knjižnico
na te knjige, da jih nabavi za svoje
izposoj e valce knjig.
Založba »Kmečka knjiga« s svojim
delom sicer počasi, a vendarle uspešno
prodira na vas, do kmečkih množic ter
tako vrši med njimi svoje veliko in
koristno poslanstvo.
Kaj pripravlja »Kmečka knjiga« za
svojo novo knjužno zbirko?
Za novo leto 1954 pripravlja založba
»Kmečka knjiga« prav veselo presene-
čenje. Vsakdo bo lahiko dobil prav ce-
neno in koristno knjižno zbirko z ve-
likim kmečkim koledarjem.
Kmečki koledar bo temelj te knjižne
zbirke. Vseboval bo mnogo zanimivih
in koristnih strokovno-kmetij skih, po-
Ijudno-znanstvenih ter lepwslovnih se-
stavkov ter bo prav prijetno branje,
ki ga bo kmečki človek prav rad jemal
vse leto v roke, saj ga bo opozarjal na
vse važne in pomembne opravke v
kmetijstvu. Koledar bo zelo bogato Uu-
striran. Opremljen bo z neštetimi za-
nimivimi slikami, ugankami, šalami in
drugimi drobnimi zanimivostmi. Uredu
ga je znani pisatelj Ignac Koprivec, a
slikovno ga je opremil mladi umetnik
Ivan Seljak-Copič.
Travništvo je zanimiva poljudna
knjiga, ki jo je napisal naš priznani
kmetijski strokovnjak inž. Gvido Faj-
diga. Ta knjiga bo seznanüa bralca z
vsemi vrstami trav' in plevelov. Vzibu-
dila bo veliko zanimanje, saj je büo
po njej že veliko povpraševanje. Knjiga
je bogato oprenüjena s slikami ter bo
brez dvoma mnogo prispevala k izbolj-
šanju našega travništva ter s tem po-
sredno tudi naše živinoreje.
Vremenoslovje je zanimiva poljudna
knjiga, v kateri sta dr. Vital Manohih
in France Slokan na preprost in razum-
ljiv način obdelala vsa važna vprašanja
iz vremenoslovja, s katerimi se polje-
delec in vinogradnik ter sploh kmeto-
valec srečuje vsak dan skozi vse leto,
saj ga ravno vreme vznemirja zaradi
prevelike moče, suše, toče, mraza ali
vročine ves čas, dolder pridelek ne do-
zori in ni 'pospravljen pod varno streho.
Ta knjiga bo oprenüjena s slikami ter
bodo v njej tudi vse ljudske izkušnje
in izreki o vremenu.
Povesti Prežihovega Voranca bo tretja
knjiga te zanimive kmetijske knjižne
zbirke. V tej zbirki bodo objavljene
najlepše ljudske ipovesti znanega kmeč-
kega pisatelja in borca za pravice de-
lovnega človeka.
Koledar bo stal 250 din, Travništvo
160 din, Vremenoslovje 100 din ter
Zbirka povesti Prežihovega Voranca
100 din, torej vseh, pet knjig 610 din.
Vsakdo, ki bo te knjige naroču v pred-
naročilu skupno, jih bo prejel za samo
300 din. Zbirka izide v začetku decem-
bra. Ker se bo tiskala v omejni na-
kladi, ne odlašajte z naročilom. Prija-
vite se v najbližji kmetijski zadrugi.
........^..........^.............
ANEKDOTA O VOLTAIRU
Ko je Voltaire obiskoval jezuitsko
gimnazijo, se je nekemu lektorju hudo
zameril. Ta je poslej duhovitega Fran-
coza venomer gnjavil in ga skušal po-
nižati, kjer se je dalo. Nekoč mu je na
vsem lepem rekel: »Jan, ali se ti ne
zdi čudno, da me venomer spominjaš
na osla?«
»Se bolj nenavadno je to, spoštovani
abbe, da imava ob istem času močno
podobne misli, le s to razliko, da so
vaše precej skromnejše od mojih,« je
odvrnil Voltaire s prijaznim glasom.
Mark Twain:
iñko sem urejeval kmetijski časopis
(Mark Twain oziroma Samuel Cle-
mens) kakor se je v resnici pisal, je
živel od leta 1835 do leta 1910 in je
bil velik ameriški humorist in mojster
črtice v moderni književnosti. Dvignil
se je popolnoma sam iz množice
iv, le praktično življenje mu je bila
visoka šola. V mladosti je bil ladijski
pilot na reki Mississippi, potem pa je
— po težki in bedni mladosti — slu-
čajno postal lastnik nekega časopisa, in
»privilegiran dvorski norec ameriškega
naroda«. Njegova dela so naučila Ame-
ričane smeha v prid zdravega razuma.
Njegova glavna dela so: »Nedolžneži
v inozemstvu« — to je humunstična
revortaža o potovanjih am,eriških tu-
ristov po Starem Svetu. Sledile so »Pu-
stolovščine Tom-a Sawyer-ja«. »Pote-
puh v inozemstvu« in »Huckleberrii
Finn.« — Pričujoči članek je sicer eno
izmed njegovih mladostnih del — ven-
dar je med najbolj humorističnimi, zla-
sti če ste kdaj živeli na kaki kmetiji.
Ne morem reči, da sem sprejel mo-
sto začasnega urednika tega kmetij-
skega časopisa brez vseh hudih slu-
tenj. Kajpak — saj kmetovalec bi tu-
di ne fprejel poveljstva neke ladje
brez takih hudih slutenj. Toda — ži-
r>el sem v razmerah, ki so povzročile,
da je bila uredniška plača zame od-
ločilne važnosti — rešilna bilka. Kaj
sem mogel? Stalni urednik časopisa je
šel na dopust in jaz sem sprejel po-
goje, ki mi jih je ponudil, in sem za-
sedel njegovo mesto.
Občutek, da sem bil zopet zaposlen,
je bil sijajen, razkošen, in delal sem
ves teden z vnemo in užitkom. List je
šel v tisk, in čakal sem ves dan — pre-
cej zaskrbljen, premišljujoč o tem, ali
se bodo ljudje za moje prizadevanje
sploh kaj zmenili. Ko sem proti večeru
zapuščal svojo pisarno, je stala na
spodnjem koncu stopnišča skupina mož
in dečkov. Nenadoma so se umaknili
in mi naredili prostor za prehod, in
slišal sem, kako so nekateri izmed njih
rekli: »To je ON!« — Seveda mi je to
ugajalo. — Prihodnjega jutra sem zo-
pet našel podobno skupino pod stop-
niščem, poleg nje pa še nekatere slu-
čajnostne skupinice in posameznike, ki
so me na ulicah z zanimanjem opazo-
vale čez cesto. Skupina pred stopni-
ščem se je razšla in umaknila, ko sem
se približal, in slišal sem, kako je nek
mož rekel: »Le poglej njegove oči!« —
helal sem se, kakor da bi ne opazil
vorornosti. ki sem jo zbujal, toda prav-
zaprav mi je — v moji skrivni no-
tranjosti — to ugajalo, in ukvarjal sem
se že z mislijo, da o tem napišem ob-
širno pismo svoji teti. Povzpel sem se
po kratkem stopnišču, in ko sem se
bližal vratom, sem slišal razposajene
glasove in zvonki smeh. Odprl sem vra-
ta in zagledal sem dva vaška mlade-
niča — obraza sta jim postala nekako
bleda in dolga, ko sta me zagledala;
potem sta z velikim hrupom in v na-
glici skočila skozi okno. Bil sem pre-
senečen!
Cez približno pol ure je vstopil star
gospod z bujno brado in s finim, ven-
dar nekoliko zagrenjenim obrazom. Po-
vabil sem ga, naj sede. Zdelo se mi je,
da nekaj namerava. Snel je klobuk in
ga dal na tla. Potem je iz svojega
rdečega, svilenega robca potegnil izvod
našega časopisa.
Položil si je časopis na kolena, in
si je začel z robcem brisati očala. Med-
tem me je vprašal:
»Ste vi novi urednik?«
Rekel sem, da sem.
»Ali ste kdajkoli prej urejevali kak
kmetijski časopis?«
»Ne,« sem rekel; »to je moj prvi po-
izkus.«
»Zelo verjetno. Ali ste že kdaj prak-
tično delali v kmetijstvu?«
»Ne; mislim, da nisem.«
»Instinktivno sem čutil, da je tako,«
je rekel stari gospod,. Dal si je očala
na nos, in me je — čez očala — ošinil
z ostrim pogledom, medtem pa si je
zlagal časopis v primerno obliko. —
»Hočem Vam prebrati, kaj je v meni
zbudilo to slutnjo. Bil je to uvodnik.
Poslušajte in glejte, ali ste bili Vi tisti,
ki je to napisal:
— Repo bi naj nikoli ne pulili, kajti
to jo poškoduje. Mnogo bolje je, da se
pošlje kakega dečka na drevo, da ga
strese — no, kaj pravite? Jaz namreč
res mislim, da ste Vi avtor tegale...«?
»Kaj pravim? No, mislim, da je do-
bro. Mislim, da je smiselno in pamet-
no. Brez vsakega dvoma vsako leto
milijone in milijone ton repe pokvarijo
samo v tem okrožju, ker jo pidijo v
na pol dozorelem stanju, medtem ko bi,
če bi poslali kakega dečka na drevo,
da bi ga stresel.. ■«
»Vi tresite Vašo prababico! Repe ne
rastejo na drevesih!«
»A tako, da ne rastejo, kajne? No,
kdo pa je rekel, da rastejo? To je le
jezikovna figura, poslušajte — kajpak,
popolnoma figuralno rabljeno. Vsak
človeka, ki karkoli o tem razume. Vam
bo lahko brez nadaljnjega povedal, da
sem s tem le mislil, naj deček stresa
trt 0.«
Potem je stari možakar vstal in raz-
trgal svoj časopis v drobne koščke, po-
teptal jih je z nogami, in je potem
še razne stvari razbil s svojo palico,
pri čemer je govoril, da ne vem niti
toliko kot kaka krava; nato je odšel
in zaloputnil vrata za seboj, skratka,
vedel se je tako, da sem si kar mislil,
da mu nekaj ne ugaja. Toda — ker
nisem vedel, kaj je narobe, mu tudi
nisem mogel pomagati.
Kar kmalu po tem dogodku je pri-
vihral skozi vrata nekak dolgi, mrliški
stvor, z redkimi kodri, ki so mu viseli
do ramen, in teden starim strnokosom
po hribih in dolinah пједог'>еда obraza.
Ustavil se je, stal je negibno, s prstom
na ustnicah, glavo in telo pripognjeno,
kakor da bi prisluškoval. Ni se slišalo
niti glasu. Se je prisluškoval. — Nič!
Potem je obrnil ključ v vratih in je
prišel tiho po prstih proti meni, do-
kler ni bil kak meter, meter in pol od
mene. Potem se je zopet ustavil, na-
tančno in z intenzivnim zanimanjem
si je ogledal moj obraz, in končno je
izvlekel iz vršnega zeva zložen izvod
našega časopisa. Rekel je:
»Na, glejte, vi ste to napisali. Pre-
berite mi to — dajte, hitro! Verjemite
mi — trpim!«
Bral sem, kakor sledi; in ko so stavki
prihajali iz mojih ust, sem lahko opa-
zil, kako mu je postajalo lažje, videl
sem kako se mu sproščajo napete mi-
šice, kako strah zapušča njegov obraz,
kako prihajata mir in vokoj na nje-
gova lica, kakor usmiljena mesečina
preko puste pokrajine:
»— Guano (vrsta zelo neprijetno
dišečena. gnojila, op. prev.) je lepa vti-
ča, toda za njeno rejo je treba veliko
skrbnosti. Ne bi ga smeli uvažati vred
junijem, in ne pozneje kot v septem-
bru. Pozimi ga moramo držati na top-
lem prostoru, da tam lahko zvali svoje
mladiče.
— Јачпо je. da bomo imeli zpodnio
sezono, kar se tiče rži. Zato bo dobro,
to kmetovalec postavi svoje preklje za
rž že julija namesto avgusta: prav ta-
ko naj že juliia posadi sadike za ajdo.
