Kmečki deček poduči tujca brezverca. ujee pride po