— kar se tiče buč — to je priljub-
ljena, vrsta jagod pri domačinih v no-
tranjosti New-England-a. (New-Eng-
land države so morda najvišje civili-
zirani del ZDA, op. prev.). — Tam-
kajšnji domačini jo imajo rajši kot
robido pri izdelovanju sadnih slaščic,
prav tako ji dajejo kot krmi za krave
prednost pred malino, ker je bolj iz-
datna in zato bolje zadovoljuje živino.
Buča je edini člen družine oranž, ki
lahko uspeva na severu — poleg me-
lone seveda. Toda dosedanja navada,
da jo sadijo v vrtovih pred hišami za
okras, skupno z ribezom, se sedaj naglo
opušča, ker se je izkazalo, da je buča
kot senčnato drevo doživela neuspeh.
— Sedaj, ko se bližajo topli dnevi,
in se pričenjajo drstiti gosaki...«
Razburjeni poslušalec je skočil proti
meni, pričel mi je stiskati desnico, in
je rekel:
»No, saj, saj — to bo kar zadosto-
valo! Sedaj vsaj vem, da sem popol-
noma zdrav. Saj ste vi to brali prav
natanko tako kot jaz, sleherno besedo.
Toda poslušajte, tujec, ko sem to davi
prvič citai, sem si rekel, rw, nikoli
preje tega nisem hotel verjeti, čeprav
so me vrijatelji tako strogo nadzoro-
vali, toda sedaj pa verjamem, da sem
nor ; in ko sem to spoznal, sem grozno
zar jul, da bi to lahko slišali tudi v od-
daljenosti dveh milj, in rmpotil sem se,
da nekoga ubijem — kajti, veste, vedno
sem že vedel, da bo nekoč prišlo do
tega — torej bi lahko kar takoj začeli
Se enkrat sem. prebral enega teh od-
stavkov — zaradi gotovosti — in po-
tem sem požgal svojo hišo do tal irt
začel. Pohabil sem nekaj ljudi, ne-
kega dedca sem pa obesil na drevo,
tam ga lahko potem poiščem, če ga po-
trebujem. Toda prej, sem si mislil, se
bom pa še tu notri oglasil, ko že grem
mim,o. in se popolnoma in dokončno
vre-prifal o tei stvari; in sedaj j e go-
tovo, in rečem vam lahko, da je to
velika sreča za tistega dedca, ki visi.
(Dalje prihodnjič.)
stran 4
•>Savmjski vestnik«, dne 29. avgusta 1953
Štev. 34 i
Iz Celja...
BABNO
v zadružnem domu na Babnem z ve-
seljem pričakujemo Krasne »Drago
Ruth«, ki bo z njo prvič pili nas nasto-
pilo Mestno gledališče Celje.
Predstava bo v soboto, dne 29. t. m.
ob 20. uri.
DROBNE NOVICE
Gostilno na Vokaunovem na Starem
gradu so opustili. Hišo bodo preuredili
v stanovanja. Posetniki Starega gradu
pa se lahko okrepčajo v okrepčevalnici
Olepševalnega društva pri vhodu v grad.
Cene na celjskem trgu so se nekako
ustalile in zadnje dnii ni opaziti padanja
cen raznim pridelkom. Krompir je po
10 do 12 din kilogram, zelje po 8 din,
ohrovt po 12 din, fižol v stročju po 26
do 30 din, paradižniki po 22 do 30 dl:n,
kumare po 10 do 20 din, paprika po
24 do 40 din, grozdje po 70 din, čebula
po 22 do 30 din, češenj po 20 do 80 din,
pesa po 15 din, lubenice po 20 din. Na
trgu je tudi zadostna količina raznega
sadja. Cena jabolkam je 18 do 22 din,
hruškam 20 do 30 din, slivam 18 do
25 din, breskvam 40 do 60 din za kilo-
gram.
*
V Šmarjeti je imela SZDL množični
sestanek, na katerem so razpravljali o
potrebi odprtja otroškega vrtca v tem
okolišu. Tam je precej otrok delavsklih
rodbin, ki so v dnevnem času prepušče-
ni samim sebi. Udeleženci na sestanku
so se, razen enega, izrekli za ustanovi-
tev vrtca in bodo na merodajnem mestu
predlagali, da se otroški vrtec čimprej
odpre. Na sestanku so nekateii tudi
predlagali, da bi se naj neki osebi, ki
ji je bila ob osvoboditvi zaplenjena hiša
v Smarjeti, hiša vrnila. Ta predlog pa
je večina zavrnlila.
Gibanje prebivalcev v Celju
v časn od 17. do 22. 8. 1955
Rojenih je bilo 20 deklic in 16 dečkov.
Poročili so se:
Turnšek Stanislav, delavec iz Celja, Prešer-
nova 7 in Vetrih ]^ožet&, tkalka iz Celja, Lo-
krovec 24; Kotnik Franc, vodovodni instalater
iz Celja, Cret 21 in Pavčnik Matilda, tov. de-
lavka iz Celja, Zg. Hudinja 157; Hace Marjan,
miličnik iz Celja, Breg V. K. 1 in Košič Šte-
fanija, tov. delavka, Celje, Cret 80; Lenič Sta-
nislav, šofer iz Celja, Kersnikova i in Dobnik
Marija Jožefa, nameščenka iz Celja, Tomšičev
trg 1; Rebevšek Ladislav, tov. delavec iz Celja,
Dobrova 57 in Bračič Magdalena, tkalka iz Ce-
lja, Lisce 27; Divjak Ivan, avtomekanik iz Ce-
lja, Zidanškova 2 in Petere Ljudmila, blagaj-
ničarka iz Celja, Zidanškva 2; Knavs Jožef-Gre-
gor, miz. pomočnik iz Celja, Šlandrov trg 3
in Deželak Marija, delavka iz Celja, Šlandrov
trg 3.
Umrli so:
Korošec Katarina, roj. Manhar, posestnica,
stara 78 let iz Celja, Šlandrov trg 2; Guček
Marjeta, otrok, stara 5 mesecev iz Celja, Tonč-
ke Cečeve 3; Krempuš Alojzija, roj. Vipotnik,
gospodinja, stara 70 let iz Celja, okopi 2; Zn-
panek Neža, roj. Lilija, gospodinja, stara 61
let iz Celja, Cret 95 in Polšak Miha, posestnik,
star 54 let iz Zagorja 75, Trbovlje.
...in zaledja
SLOVENSKE KONJICE
KJnetijska zadruga v Slovenskih Ko-
njicah vsa zadnja leta ni dosegla tistih
uspehov kot njene sosede. Z združitvijo
s KZ Škalce pa kaže, da bo krenila na
pot boljšega napredka v korist svojih
članov. Prvi korak k temu naj bi bil
prvi konjiški »Kmečki praznik«, ki bo
13. septembra, pripravljata pa ga KZ
Konjice in Tepanje. V okviru tega dne
bo največja prireditev živinorejska raz-
stava sikupaj s predavanjem o živino-
reji, ki ga bo imel ravnatelj kmetijsske
šole iz Šentjurija tovariš inž. Cizej. —
Menijo, da bodo ta dan prignali v Ko-
njice okoli 150 plemenskih krav, ki so
že vpisane v rodovnik, dalje 15 do 20
bikov in približno 30 glav mlajše živine,
kar je za ta okoliš kar lepo število.
Med najboljše živinorejce bodo razde-
lili nagrade v skupnem znesku 290.000
dinarjev. Največ sta prispevala OLO in
OZZ Celje-okolica (po 70.000 din), RZZ
je obljubila 30.000 din, KZ Konjice
60.000 din, KZ Tepanje 40.000 din, kme-
tijsko iposestvo v Konjicah pa je pri-
spevalo 20.000 din. Ze same te številke
povedo, da bodo denarne nagrade precej
lepe.
Posebni odbor, ki vodi vse priprave,
že sedaj skrbi, da bodo Konjice ta dan
slavnostno okrašene s slavoloki, mlaji,
napisi in podotoo. Pričakujejo tudi
večje število gostov iz okrajnih in re-
publiških forumov.
*
Sadna letina, ki bo letos v okolici
Konjic precej slabša kot prejšnja leta
zaradi majske slane, že sama po sebi
narekuje, da bo treba s sadjem, kolikor
ga je še ostalo, čim bolje ravnati. Ko-
njiška KZ je že pričela s prvim odku-
pom ter ga je nekaj tudi že prodala.
Po dosedanjih računih ga bo lahko na
svojem področju odkupila od 15 do 20
vagonov, kar je približno četrtina od
normalnih letin. Sedaj ga plačujejo po
10 din za kg, predvidevajo pa, da bodo
poznejše vrste dražje. Zadruga je ure-
dila tudi že potrebna skladišča in pre-
skrbela embalažo, da bi odkup čim bolje
uspel.
*
Mlačev žita je v okolici Konjic v
glavnem že zaključena, le redki posa-
mezniki tega dela še niso opravili. Le-
tošnja letina je zelo dobra in je višja
kot zadnja leta. Povsod so mlatili že z
velikimi mlatilnicami, ki jih imajo kme-
tijske zadruge ali pa nekateri večji
kmetje. Kjer še nimajo električnega
toka, so mlatünice na traktorski pogon.
Zelo redko kje pa je še slišati mlatiče
s cepci, razen visoko ležečih pohorskih
kmetij, kamor je večji mlatilni stroj
težko pripeljati. L. V.
ZREČE
Pred kratkim se je v Zrečah sestala
kaj čudna »druščina« ljudi, ki so me-
nili, da je sedaj pač napoču njihov čas
in da v naši široko sproščeni demokra-
ciji lahko počnejo, kar hočejo. Kot svojo
nalogo si je ta »druščina« zadala, da
sestavi posebno »spomenico«, s katero
naj bi minirala vse politično delo v tem
kraju, blatila večino zreških funkcio-
narjev in tako napeljala vodo na svoj
politični mlin.
V tej »spomenici« je navedenih kakih
50 ljudi iz Zreč (njeni avtorji pravijo,
da je to šele prva pošiljka in da druga
še sledi), večina samih fur^coionarjev iz
terena, tamkajšnje tovarne, KZ itd.
Očita se jim razne njihove napake še
iz časa okupacije, na drugi strani pa
poveličuje človeka, ki so ga partizani
zaradi izdajstva kot kulturbundovca li-
kvidirali^ kot da je bilo to po nedoilžnem
izvršeno. Tako nekako po ovinkih so
njeni avtorji s »spomenico« obšli tudi
predsednico občinstkega ljudskega od-
bora in ljudskega poslanca tovarišico
Nino Pokom, čeprav je menda le malo
Zrečanov, ki bi v času okupacije toliko
pretrpeli kot prav ona. Posamezniki,
ki jih navaja »spomenica«, so za svoje
delo med okupacijo (s čimer pa našemu
narodu niso škodovali) že bili obsojeni
leta 1945 od ljudskega sodišča, s svojim
delom ipo osvoboditvi pa so te napake
že davno ijMDpravili in jih nima smisla
še enkrat izkopavati ter vleči na dan.
I-repo število izmed njih je bilo zato
sprejetih v vrste komunistov, kjer da-
nes delajo kot aktivni člani te organi-
zacije v ipolitičnem in gospodarskem
življenju Zreč ter vse bližnje okolice.
Toda, ta »sipomenioa« ima po vsem
svojem videzu in vsebini svoj popolno-
ma drugačen namen, čeprav tega nikjer
ne navaja. Vse namreč lepo kaže, da je
ta čedna »druščina« hotela prav sedaj,
v času, ko se pripravljamo na volitve,
zasejati med komunisti in ostalimi
funkcionarji razdor, kar bi njim močno
olajšalo politično rovarjenje. Neizpod-
bitno je, da je »druščina« vedela za
napake teh 50 ljudi že vseh osem let
in se postavlja samo vprašanje, zakaj
tega že niso prej iznesli, saj so imeli
dovolj prilike in jim tega nihče ni
branil. Mar misli organist Križnik, ki
je »spomenico« pisal, in njemu podobni,
da lahko danes delajo, kar hočejo. Naj
rajši povedo, kaj so delali pred tremi,
štirimi leti, ko so se ti funkcionarji,
ki jih navajajo v »spomenici«, borili
na vseh koncih in krajih, da smo s
skupnimi napori lahko premagali naše
najhujše gospodarske težave. Zakaj ta-
krat niso kot državljani pomagali in so
se rajši ogibali vsakemu političnemu
Slovenske Koniice
delu? Kje so njihove zasluge pri tem,
kar so si naši narodi v letih po vojni
zgradili in ustvarili, ko so se borili za
demokratično ureditev v naši državi,
kar danes hoče ta »druščina« izkoriščati
v svoje podle namene? Teh zaslug ni
nikjer, ne morejo jih i>okazati, zato tudi
nimajo nikakršne pravice, izkoriščati
našo demokracijo. Pošteni Zrečani so
jim to že ipovedali in to naj si dobro
zapomnijo. L. V.
TABOR
Divje svinje delajo v zadnjem času
veliko škodo v naših hribovitih prede-
lih, posebno na Presedlah, na Kozjaku
in v Šmiklavžu. Sikoda je tem bolj ob-
čutna, ker sta že slana in toča uničila
precejšnji del letošnjih pridelkov. Naši
domači in tuji lovci si sicer prizadeva-
jo, da bi zatrli zalego, vendar pa ne
najdejo dovolj razumevanja pri kmetih
v prizadetih krajih samih, ki jim pri
pregonih ne nudijo dovolj pomoči. Ker
se divje svinje pojavljajo že v celih
tropih, se bodo kmetje obvarovali pred
večjo škodo le tako, da bodo dali lov-
cem potrebno število ljudi na raz'iwlago.
*
ZB v Taboru hoče postaviti v kraju
spomenik padlim partizanom in talcem.
Ostalo pa je za enkrat le še pri sklepu,
ker ni še izvoljen niti pripravljalni
odbor. Vendar domačini že razpravljajo
o tem posarnezno in na raznih sestan-
kih. Mnenja, kje bi naj stal s'pomenik,
so različna. Gradbeni odbor doma na
Taboru je sicer že izdelal načrt, s ka-
terim se pa mnogi ne strinjajo. Za-
mišljen je namreč tako, da bi spomenik
tvoril obenem vhod v dom na Taboru,
kjer se mnogo veseljaci ih kar ne bi
bilo v skladu s pieteto, ki smo jo dolžni
našim padlim junakom. Drugi predlog,
ki je padel na seji občinskega odbora
SZDL, je ta, da bi naj spomenik stal
na mestu med občinsko hišo in župni-
ščem. Vsekakor bo treba rešiti ta pro-
blem na skupnem sestanku vseh mno-
žičnih organizacij, ki ga bo sklicala SZ
v kratkem.
Nekoč zelo pomembno letovišče Rimske Toplice;
Nov šport se je pojavil pri nas, in
sicer nogomet kar v dvorani našega
doma, ki še niti dogotovljen ni in kar
pred očmi ljudi, ki bi morali biti prvi
kulturonosci v kraju. Razni odtisi mo-
kre žoge na stenah dvorane kažejo van-
dalizem ljudi, katerim ljudsko premo-
ženje oči vidno ni mar. To pričajo tudi
potrgani trakovi rolojev in nekaj raz-
bitih šip. Ce bomo delali tako naprej,
bo ves trud našega gradbenega odbora,
ki le s težko muko in s požrtvovalno
pomočjo domačih kmetov dokončuje
stavbo, zaman.
*
Čeprav še niso razpisane prihodnje
volitve, se naš kraj že pripravlja nanje
in tudi že razpravlja o kandidatih. Na
zadnjem zboru volivcev v Lokah so se
tamkajšnji volivci izrekli za kmečkega
poslanca, ki bi znal najbolje zastopati
njihove interese. Ta želja, ki so se ji
priključili tudi ostali domačini Tabora,
se jim bo tudi izpolnila. Občinski odbor
SZDL v Taboru, ki prisluškuje željam
svojih članov in volivcev, se je pridru-
žil javnemu mnenju in na svoji seji
dne 23. t. m. svojim članom in volivcem
predlagal kandidaturo za republiškega
poslanca bivšega predsednika občine in
člana okrajnega odbora SZDL za Celje-
okolico, kmeta tovariša Nateka Norber-
ta iz Pondorja. S tem bo izrazil pred
zbori volivcev samo voljo večine doma-
čega ljudstva, ki ga pozna kot resnega,
preudarnega in v kmetijskem gospodar-
stvu zelo razgledanega moža in ker pri-
čakuje, da bo zaradi tega najbolje za-
stopal kmečke interese, njegovo kandi-
daturo odobrava. To bodo zbori voliv-
cev gotovo dokazali.
Udeležite se
ZllOPOViinJQ
na Okroglici
v največjem številu!
Mnogo simpatij je pri nas odnesla
tudi sekretarka okrajnega odbora SZDL
za okraj Celje-okolico tovarišica Helena
Borovšak ob priliki njenega obiska pri
nas na neki tukajšnji konferenci. Tova-
rišici Heleni so kot sekretarki okrajne
SZ gospodarske, politične in kultumo-
prosvetne razmere znane. Zato jo bomo
kandidirali za zveznega poslanca.
Po splošnem razpoloženju sodeč se
bodo naši volivci na svojih sestankih
z veliko večino izreku za obe kandida-
turi. Ker nam novi volilni zakon za-
gotovi pri izbiri poslancev svobodno
voljo na najdemokratičnejši način, se
zanimanje za volitve pri nas že sedaj
pojavlja in dviga. Naš občinski odbor
SZDL v Taboru bo s svojim predlogom
za obe kandidaturi izrazil le voljo ve-
čine domačega ljudstva ter bo na isti
način nudil vso svojo 'pomoč tudi pri
izbiri kandidatov v svet proizvajalcev.
MC
IZ RIMSKIH TOPLIC
Pred časom smo čitali v dnevnem
časopisju, da se bodo cene alkoholnih
pijač znižale, toda šele z novim pridel-
kom.
Savinjski vestnik je 15. 8.1.1. objavil
članek o visokih cenah Okrajnega go-
stinskega podjetja Rimske Toplice v
tako imenovani »Stari pošti«. Kako je
omenjeno podjetje reagiralo na članek?
Članek je kajpak izmišljen (tako so
govorili nekateri uslužbenci, n. pr. knji-
govodkinja itd.) in ker je izmišljen, je
bil najboljšiL odgovor nanj zvišanje cen
belemu vinu za 20 din! Morda se po
tem članku dvigne še za 20 din?
Odveč je poudarjati, da so Rimske
Toplice spričo svoje mineralne vode v
nekem smislu letoviški kraj, ki ga
oibl'skujejo delovni ljudje iz vse naše
države. Toda treba pa je poudariti, da
je tako slepomišenje s cenami nič dru-
gega kot izžemanje naših ljudi in še to,
da je upravnik 'ix>djetja član ZK! Po
svojem preprličanju gotovo ne, kar naj-
lepše dokazuje prav tistih 20 din!
Na kraju želimo, da Okrajni ljudski
odbor Celje-okolica že enkrat za vselej
intervenira in preda to podjetje občin-
skemu ljudskemu odboru.
IZ VOJNIKA
Stab za organizacijo udeležbe na pro-
slavi na Okroglici pri občinsikem odboru
SZDL Vojnik je zelo dobro pristopil k
svojemu delu. Po netočnih podatkih se
bo proslave udeležilo najmanj 60 za-
vednih članov SZDL. Na pomoč orga-
nizaciji štaba pa je pristopila tudi Kme-
tijska zadruga Višnja vas, ki bo z avto-
busom odpeljala vse svoje člane in de-
lavce na to pomembno proslavo na
Okroglico. V tem primeru pa je zelo
žalostna slika, če pogledamo občinsko
podjetje Papirnica in žaga Višnja vas,
kjer je zaposlenih 38 delavcev, od ka-
terih se bodo proslave udeležiili samo
trije delavci, medtem ko uslužbenci
podjetja za takšno proslavo sploh ni-
majo interesa.
Tudi mladina iz Vojnika ima veliko
zanimanje za to proslavo. Pred nedav-
nim sIL je zadala nalogo, da bo do 1. 9.
1953 izvršila svo napeljavo za ozvoče-
nje trga in s tem rešila problem raz-
glaševanja na starodavni način. Na sam
dan te proslave pa bodo zvočniki pre-
našali vesti proslave vsem tistim, ki se
proslave ne bodo udeleâli.
*
V nedeljo, dne 23. 8. 1953 je občinski
odbor SZDL sklical skupno sejo vseh
organizacij, na kateri so obravanavali
kandidate za republišlio in zvezno skup-
ščino. Brez odstopanja so se zedinili,
da bodo predlagali za republiško skup-
ščino tovarliša Sumrada in za zvezno
skupščino tovariša Kristla iz Šoštanja.
Kandidata naj bi bila brez sokandida-
tov, ker volivci iz občine Vojnik zelo
dobro poznajo tovarliša Sumrada, med-
tem ko so o dobrem borcu Kristlu že
dosti slišali in v kratkem ga bodo tudi
spoznali. Kristla so povabili na veliko
predvolilno zborovanje, ki bo v mesecu
septembru v Vojniku.
*
Uslužbenci in nameščenci trgovskega
podjetja »Potrošnik« v VojnI'ku dobro
sledijo osnutkom uredb v trgovinski de-
javnosti. Ker bo po novi ureditvi zmanj-
šan delokrog poslovalnic, bodo laže od-
pravljali vsaj dosedanje napake in po-
manjkljivosti ter uspeli prILti na sto-
odstotne plače. Takoj bodo odpravili
razne nepotrebne okvare in prodaje ne-
kurantnega blaga. Da navedem samo
dva primiera, ki sta močno vplivala na
plačni fond in 80% plače: v Vojniku
imajo magazin, ki zalaga 8 poslovalnic.
V tem magazinu se je pred nedavnim
pokvarilo okrog 100 kg klobas. V po-
slovalnici Dobrna prodajajo križe, ki —
razumljivo — v naši družbeni ureditvi
ne gredo v promet.
Ce pogledamo takšno poslovanje in
plače uslužbencev, moramo razumeti,
da so uslužbenci v poslovalnicah po-
polnoma upravičeni, da kritizirajo, ker
prejem.ajo samo 80% plače. Poleg na-
vedenih primerov pa je še več takšnih
napak, n. pr. plačilo mesečnih kart
uslužbencem na upravi lin nekaterih
poslovalnicah, nepravilno izkoriščanje
kamiona in dnevna okvara itd. Po novi
uredbi o trgovinski dejavnosti pa si
bodo delavci: poslovalnice uredili po
svoje. S. L.
ŠOŠTANJ JE DOBIL ENO NAJ*-
LEPŠIH POŠT V SLOVENIJI
Dne 16. VITI. 1953 je bila v Šoštanju
slavnostna otvoritev nove poštne zgrad-
be v Soštaniu, ki je po svojem i?.g]edu
med najlepšimi v Sloveniii. Vsa no-
tranjost je urejena v prav lepem, mo-
dernem stilu, tako da je vsak obisko-
valec, ki vstopi, prijetno presenečen.
Uslužbenci pošte Šoštanj so ponosni
in srečni nad tem doseženim cu jem,
kar se je izrazilo z lepim in pestrim
kulturnim programom na samem slav-
ju. Dobro uspeli solospevi, deklama-
cije ter zborna recitacija, ob zaključku
kolektiv pošte Šoštanj pri novih danih
pogojih v bodoče beležil še prav lepe
uspehe ter s tem dokazal, da razume
še folklorna točka, so nakazali, da bo
zahteve socialističnega razvoja naše do-
movine.
Gibanje prebivaicsv v CBlJski Mm
od 17. do 22. 8. 1953
Rojenih je bilo 10 dečkov in 10 deklic.
Poročili so se:
Lah Alojz, poljedelec iz Zg. Gabernika 16 in
Cebular Alojzija, poljedelka iz Topolovca 27,
občina Šmarje pri Jelšah; Suhodolčan Jožef, že-
lezničar iz Lož 24 in Pečnik Olga, sobarica iz
Rimskih Toplic 19; Terpin Miran, učitelj iz
Polj pri Braniku in Ahac Ana, učiteljica iz
Kaplje vasi, Prebold; Guzej Milan, poljedelec
iz Bukovja 13 in Kolar Antonija, poljedelka
iz Trno 12, občina Slivnica pri Celju ter De-
želak Albert iz Laškega, rudar in Pfajîar Ma-
rija, delavka iz Laškega.
Umrli so:
Jelen Barbara, roj. Jezernik iz Zg. Ponikve
št. 6, stara 82 let; Moškon Marija, posestnica
v 2ečah 6, stara 68 let; Ramšak Jernej, dojen-
ček iz Matk, star 1 dan; Goropevšek Ivan, po-
sestnik iz Kaplje vasi, star 83 let; Kramer, ro^.
Zaveršnik Katarina, gospodinja iz Latkove vasi,
stara 70 let; Volovšek Antonija, roj. Gajšek,
gospodinja iz Sv. Štefana 25, Slivnica pri Celju,
Kukenberg Elizabeta, poljedelka iz Braslovč 66,
stara 76 let; Podbregar Alojz, prevžitkar iz
Črnega vrha. Tabor, star 77 let; Fogler Ignac,
učenec iz Strmca, star H let; Krajne Feliks,
delavec iz Laškega, star 32 let in Knez Jožef,
delavec iz Ojstrega, Laško, star 5i let.
POZOR!
Nudimo v neomejenih količinah
jabolčnik izpod preše
Cena 35 din
(franko tovarna v posodi kupca)
Pohitite z naročilom!
Naročila izvršujemo promptno!
i
TOVARNA ZA PREDELAVO   j
SADJA 1
SAD — CELJE
Telefon 23-38
Iz sodne dvorane
Nepošteni kuhar
43-letni Martinšek Peter je bil za-
poslen kot vodja kuhinje voj. zdravili-
šča v Rim. Toplicah. Kot šef kuhinje,
si je od avgusta 1952 do konca maja
1953 prilastil za najmanj 113.402 din
vrednosti različnih živil, ki so m.u bile
uradno zaupane. Razen tega je v šte-
dilniku zdraviliške kuhinje namenoma
sežgal 20 kg mleka v prahu in 3 kg
jajc v prahu ter s tem povzročil zdra-
vilišču škodo v znesku 3420 din. Njegova
žena, Martinšek Helena, je, čeprav je
vedela, da je mož poneverjal živila, ista
doma prikrivala in jih dalje razpeča-
vala. Oba sta se te dni zagovarjala pri
okrožnem sodišču v Celju lin bila ob-
sojena: Martinšek Peter na 1 leto in 6
mesecev zapora, Martinšek Helena pa
na 8 mesecev zapora. Slednji pa se ka-
zen odloži za dobo dveh let.
Poskus vloma v trafiko na Polzeli
Okorn Ivan je letos neke noči v ju-
niju poskušal vlomiti v trafiko Palir
Julije na Polzeli. Pri vlomilskem poslu
pa je bil pregnan in se mu vlom ni
posrečil. Okrožno sodišče v Celju ga je
obsodilo na 4 mesece zapora.
Tatvina vinogradnega kolja in vina
Mraz Franc in Prašnikar Ferdinand
sta leta 1951 vzela v vinogradu Racma-
na Antona prii Radečah 30 kolov, vred-
nih 1500 din. Ukradeno kolje je Prašni-
kar porabil za popravilo svojega plota.
Mraz Franc sam je novembra 1952 vlo-
mil v zidanico Brečko Marije v Okrog-
licah pri Trbovljah in vzel 26 litrov
vina. Dalje je Mraz meseca marca letos
v vCnogradu Kosem Karla v Okroglicah
porezal 100 žlahtnih trt in s tem Kosmu
povzročil 43.660 dinarjev škode. Mraz in
Prašnikar sta bila pri okrožnem sodišču
v Celju obsojena, in sicer Mraz na 6
mesecev zapora, Prašnikar pa na 3000
dinarjev denarne kazni. M. C.
Stev. Л
»Savinjski vestraäc«, dne 29. avyueta 1»§8
Stram S
Ma đrnžina
in mladina
Po otroških igriščih
Celjski cicibančki so dobili še eno
igrišče v Jurčičevi ulici ob Savinji. V
nedeljo so jim ga izročili s skromno,
a prisrčno slovesnostjo. K otvoritvi se
je zibralo precej staršev, zlasti F>a še
otročičev, ki so nestrpno pričakovali,
kdaj prerežejo trak in jim odpro vhod
v kraj veselja. V trumah in žarečih lic
so se usulii na igrišče in naskočili igral-
ne naprave. Najibolj privlačen je bil
vrtiljak, okrog katerega in na katerem
je bü najhujši drenj. Zal, da je vreme
preprečilo cicibančkom čofotanje v čisti
vodi tako lepega in vabljivega bazen-
čka. 25iv-žav cicibanov je ob zvokih
tamburic trajal vse tja čez poldan.
MLO je po treh letih, odkar je dala
AFZ pobudo za graditev otroških igrišč,
uredU svojim najmlajšim letos kar dve
igrišči, eno ob Mariborski cesti in to v
Jurčičevi ulici. Obe igrišči estetskemu
okusu odgovarjata in sta v naprezanju
ra olepševanje našega mesta znatna pri-
dobitev. Lahko ju pokažemo komurkoli.
Glavno pa je, da sta za naše cicibane
pravcato odkritje, kjer bodo prebili
dnevno nekaj ur v zabavni igri. Za-
htevam sodobnih otroških igrišč odgo-
varja zlasti to ob Savinji: s kopalnim
bazenčkom, prhami in peskovnikom.
Seveda bo pa treba takoj spomladi iz-
popolniti obe igrišči z zelenim prosto-
rom, kjer se bodo lahko otročiči pova-
ljali po zeleni tratici, zarajali in igrali
z žogo in drugimi igračami. Pa — načrtu
so lepi in nadejati se smerno, da bodo
v korist zdravega telesnega in dušev-
nega razvoja najmlajših tudi uresničeni.
V mestu imamo sedaj že troje otro-
ških igrišč, če k omenjenima prištejemo
ono v parku. S tem pa ni več potrebe
po neprimernem igrišču ob savinjskem
mostu, ki s tem odpada, da bodo tam-
kaj lahko uživali svoj mir po klopeh
na savlinjskem nabrežju starejši ljudje.
*
V nedeljo ob otvoritvi je bUo opaziti,
da so pripeljali svoje malčke na igrišče
očetje. Kakopak, mamice so bile za-
ï>oslene s pripravo kosila za lačne že-
lodčke in so morali na igrišče z drobi-
žem očetje. No, pa so bili kar dobre
varuške, pa še obrazi so se jim raz-
vedrili spričo otroškega veselja in tudi
pomodrovali so lahko med seboj na
udobnih klopeh. Kaj mislite, jiim bo v
škodo, če prebijejo nedeljske dopoldne-
ve med igrivimi in radostnimi otročiči
na njihovem vrtiču?
*
Mnogo zaslug za otvoritev tega otro-
ikega igrišča ima gotovo profesor v
pokoju dr. Josip Tominšek. Kot sojk)-
budniik se je zelo interesiral za gradnjo
tega igrišča in pazljivo spremljal grad-
njo. Kot smo že pisali, je iz lastnih
•redstev prisp>eval precejšnjo vsoto za
gradnjo otroškega igrišča in s tem po-
kazal plemeniti zgled Celjanom. ZeleM
bi, da bi mu kot velikemu prijatelju
mladine sledili v njegovi iskreni lju-
bezni do našega mladega rodu.
Igrišča z vsemi napravami so name-
njena le cicibančkom, ne pa večjim,
šolskim otrokom. Vrtiljak in druge na-
prave prenesejo obremenitev le do go-
tove teže in jih tako ne morejo in ne
smejo uporabljatiL starejši otroci. In še
nekaj: starejši so oblastni in objestni
pa male izpodrivajo in prikrajšujejo
pri užitku. Torej tako: na igrišča naj
zahajajo le mali, predšolski otrodi, ni-
kakor pa ne večji. To naj upoštevajo
starši in o tem svoje otroke pouče.
*
Igrišča so veljala MLO lepe vsote de-
narja, ljudskega denarja. Tudi vzdrže-
vanje bo zahtevalo stalne stroške. Ko-
maj so pa igrišča izročili namenu, že so
povzročili otroci (večji) na napravah
resne poškodbe, ki so že zahtevale dra-
ga popraviUa (gugalnica s čolničkom v
Gaberju). Igrišča so last nas vseh, so
ljudska last in bodo mestu v ponos ter
malčkom v radost, dokler bodo v upo-
rabnem stanju. Ali je v nas res nekak
nagon po imičevanju in še nismo uspeli
privzgojiti sli tistega pravega odnosa
in čuta spoštovanja in čuvanja ljudske
imovine? Starši in otroci, igrišča s svo-
jimi napravami! bodo razveseljevala na-
še male, dokler jih bomo znali spošto-
vati in pa seveda čuvati!
Kako pa z vedenjem mladine? Pa
recimo še besedo, dve o vedenju otrok
zlasti onih šolske dobe na igriščih.
Čuvaj na ligrišču ob Savinji je obupal
nad to mladino že prvi dan. »Pobegnil
bom,« je dejal nekam obupano, »teh
divjakov ni moči krotiti. Mislite, da
dajo kaj na besedo? Nalašč nagajajo in
uganjajo pobalinstva.« Snažilka na igrti-
šču v Gaberju je potožila jokaje: »Ubo-
gajo? Kaj še! Zmerjajo me in kamenje
luča jo za menoj, če kaj rečem.«
Tudi to senčno stran mladine je po-
trebno osvetliti. Zakaj? Zato, da bi vsi
vplivali na lepo vedenje mladine т
vsakem pogledu to ob vsaki priliki.
FILMSKO     ZIVI^IENIE
SKALNA OBZORJA
Ne pričakujem ramo, da bo tole pi-
»anje kaj prida zaleglo, zato se oglašam
kot nekak »eho« na polemike, ki so jih
o tem fUmu vodili nekateri večji listi
T državi
Ta film je izdelalo podjetje »Jadran«,
ki je v preteklosti pokazalo tudi že
boljše stvari, kot so »Skalna obzorja«.
In prav zaradi tega bi bil končno že
čas, da prenehamo z izgovori, češ, to je
mlada umetnost pri nas ter da bi še
bolj držalo, dodajamo še priljubljeno
frazo »v povojih«.
Füm »Skalna obzorja« pravzaprav ni
uspel niti v igri niti v režiji, ne foto-
grafiji in tonu, pa tudi v glasbi ne.
Daje videz, ko da »dojenček v povojih«
raste rakovo poi.
Ker nisem strokovnjak, da bi misel
zavil v debel omot strokovnih izrazov,
bom kratek.
Prvo, kar v filmu moti, je razvleče-
nost. To je menda bolezen našilh reži-
serjev, ki daje misliti, če ne režirajo
prav zaradi pomanjkanja zmožnosti za
prikazovanje notranjih momentov, zgolj
zunanje v)plive in efekte. Drugo je
splošno pomanjkanje dinamike, nepo-
vezanost med prizori itd. Glasba je
pretežka. Ne mislim reči, da je pre-
resna. Zgodba zahteva resno glasbo,
toda instrumentalno je prebučna.
Zgodba sama je vredna filmskega
scenarija. Le žal so na račun razvleče-
nih, za doumevanje sižeja nevažnih
scen, prizori psihološkega značaja bili
premalo podani. Nekam nerodno je na
primer büo pri dialogih med Malo in
revolucionarjem, kjer je takoj načel
razglabljanje o ideoloških nasprotjih.
Tu bi se bilo vredno malo dalj po-
muditi in skrajšati dolgovezne prizore
hoje, pokrajine in kaj vse še. Lahko
trdim, da bi filmu niič ne škodovalo,
bi ga s pametno režijo skrajšali za
dve tretjini in bi kot del »onmibvis«
fUma lahko odlično uspel.
Zdi se tudi, da je bil fUm prehitro
oarejen. Nič ne bi škodilo, če bi po-
habili malo več časa, če bi porabili tudi
^eč filmskega traiku, čeprav se beo-
Srajski kritik razburja nad izdatki za
^a film. Mogoče bi na ta način füm res
*fi*wij reč stal, bi pa na drugi strani
ustvaril večji usipeh v političnem, kul-
turnem in finančnem pogledu. Mislim,
da mi ni treba načenjati vprašanja igre.
Kolesar jeva je dobra igralka. Prizor, ko
se pogovarja z žandarji, je prepričljiv
in edinstven v tem filmu. Gre menda
pri tem neuspehu predvsem za scenarij
in režijo. Pravijo, da dober režiser na-
pravi čudeže iz največjih laikor —
igralcev.
Se zdaleč nimam namena oporekati
vrednosti zgodbe in namenu, s katerim
je bil füm začet. Trdim le to, da je
treba od izkušenih filmskih podjetij po-
snemati le način podajanja, ki pa s po-
litično nianso nima nič skupnega.
C. K.
Za smeh
in dobro voljo ...
PRI RAČUNSKI URI
Učitelj: — Franček. Jaz posodim tvo-
jemu očetu tri tisoč dinarjev. Tvoj oče
se v dolžnem pismu obveže, da bo me-
sečno vrnil 500 din. Koliko mi bo po
petih mesecih še dolžan?
Franček: — Tri jurje ...
Učitelj: — ???
Franček: — Poznam svojega očeta.
POTROŠNIŠKA MRZLICA
Luka sreča Jako, ki nosi pod pazdu-
ho srednje velik zavoj iz trgovine.
— Kaj si kupil?
— Pet kil nitroglicerina.
— Kaj je to?
— Jaz tudi ne vem. Samo slišal sem,
da ga bo zmanjkalo, pa sem hitro
kupil.
2E ve zakaj ...
Janezek  ho  dobil  prvo  obleko po
meri. Krojač je silno prijazen in vpra-
ša:
— Bi podložili ramena z vato, mladi
mož?
Janezek zmaje z glavo in tiho pri-
pomni, da bi oče ne slišal:
— Ce že morate, potem raje hlače.
DOPOLNJEVALKA
X — X zen — mesec, stara bIot. oenač.
X — X jek — zdravilno zelišče
X — X sar — odposlanec (tujka)
X — X ena — v širini zmanjšana
X — X čaj — bankrot (srb.)
X — X era — židovsko žensko trne
X — X čar — pdsatelj Visoške кгошке
X — X mir — svetovni prostor
V vstah zaznamovanih 2 x (1. in 3.)
od zgoraj narzdol ćitaš pregovor.
CELJSKE BODICE
nadaljevanje tirolarske
Pred dneui naš tirolarski možak
prišel nam kazat svoje je kolajne,
marširal oh Savinji je ko kak
Urlauber star — Franc-Jožefov vojak.
Ima pa, bogme, rekvizite fajne..
le hohcilindra to pot ni nadel,
nemara v popravilu portvi^ je imel?
V šivalnici morda klobuk kar cel??
Nič važno ni, četudi ga prodal
je na Avstrijsko kakšnemu muzeju,
če ga morda v spomin je daroval,
brez njega tudi šlo ho — hojo, heju!
Potem se je odmajal dalje, v mesto,
šel je ko umrlih cajtov kak privid,
in vse ga je »občudovalo* zvesto,
ieš pa je res ponosna tale »rit«!
(Dalje prihodnjič)
OBISK
Po Celju hodi zopet mož,
fci ljubil je nekoč le CüU,
čeprav slovenski žulji so
ga tukaj prav lepo redili.
Oblačil svoje je noge
le v nogavice snežno bele
in molil kljukasti je krii,
pridigoval ideje smele.
Kar je snoval, podrla » prah
je slavna puška partizanska,
a ni zabrisana še kri,
ki je pojila tla slovanska.
Po starih potih hodi spet
in dobre znance obiskuje.
Zdaj je brez belih nogavic.
Kdo ve, če zdaj nas bolj spoštuje???
VINSKI BRAT
— In tudi ti, prijatelj, že z dopusta?
Bil si v planinah, na obali, kje?
50 pljuča tvoja se napila zraka,
telo osvežile so ti vode?
51 videl naše zemlje imenitnOst
in naših spomenikov staro čast?
Opazil si, kako z veselim delom
poganja ljudstvo svojo srečo v rast?
Nasmehne se na vse to stari znanec:
—■ Resnično mi hiló je prelepo,
v Dalmaciji so krčme znamenite,
tam piješ vino kakor kri sladko!
Vsak dan dva litra srknil sem črnine,
ki žile ti polni, srce mehča.
Ponoči spiš kot dete nebogljeno
in kapljica še v sanje ti kaplja.
A ko se zjutraj prebudiš v življenje,
te žeja zopet k vinčku napodi
in piješ spet in znova si okrogel
kot zemlja, ki se z nami vred vrti.
A morje, zrak, tovarne, spomeniki,
kako hi z njimi žejo si gasil?
Vse te prepustil tebi sem, prijatelj!
Ti pusti vino mi, dokler bom živ!
SKALNA OBZORJA
Sedaj nam je podjetje »z morja*
serviralo precej neslano reč,
ki manjka ji nemara le humorja.
Sprememba ta mu pač ne bo odveč —
če filmu rečemo — Razvlečena obzorja.
NEVIDNI ČLOVEK
Ta film ima pred vsemi filmi pred-
nost — nevidna namreč ge njegova
vrednost!
TRIJE  CELJSKI MUŠKETIRJI
Družno so hodili peti,
pred celjsko banko — serenade.
Bolj kot vitki stas deklet
so jurji mogli jih ogreti —
Za zmikanje so še nagrade
. prilagali v svoj žep napeti.
So družno morali sedefi
(kot vsak, ki goljufa in krade)
pred justico pa vsem za zgled.
Zdaj morajo kosti še greti
v hiši kratke promenade
in mea culpa v zboru peti.
CELJSKI »LAMBRETARt
Morda je Vespa — ne Lambreta,
na njej pač znan možak sedi.
Rad bi vprašal če drdreta
na konto davkov se dobi???
BODICE NA BRALCE...
Prišli so za »bodice« časi kisli,
ker bralci so preveč pregrešnih misli.
Ker v nemoralo so zavili tisto stvar,
se zdi potreben kratek komentar:
Ce kdo odreči kaj ne zna, še nujno ni,
da bi bile to baš Amórjeve strasti...
in prav tako, če kdo je komu kos,
že »moralisti« vihajo svoj nos ...
češ v tej dvoumnosti tiči resnica...
»Bodice« Mojci nudijo zaščito
pred bralcev domišljijo razborito.
PREKLIC
Uredništvo Savinjskega Tesfnika prekliciij*
pesem o »Povodni Mojciki«, ki Je biln objar-
Ijena dne 22. VIII. 1955 in prosi, da prizadeta
oseba oprosti neljnbo pomoto, ki je nastala
zaradi netočnih podatkor, ki jili je nredniStro
sprejelo. UredništTO
Pristovšek Dtiàe»;
Prijatelj
Včasih popoldne, po dobrem obedti,
se rad pretegnem kje na travi, kjer
sončna gorkota zapolje po krvi in ži-
lah kakor žlahtna starina Slovenskih
goric. Mnogokrat storim to, kajti ob
teh bloženih uricah prihajajo k meni
v vas sami lepi spomini, ne da hi jih
posebej klical. Kakor dobri duhovi pri-
hajajo in se vrste pred priprtimi očmi.
Male postavice sončnih oči in nežnih
usten; vesele dogodivščine kje z gora;
samotno pohajkovanje po poljih zvečer,
ko zemlja dehti, sonce pa izpreminja
nebo na zahodu v morje lepote; jutra,
ko se pretakajo med hnbouji uelefoki
gostih, belih megla; mesečne noči, ko
dehti bezeg in trepetajo zvezde od sla-
sti v objemu mlačnega vetra, diha na-
smejanih voda tam na jugu — in še
mnogo, mnogo samih neizmerno lepih
stvari.
Včeraj pa me je premotil vrag —
morda pa je bilo tudi to zlato, toplo
sonce, ali — sam bogve, kaj.
Zamikalo me je, da bi po obedu sto-
pil v kako prijazno krčmo, ki jih je
toliko po tej ljubi Štajerski, kjer se
iliva od pomladi do jeseni v žlahtno
trto sončni žar, da se pretopi v težke
oktobrske grozde njegova moč.
Zamikalo me je, da hi sedel na ve-
rando in mežikal v kozarec in v sonce
— kakor star, sit maček, ko je pojedel
svojo skodelico žgancev in mleka, pa
prede v naročju s sabo in takim zla-
tim dnevom zadovoljen.
In sem stopil — ni daleč od hiše do
prve gostilne in prav po mojem okusu
je postavljena. Namenil sem se torej
sesti na verando in počasi požuliii ste-
Idenico piva, pokaditi cigareto in pre-
mišljevati o samih lepih stvareh.
Dan je bil nebeški, popje je kar
vidno brstelo, vrbe so se barvale ru-
meno in zrak je dehtel po pomladi.
Sedel sem, potisnil noge daleč pod
mizo in nehote segel po cigaretah. —
O, ne! Kadil pa ne bom, dokler si ne
poplaknem ust. — Rad se takole malo
trpinčim, da je užitek potem tem večji.
Mignil sem ?>mamici* — sicer je precej
zajetna — in že sta bila na mizi temna
steklenka in visok kozarec. Zviška sem
natočil, da so bile nad duerni prsti te-
kočine same pene, počakal, da so se
raztopile in pobožno napravil dva, tri
požirke. Preudarno sem si zažgal ci-
gareto in prekrasno je bilo potem gle-
dati sivkaste oblačke, ki so se rae-
tapljali v nebeški sinjini.
Misliti sem za¿el na polpretekle do-
godke v svetu, na tolikotero smrt in
nedoumljivo zlobo, na trupla, ki so jih
firlodali psi in na granate, ki so ubijale
ljudi, katerih misli so bile polne želje
po življenju. Mislil sem na vso to stra-
hoto in nisem mogel razumeti, da so
trgale granate zemljo in ljudi, da eo
psi glodali nemarno zakopana truplo,
da so ljudje ubijali in še ubijajo, da
je bila sama groza v prav takih po-
mladnih dneh, ko sta sončna gorkota
in južni veter odpira popje in hrte.
Mislil sem na to in nisem mogel do-
umeti tolikšne zlobe v srcih ljudi in
slepote za čudo pomladnega dne.
Slabe volje sem postajal vkljuh
ugodju in sončnem dnevu. Jezil sem
se sam nase in misli sem usmerjal zo-
pet na prijetne spomine. Rad sanjarim,
to je moj opij, moja doza morfija in
hašiša. Sanjarije pa vedno povežem s
kakim spominom. Pravzaprav je to sla-
ba razvada, pa me nič ne briga kakor
ne moti kroničnega pijanca misel na
pijačo in morfinista na štrcaljko. In
sanjarim, kadar mi le dovoli čas in to
moje misli prazne dnevnih opravkov
in skrbi.
Vse prizadevanje je bilo zaman.
Same so se mi vsiljevale puste misli.
Spomnil sem se prijatelja — nimam ga
več... Ali ga pa morda še imam.
Prav tak dan je bil nekoč, le da je
bilo drevje vse v težkem zelenju in
iskrilo se je v soncu kakor star liker
v brušenih kozarcih. Sedel sem s tistim
prijateljem in pila sva vino, počasi sva
prazriila kozarce in se menila o živ-
ljenju sedaj. Saj ni tako dolgo tega,
dve leti sta mimo, toda bilo je vendar
že davno; vsaj videl ga nisem ves ta
čas in zdi se mi, da je preteklo že pol
življenja, ki drvi, kakor težko obložen
voz po klancu navzdol — in zavore
odpovedujejo. Pri njem so odpovedale
že takrat. Leto starejši od mene je prej
razmislil o sebi in življenju, kot jaz;
to in ono je pametno povedal in zvesto
sem ga poslušal.
Bil je malo pesnika, malo vsestran-
skega umetnika, rad je bil dobre volje
in pil je, kadar je dan prinesel vesel*
družbo in tudi sam je skrbel za zabavo
in smeh, kadar mu ge le dalo srce.
(nadaljevanje)
ÏZ 3&!KONGBESA ESPERANTISTOV
Mednarodna letna univerza
(Del kongresa je bü posvečen Ljudski univerzL)
Tovrstna LU vzbuja posebno pozor^
nost ne samo med esperantisti, temveč
tudi Y mednarodnih organizaaij ah, ker
je to edinstven primer visokokvalitetnih
predavanj in študij univerzitetnih pro-
fesorjev in rektorjev liz raznih deloT
sveta.
Ta Letna univerza je büa šesta po
vrstL Celotna predavanja so bila raz-
nmožena, da lahko služijo širši javnosti
za prevode. Rektor esperantske LU je
bü prof. dr. Josip Badalić, član Jugoslo-
vanske akademije znanosti án umetno-
eti V Zagrebu. Prinašamo kratek pro-
gram teh predavanj:
Ameriška in švicarska federacija
(dr. Edmund Privat — redni profesor
pravne fakultete na univerzi ▼ Neu-
chatelu v Svici). Vsebina tega preda-
тапја je bila v glavnem: Federalistično
gibanje v Severni Ameriki med leti
1766 in 1787 ter v Svici med leti 1830
fn 1848.
Esperanto   in   prevodna   umetnost
(prof. G. WaringhlLen, profesor na Bri-
tanskem inštitutu v Parizu). Važnost
prevoda za razvoj jezika, kjer je treba
upoštevati troje pravil prevodne umet-
nosti: a) razumeti original, b) znati
esperanto, c) prevesti v glavnem ne
besede, temveč ideje.
Angleško slikarstvo v 18, în 19. stoL
(Mag. Reto Rossetti, dipl. predavatelj
umetnosti in docent vseučilišča v Bir-
minghamu). Do smrti Sira Godfreja
KneUerja (leta 1723) je slikarstvo v An-
gliji zaviselo več ali manj od nemških
in holandskih mojstrov. Samostojno an-
gleško slikarstvo se je začelo šele z
angleškim slikarjem Williamom Ho-
garthom (1698—1764). Njemu so sledüi
v neprekinjenem nizu slikarji portre-
tov, pejsažev in romantičniih tem.
Kako je nastal metrični sistem (dok-
tor Hugo Sirk, profesor fizike na du-
najski univerzi). Predavatelj je govoru
o idejah, ki so um ele za cilj ustvaritev
mednarodnega sistema mer pred fran-
cosko revolucijo.
Poeiija Eskimov (Paul Thorsen, gimei.
predavatelj v Koppenhagenu). Eskim-
ska poezija se v mnogočem razlikuje
od poezije r južnih delih sveta. Vendar
je ta poezija vsebini bližja, kot bi bilo
pričakovati. Njeni »stihi« morejo delo-
vati pofpolnoma neposredno, čeprav eo
preliti v mednarodni jezik. Vendar bi
to fino prelit j e büo težko mogoče bee
znanega danskega esklimologa Kunda
Rasmussena. On je preživel večji del
svojega življenja na potovanjih med
Eskimi raznih kontinentov. Sam kot
pesnik je uspešno prevedel mnogo
eskimskim povesti in pesmi т dansM
jezik. Njegova najbolj poznana üi pri-
znana Ebirka je »Pesmi iz enežne ko-
libe«. Predavatelj je odbral v svoj pro-
gram nekaj karakterističnlih primeroT
iz te zbirke.
Spremembe т razpodelitvi prebÎTal-
stva v Britaniji (R. H. Osborne, lektor
geografije na univerzi v Edinburgu —
Škotska). Skica o spremembah т raz-
podelitvi prebivalstva Britanije т raxi-
ličnih obdobjih na temelju ekonomske-
ga in tehničnega razvoja.
Univerzalni genij Danteja (dr. V. iln-
sella, prof. filozofije v Rimu). Z analizo
raznih Dantejevih del je predavatelj
prikazal velikega italijanskega genija
in se posebej zadržal še na njegovi
»Božanski komediji«, o kateri je dejal
ob zaključku: »B. K. je dar, katerag je
Dante ustvaril in podarü ne samo sebi,
ne samo svoji dobi in ne samo Italiji,
temveč vsemu človeštvu do konoa
sveta.«
Perspektive esperantske poezije (Wil-
liam Auld, pesnik in književnik v Glas-
gowu — Škotska). Esperantska poezija
20. stoletja je fenomen, ki že kaže spe-
cialne poteze, ki diferencirajo espérant-
бко poezijo od poezije nacionalnih je-
zikov istega obdobja. Esperantska poe-
zija izvira iz zrelega, globokega občutja,
ki ji daje posebno moč. Ce bo espe-
rantska poezija trajno sledila tej ra»-
vojni liniji, ki jo je zavzela do danei^
smemo upati in verjeti, da bo ta po&-
zija postala poezija bodočega človeštva.
Ekonomija kmetijstva v JugoslaviJ
(inž. oto Pancer, docent sarajevske uni-
verze). Prirodni pogoji v Jugoslaviji
omogočajo razvoj progresivne kmetij-
ske proizvodnje, ki mora dati zelo raz-
lične proizvode. Nepovoljne prilike v
preteklosti, zlasti zaostala industrija in
nezadostna izobraženost kmečkega pre-
bivalstva so bue vzrok, da prirodnu
bogastva niso büa zadostno izkoriščan«.
Danes pa Jugoslavija organ&zira težko
industrijo kot bazo progresivne agro-
kulture.
To so izvlečki ic kratke vsebine devvl
predavanj Mednarodne letne univer»
8 kongresa esperantietOT. D. M.
SPREHOD MED CVEKAMI...
Nenadoma sem padel mednje...
— Pš, pš, pš. Ste že slišaU. Vojna bo.
Zato manevri velikanski...
— Sššššššt. Preveč iljudi je, preveč
hrezposelnih, nekaj jlih hočejo pobiti.
— Zatrdno vem, da bo vsak četrti
naboj pravL Vsakega četrtega ne bo
nazaj.
— Beži, beži, saj vsaka krogla ne za-
dene. Bolj važno je to, da so ti ma-
nevri na amerikansko komando.
Pobegnü sem. Med bedaki nimam kaj
iskati...
Naslednji dan sem zvedel, da je nje-
ga baje zadela kap, drugim pa žene ko-
maj sproti perejo spodnjice. Vsaka če-
trta čveka jim baje povzroči foebuino
teáave.
StiMua e
»Oarinjaki^estoik«, <ine 2§. avgusta 195p
âtev. 3«
Telesna vzgojain šport
Atletika
Î    CRVENA ZVEZDA : KLADIVAR       , n
. ;T eobpto ÌB nedeljo (obakrat a «aCetkom."<Â
17. ori) bo v Celju пџ atletskem stadionu naj-
▼ебја atletska prireditev v letošnji sezoni. V
ifoetih bodo atleti Kladivarja imeli ttajkvalitet-
•,ej«o atletsko ekipo y naši državi — Crveno
zvezdo iz Beograda, ki uživa tudi v inozemstvu
r-nome kot ena najmoënejsil društvenih atlet-
»kih ekip v svetu. Na startu bomo videli kar
18 državnih reprezentantov, ki so vsi člani
Crvene zvezde! Ce prištejemo tem vrhunskim
atletom Crveue zvezde še najboljše atlete in
atletinje Kladivarja, potem bo prireditev т
Celju nekakšna ponovitev atletskega državnega
prvenstva, na kateri bodo odsotni le državni
»eprezentanti Partizana.
Kaj lahko pričakujemo od naših atletov in
atletinj v borbi s tako močnim nasprotnikom?
Brez dvoma le majhno število zmag, vendar pa
kvalitetnih rezultatov, ki jim bodo pripomogli,
4a bodo v III. kolu zvez. lige nabrali toliko točk,
ki jih potrebujejo za utrditev med najboljšimi
t kipami v Jugoslaviji. Moška ekipa se bo borila
/a svoje 3. mesto, od ženske ekipe pa pričaku-
jemo presenečenje in vzpon na 1. mesto! Res je,
ila bo nastopila prav moška ekipa močno oslab-
ljena, tovariš Gradišnik Fedor pa je prepričan,
da bo domačim atletom uspelo zbrati blizu
->0.000 točk!
Odveč bi bilo dajati prognoze za posamezne
discipline. Atleti Pecelj, Jovančič, Mugoša, Ilič,
Miladinovič, Cipčič, Jovanovič; Jankovič, Mila-
koT, Iladovanovič, Sarčevič, Krivokapič so ka-
pacitete evropskega razreda, ki se jim bodo
naši atleti težko zoperstavili. Tudi pri ženskah
»o Radosavljevičeva, Stefanovičeva, Kovačeva in
Jnvanovičeva   nepremagljive  т  svojih   discipli-
Šah. Pričakujemo pa, da se bo celotna moška
in ženska ekipa Kladivarja prav v tako močni
konkurenci bolje uveljavila in da bodo Zu-
pančič, Vipotnik, Hanc, Gole, Kopše, Kopitar,
Vohovar, od atletinj pa MajcSova, Slamnikova,
Celesnikova itd. lahko dosegli rekordne storitve.
Obetajo se nam zanimive borbe in vredno bo,
da si čim večje število Celjanov ogleda naj-
kvalitetnejšo atletsko prireditev v tem letu т
ašem mestu.
KLADIVAR - MED NAJBOLJŠIMI T DRŽAVI!
Pretekli teden je bilo v Mariboru letošnje
državno atletsko prvenstvo, na katerem so
eeljski atleti in atletinje dosegli nov uspeh, ki
jih uvršča med najboljše atletske kolektive т
Jugoslaviji. V hudih borbah, kjer je nastopala
vsa atletska elita iz države, so se naši atleti
in atletinje kar uspešno uveljavili. Bilanca osvo-
jenih državnih prvenstev res ni velika — dobili
»mo le dva državna prvaka Zupančiča in Majc-
aovo — vendar je na prireditvi takšnega for-
nata častno vsako mesto v finalu. In Kladivar
je imel vrsto svojih atletov in atletinj med
majboljšimi v raznih disciplinah, ki ga v mo-
štvenem plasmanu uvršča na 3. mesto v državi.
Po kriteriju točkovanja finalistov v posameznih
disciplinah je največji uspeh na letošnjem
prvenstvu dosegla Crvena zvezda iz Beograda
K 142 točkami, sledi Partizan s 115,5 ter Kladi-
var s 83 točkami. Od slovenskih društev se je
Odred uvrstil na 6., Železničar Maribor na 8.,
Železničar iz Ljubljane in Branik pa na 15. do
16. mesto.
Vipotnik Andrej, o katerem že dalj časa re-
gistriramo iz nedelje v nedeljo nove rekorde,
je tudi ma državnem prvenstvu dosegel na 1500
»etrov nov slovenski mladinski rekord s 4:02,0
in 4. mesto na tem tekmovanju. Igor Zupančič
je postal državni prvak na 110 m z ovirami,
kjer je uspešno zamenjal obolelega LorgerjS,
Majcnova pa državna prvakinja v skoku v da-
ljno. Presenetil je tudi Gole Edi z osvojitvijo
2. mesta v metu krgle in si je s tem priboril
vstop v državno reprezentanco. V metu diska
je Gole dosegel svoj najboljši rezultat in
4. mesto. Mladi Vipotnik je bil uspešen tudi na
800 m in je osvojil 5. mesto. Hanc je na 5000 m
dosegel 5., Kopitar in Zupančič 4. in 5. mesto
aa 400 m z ovirami (Kopitarju je prvič uspel_o
T>remagati večletnega državnega reprezentanta
v tej disciplini Zupančiča, ki se je v splošno
presenečenje uvrstil šele na 5. mesto), Vehovar
na 4. mesto v skoku s palico, Kopše na 5. mesto
aa 100 m, štafeta 4 X 400 m je na 2. mestu,
4 >; 100 m pa na 4. mestu. Od žensk je poleg
Majcnove dosegla Slamnikova 3. mesto na 800 m,
Grabarjeva 4. mesto v isti disciplini, Celesniko-
va 3. mesto v metu krogle, Pristovškova 3. mesto
v metu kopja in 4. mesto v metu krogle. Kne-
zova 4. mesto v metu krogle, štafeta 4 X 100 m
pa 3. mesto, Železnikova 3. mesto na 80 m za-
l»reke. Knezova v isti disciplini 5. mesto, 4. me-
sto v skoku v daljino in Majcnova 5. mesto na
100 m.
Državno prvenstvo т atletiki je znova do-
kazalo, da spadajo naši atleti in atletinje v
•litni razred in da je trenutno Celje za beo-
grajskima društvoma Crveno zvezdo in Parti-
zanom najmoAejše ▼ državi.
_Nogomet___
MLADINCI KLADIVARJA - PRVAKI
SLOVENIJE
Po končanem nogometnem prvenstvu Slove-
aije,   kjer   so   nas   nogometaši   Kladivarja   po
dolgih letih razveselili z osvojitvijo 1. mesta ▼
▼fchodni skupini in si * tem priborili vstop ▼
]hrvatsko-slovensko ligo, smo > preteklem tednii
doživeli zopet prijetno presenečenje in nov
uspeh T zgodovini celjskega nogometa.^
Na finalnem turnirju štirih najboljših mla-
dinskih moštev Slovenije — Qdreda in Zeleznir
carja iz Ljubljane, Branika in Kladivarja —
so celjski mladinci izšli kot zmagovalci. Od
vseh nastopajočih moštev so pokazali največ
znanja in so močno prekašali svoje nasprotnike
v vseh ozirih. Dobro obvladanje žoge, hitrost,
koristna igra z glavo, odkrivanje, smiselne
kombinacije in realizatorske sposobnosti napa-
dalcev — to so odlike mladih nogometašev Kla-
divarja. Oba svoja nasprotnika so obvladali z
lahkoto. Branik je sicer imel precej sreče, da
ni izšel iz tekme s Kladivarjem močneje po-
ražen. Rezultat 2:0 ne pokaže realne slike
moči obeh moštev. V tej tekmi mladim nogo-
metašem Kladivarja zaradi težkega terena v
napadu ni šlo, medtem ko so v polju predvedli
lepo igro, kjer so absolutno prekašali nasprot-
nika. Piki in Vodeb sta v tej tekmi spravila
žogo med drogove. V drugi tekmi za naslov
prvaka je Kladivar imel za nasprotnika mlado
moštvo Odreda. Zmaga 5:1 (2:0) nam je zgo-
voren dokaz, da ie mladinski nogomet Kladi-
varja daleč boljši od Odredovega. Zlasti v
drugem polčasu so mladinci Kladivarja poka-
zali igro, ki je zadovoljila še tako razvajene
gledalce. Kar čudili smo se silovitim zaključnim
strelom napadalcev, ki so tudi iz večjih daljav
skušali doseči gole. Od vseh je bil v napadu
kot strelec najbolj uspešen Piki s 5 goli, Vodeb
in mali Sega pa sta pridejala še vsak po enega.
V celoti lahko trdimo, da je najuspešnejši igra-
lec tega moštva Rojnik v obrambi, ki kaže ve-
like kvalitete. Mnogo za njim ne zaostaja
Coklič, ki je v krilski vrsti skoraj nepre-
magljiv, o napadalcih pa ni potrebno izgubljati
besed. Kokotec, Vodeb, Piki in Sega so za sle-
herno obrambo nevarni nasprotniki, vsi so pa
tudi odlični strelci. Hribernik, ki še nima usta-
ljenega mesta, je koristen povsod in bo poleg
Rojnika in Cokliča eden najuspešnejših celjskih
nogometašev v prihodnosti. Marzidovšek in
Muršič še tu in tam zaostajata za ostalimi mla-
dinci, medtem ko Cafuta še ni zrel član tako
odlične enajstorice. Vratar Leban ima prav tako
vse možnosti, da se razvije v uspešnega vra-
tarja.
Z osvojitvijo slovenskega prvenstva čaka mla-
de nogometaše Kladivarja odgovorna naloga, da
na bližnjem državnem prvenstvu dostojno za-
stopajo naše mesto in republiko. Tov. Medved,
trener Kladivarja, je uspel v kratkem času
svojega dela v Celju do uspehov starejših in
mladih nogometašev Kladivarja. Njegova me-
toda dela^ je pokazala kvalitetne rezultate in
lahko pričakujemo, da se bodo rezultati nje-
govega nadaljnjega dela pri nas odražali v no-
vih uspehih na bližnjih tekmovanjih, ki jih
nogometni  gledalci že  težko pričakujejo.
KLADIVAR : BRANIK 5:3 (1:3)
T nočni tekmi je v nedeljo zvečer uspelo do-
mačinom doseči neodločen rezultat proti bolj-
šemu Braniku iz Maribora. Prvi polčas je pri-
padal gostom, T katerem so pokazali lepo in
hitro igro, domačine so prekašali v vseh po-
gledih in so kaj hitro dosegli vodstvo z 2:0.
Številni gledalci so pričakovali >katastrofo<
Kladivarja. Branik ni izdržal začetnega tempa
in vse bolj so se začeli uveljavljati domačini,
ki so proti tehnično boljšemu nasprotniku upo-
rabili taktiko prenosa igre po krilih. V dru-
gem polčasu so domačini po znižanju rezultata
na 3:2 zaigrali še bolj požrtvovalno in so po-
gosteje napadali gol Branika. Proti koncu igre
je Kladivar uspel še enkrat potresti mrežo
Branika in je s tem dosegel proti močnemu na-
sprotniku lep uspeh.
Močno senco na >prijateljsko< srečanje meče
nešportni izpad Dobrajca, ki je leta in leta
s^ svojo igro razveseljeval številne gledalce.
Njegov fizični napad na trenerja Branika Dra-
gičeviča, ki ga je močno poškodoval na glavi,
ni opravičljiv z nobenimi argumenti! Res se
čudimo, da je Dobrajc Radko v tem srečanju
bil najbolj oster igralec na igrišču, za zaklju-
ček pa se je še toliko spozabil, da je izven
igrišča obračunal z Dragičevičem. Morda je
njegovi surovi igri močno prispeval tudi Zele-
zinger >Luda< od Branika, ki je napravil več
hudih prekrškov, morda je temu deloma kriv
tudi sodnik Orel, ker ni niti Zelezingerja niti
Dobrajca pravočasno izključil iz igre, pa vse
te popustljivosti ne morejo biti olajševalne
okolnosti, za brutalen napad na civila izven
igrišča. Za tak surov napad bo Dobrajc pre-
jel brez dvoma zasluženo kazen od nogometnih
organov, pa tudi od organov oblasti.
_Hokej na travi:_
Mladi celjski hokejisti so v prvenstveni tek-
mi proti večletnemu prvaku Slovenije doma na
prav blatnem terenu dosegli neodločen rezultat.
Brez dvoma predstavlja izid tega srečanja ve-
lik uspeh za domače hokejiste — saj so v
spomladanskem delu v Mariboru bili premaga-
ni kar s 5:0! Po prikazani igri in veliki te-
renski premoči pa bi ob boljšem napadu lahko
Kladivar dosegel efektno zmago. V vodstvo so
prišli  gostje,  izenačil  pa  je mladi  Gorišek  z
ley» «elqakcii« ña aspešnim ukljuciùni stre
iom. K oš"v6ji{vijđ ene točke jé tudi letos esvo
jil naslov prvaka Slovenije v tej igri maribor-
ski Železničar, Kladivar pa bo verjetno za-
menál mesto z Ilirijo. Zanima nas le se odloči-
tev odbora za hokej na travi Slovenije zaradi
neäportnega odhoda Ilirije cadnje nedelje ie
celjskega ij^rišči^. .
PORAZ CELJSKIH PLAVALCEV . д
V nedeljo so celjski plavalci doživeli v. do>-
niačem >bazênu< svoj letošnji prvi poraz. Ru-
dar iz Trbovelj je prepričevalno premagal do-
mačifte i 6t:53 točkami. Celjani so dosegli le
4 prva mesta, v^ie ostale zmage pa so pobrali
gostje. Ekipa Celja je bila sicer oslabljena,
kljub temu pa je rezultat tega srečanja mrzel
tuš za plavalce po njihovih letošnjih uspehih.
Košarka:
ŽENSKE ŽSD CELJA KREPKO NA ZADNJEM
MESTU
Mlade igralke košarke iz Celja nimajo uspe-
hov v slovenski košarkarski ligi. Letos so utr-
pele že peti poraz. V Ljubljani so v nedeljo iz-
gubile proti. Železničarju s 46:21 (16:11). Kar
strinjamo se z ugotovitvijo v Poletu, da je za
mladinke Celja konkurenca med članicami pre-
močna in da bi bilo bolje, če ne bi tako zgo-
daj  silile k  takšnemu  tekmovanju.
Novice iz Griz
Dela na sušilnici gredo h koncu
Spomladi je KZ začela z gradnjo mo-
deme sušilnice za hmelj, ki že sedaj
služi svojemu namenu. Čeprav je su-
šilnica 16 kv. metrov, imajo sušači pol-
ne roke dela, ker v okolici primanjkuje
večjih sušilnic. Poleg tega se pa nemo-
teno nadaljujejo zidarska dela, saj bo
v istli stavbi velika garaža, orodjarna,
skladišče in stanovanje za hišnika.
Tudi zadružni dom bo letos dograjen
Po završenih delih na sušunici bodo
takoj pristopüt k ometavanju kinodvo-
rane v zadružnem domu, za katero bo-
do zabukovšM rudarji kupUi kinoapa-
raturo. Poleg tega nameravajo k za-
družnemu domu dograditi še prostore
za trgovino in gostilno.
ZB gradi spomenik 127 žrtvam fašizma
V bližini zadružnega doma namera-
vajo ix)staviti spomenik, ki ga dela Ba-
tic Stojan iz Ljubljane. Predstavljal bo
partizana s puško in rudarja s svetilko,
ker so МД žrtve večinoma rudarji iz.
Zabukovce. Pred spomenikom bodo
uredili park, kL bo krasil okolico za-
družnega doma. V kolikor bo izdelan
kip do oktobra, ga bodo že tedaj od-
krili, sicer ga bodo preložili na prtihod-
njo spomlad. Delo bo stalo 1,500.000
dinarjev.
Kdaj bo zaživelo delo mladine?
Mladinski aktiv Griže, ki je bU nek-
daj ix>znan daleč naokrog zar adii svoje
dejavnosti, se že ni sestal dva meseca,
odkar je predsedništvo sprejel novi
predsednik. Delo tega aktiva je že še-
palo od januarja, ko je dolžnost pred-
sednika predal tov. PrivošnUi. Izgleda,
da o delu aktiva premalo vodi računa
občinski komite kakor tudli ostale or-
ganizacije. Da se bo delo aktiva oži-
velo, ne sme vaška organizacija ZKJ
in SZDL mladino prepuščati samo sebi,
temveč delati z njo, da bo mladina v
Grižah FKDstala takšna, kakršno zahte-
va socialistično društvo.
V Zabukovci se radi pretepajo
Zabukovca že dalj časa slovi zaradi
stalnih pretepov. To je prišlo do izra-
žaja tudi 16. 8., ko je po usipelem kon-
certu grupa nergačev ves večer kva-
rüa razpoloženje na veseličnem pro-
storu. Graja gre predvsem zabukovškim
mladincem, ne zaostajajo pa tudi sta-
rejši. Ukloniti se mora predvsem Ko-
kol Franc in Vipotnik Jože. Zal je prvi
še član ZK (samo na papirju) ali se je
v nretepu poslužil celo noža. Zaradii
takšnih nereniov je direkcija premogov-
nika v resnih skrbeh kako bo stopila
na kraj stalnim pretepom. -urh-
Logarska dolina, najlepša krnica slo-
venskih Alp, postaja to, kar si zasluži.
Vsako leto raste obislì v planinskih
kočah, ki postajajo ob nedeljskJIh na-
valih resno premajhne.
Planinsko društvo Celje je zgradilo
dom, depandanso in gradi še dalje, kajti
število lepot, miru in strmih sten željnih
ljudi gre v tisoče. Alplinisti, ki so v
letih ÎX) vojni ta divji svet opazovali le
od daleč in kovali nikdar uresničene
načrte, imajo danes prosto pot v ostenja
od Ojstrice do Mrzle gore. Dolina lin
njen biser Okrešelj postajata narodni
park in plezalni vrtec Savinjskih Alp,
kjer se uči in kuje mladi rod alpinistov.
Za prihodnje leto trna Planinsko dru-
štvo Celje v načrtu zgraditev še veĆ
depandans, verande pri domu in zaje-
zitev divjih hudourniških voda, ki leto
za letom zasipu j e jo ceste in travnate
obronke doline.
Prvi sneg je že ix>be]Il skalni venec
okrog doline, čuti se prvi dah hladne
jeseni, ki je v gorah tako svečano-nirka
in lepa.
Pohiti v ta svet —bogatejši in srečeo
se vrneš!
OBJAVE IN OGLASI
Kmetijska zadruga Prebold sprejme
upravnika in samostojnega knjigovodjo.
Pismene, ponudbe poslati na KZ Prebold,
iT r ■ }
GLASBENA SOLA T CELJU
Na drž. glasbeni šoli т Celju bodo sprejemni
izpiti 1. septembra 1953 ob 8. uri. Reden poak
začne 18. septembra 1953.
OBJAVA
Vpisovanje v Vrtec Otona Zupančiča, Ašker-
čeva nlica 7, bo v sredo 2. septembra od 8. éo
10. ure v pisarni II. osnovne šole.
Vpišejo se lahko zdravi otroci od izpolnje-
nega 3. do 7. leta. Vpis velja tudi za otroke,
ki so že obiskovali vrtec.
Uprava vrtca
PUTNIKOVI IZLETI
Na Rab ▼ dnevih 12.. 15. in 14. septembra
1953, cena aranžmana 2435 din.
Izlet v Trst konec septembra 1953, eeaa
aranžmana 3000 din.
Pohitite s prijavami, ker je število mest ome-
jeno. Vse informacije v poslovalnici Patnik.
POZOR podeželski gledališki odri! Gledališke
lasulje ugodno prodam. Frajle Franjo, Celje,
Stanctova ulica.
PRODAM šivalni stroj »Pfaffc (odličen) in štiri
prašiče od 40—80 kg. Rajkovič K., Celje, Deč-
kova cesta 38.
PREVZAMEM zidarska dela v prostem času.
Ponudbe na upravo lista.
OPREMLJENO SOBO ali prazno iščeta za ta-
koj dve pošteni in mirni uradnici. Ponudbe
na upravo lista.
DRŽ. ZAVAROVALNI ZAVOD sprejme perfekt-
ncga računovodjo. Nastop službe takoj. Zgla-
siti se pri DOZ, Celje, OF dom.
NAJDITELJA l)elekoščene dude, izgubljene dne
26. 8., naprošam, da jo odda proti nagradi
na  upravo  lista.
DVE DIJAKINJI višje gimnazije iščeta stano-
vanje. Lastno perilo. Ponudbe: Kostanjšek,
Celje, Trubarjeva 1.
PREKLICUJEM vse žaljivke, ki sem jih kda/
koli izrekla proti Kruljc Mariji iz Pečovja-
Vovk Marija, gospodinja, Pečovje.
PREKLICUJEM neresnične besede o tov. Seai-
éarju ia se mu zahvaljujem, da je odstopil
od sodnega postopka. Jakše Rezi, Celje.
PRODAM dve njivi (neizpostavljeni pliaom»
sončna lega). Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM prazno sobo v Ljubljaai za enako
v Celju. Naslov v upravi lista.
PRODAM dober pisalni stroj in veliko ogledaol.
Naslov v upravi lista.
SPREJMEM snažno upokojenko z znanjem k«-
hanja, za pomoč v gospodinjstvu (v dopol-
danskih urah). Nudim hrano in mesečno na-
grado po dogovoru. Naslov v upravi lista.
. I
Dr. Cadež GvSdo, specialist za boleznf
ušes, nosa in grla, ordinira v Celju^
Stanetova ulica 20, dnevno od 12. do-
13. ure, razen ob sobciah.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA.
Dne 30. 8. 1953, tov. dr. Bitenc Maks, Celje.,
Cankarjeva ul. 11. — Nedeljska zdravnišKa
dežurna služba traja od sobote od 18. ure da-
lje do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KINO UNION CELJE
Od 29. 8. do 3. 9. 1953: >Aretacija<, amer, filnr
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede-
ljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM IN LETNI KINO
Od 27. 8. do 2. 9. 1953: >Ljubezen in strup«.,
italijanski film
Predstave kino Dom dnevno ob 18.15 uri ol>
nedeljah ob 16.15 in 18.15 uri. Letni kino pred-
stave ob 20.15 uri.
IZIDOR HORVAT
KAMNOLOM
Jernej ni bil ne slep ne gluh, zavrt pa tudi ne, da ne bi
opazil, kako se Tončka nastavlja. Ce je splezala na drevo, ga
je poklicala: »Nejček, ali jih vidiš, hruške, kako so lepe?« Ko
se je potlej postavil pod drevo in nastavil zijala, je potresla,
da je komaj ušel toči debelih sadežev. Zabavalo jo je in sme-
jala se je, da so se ji potresale oble grudi ko debele hruške na
vejah. Potem se je spretno spustila na tla, ga pobožala po
plavih laseh in sočutno vprašala: »Nejček, ali boli?«
Od zavzetosti je Jernej pozabil zapreti usta in roki sta se
mu kar sami od sebe stegovali po njenih hruškah. Kresnila
ga je in se poredno zavrtela, da je Jernej mlaskal z jezikom
in ga je močno skominalo po sadu.
»Ampak tole mi boš pomagal zanesti domov,« je poka-
zala Tončka na zvrhan koš jabolk in ga milo pogledala.
Jernej si ni dal dvakrat reči, vse moči je napel in si zadel
koš na ramena. Ponesel ga je naravnost na Tončkin dom, v
bajto na Slemenih.
Tončkina mati je bila vesela jabolk in fantiča. Prijazna
je bila z njim takisto kakor Tončka, da si je Jernej moral pri-
znati: toliko ljubeznivih žensk pa še ne! Prijalo mu je, zato
je ostajal pri ženskah čez noč in še delj.
Jernej je kmalu dognal, da so vrata na bajti Ocvirkove
Jere odprta na steza j tudi ponoči. Toda Tončka je bila zalo
dekle in Jernej se še ni počutil v življenju tako prijetno ko v
njeni kamrici. — »Tončka je moja,« si je zatrjeval, »stara pa
lahko odpira, kadar in komu hoče, samo meni naj da mir.<
Ostalo je pri tem.
Jeme j in Tončka sta se kar vzela in zasedla prvo izbo,
mati pa se je preselila v kamro, kakor je bilo v njeni
mladosti.
Ocvirkova Jera je imela bajto in hčer, moža pa ne. Tako
je bilo v bajti prijazno, zlasti še, kar je dorasla mlajša. Jelo
se je in pilo in še harmonika je zahreščala ob nedeljah in praz-
nikih, da so fantiči vrtoglavo sukali razgreta dekleta. Zjutraj
pa je potem marsikatera gospodinja zaman klicala najljubšo
putko in marsikateri gospodar je grdo robantil, ko je našel
mlako pod pipo v kleti. To so bile hude matere in grdogiedi
očetje! Toda mladina je zato mlada, da je razigrana in polna
življenja ko napet cvetni popek. Hoče imeti svoje, Ocvirkova
Jera pa tudi svoje in tako je bila njena bajta dom veselja in
rajanja. Še zakonski možje so radi poškilili semkaj in kre-
postnim ženskam je bila v sitno skušnjavo.
V to je cepnil tisti onega vi Jernej. Vzel je ljubeznivo
Tončko in se postavil prav na prag ko objesten gospodar.
Tončke ne da in še k Jeri se ne pride več zlahka; veselja in
rajanja pa je tako samo po sebi konec. Val splošnega ogor-
čenja je zajel tudi mater Jero, ali pa njo še najbolj in je sredi
zime pokazala zetu in hčeri vrata: »Dela ni, kruha ni, samo
svoja sta pa tudi in svet je velik...«
Jernej Skutnik je bil zopet na cesti. Toda ne več sam; z
njim je bila njegova žena Tončka.
Tončko je imel rad, zato mu je bilo sredi zime na cesti
dvakrat težko. Toda Tončka je iz užaljenosti in trme, ljud-
skim marnjam nakljub in Jerneju na ljubo, prevzela svoj del
bremena. Ni bilo lahko in skušnjave so se ko zajedavke zaje-
dale v njeno dušo. Vrnila bi se bila v materino kočo, kjer je
bilo toplo tudi pozimi, kjer je poleg koruznega močnika bila
na mizi večkrat tudi kaka pečenka, saj so hoste polne divjadi
in fantje spretni lovci, če je ne bi prevladovala kljubovalnost.
— Da, nič napak ni bilo na Slemenih, dokler se ni priklatil
tale — nebodigatreba — Jernej.
Takrat pa jo je Jernej ljubeče prižel k sebi. Pogledala ga
je v velike deške oči; raznežila se je in stopala z njim naprej.
Po osojnih policah skalnatih sten Bele rebri je še čepel
umazan sneg in pocejal blatno vodo po skalovju, ko je za-
neslo Jerneja in Tončko tod mimo. Stroji so vrtali in ropotali,
drobili pa sejali kamenje, da sta se mlada popotnika ozrla po
lomišču in po ljudeh.
Spogledala sta se.
»Poskusil bom,« je dejal Jernej in stisnil ženi roko.
Njegovo telo se je domala zgubilo ob medvedje zajetni
postavi delovodje. Stal je pred njim kakor šolarček in prosil,
milo prosil: prijel bi za vsako delo, zadovoljen bi bil s sle-
hernim plačilom, samo da se bo živelo.
»Naše delo je pretežko za tvoje roke,« se je nasmihal
hrust. — »Sploh pa: delavcev ne utegnemo odganjati.«
»Ne odganjajte me. Zavoljo žene mi dajte delo,« je mo-
ledoval Jernej.
»Tako, ženo imaš?« se je nasmejano čudil možak.
»Sprejmite mojega moža,« je tedaj posegel vmes pojoč
ženski glas.
Delovodja Grobljar je pozabil oči na Tončki. Ustnice so
mu vzdrgetale. Delal se je, ko da premišljuje, pa ni premišlje-
val, le Tončkino prikupno ženskost je goltal z lakotnimi
pogledi; sklep je storil prvi hip.
»Poskusu bom pri gospodu,« je naposled odločil malo-
marno. Se enkrat je popasel poželjive poglede po mladi ženi
in usta so se mu razkrečila v samo všečen reža j.
»Dobil boš delo v kamnolomu,« je zatrdila Tončka, ko
sta šla dalje. — »Naporno delo... Ne vem...« je mrmrala
zamišljeno. Cez čas pa je nedoločeno vzdihrdla: »Uh, ta
človek!«
Delovodja je odkazoval Jerneju delo, kjer je bil trenutno
najbolj potreben. Povsod je moral biti, se sukati, tekati,
delati in biti vsem na uslugu in zmeraj náred. Nikoli še ni
toliko delal in bil tako slabo plačan kakor v Memiggovem
kamnolomu Bela reber pod delovodjo Ferdom Grobljarjem.
Kdaj bi že ušel iz kamnoloma, kjer tolče gospodarju zlatnike
sebi pa še borne skorje trdega kruha ne; iz Bele rebri, kjer
so srca trša od skal, kjer kleše kamen, ki ga teži ,če bi bil
sam! Šel bi in bi kvečjemu pljimil, da bi pregnal še spomin-
Tako pa: žena je tu in — živeti je treba...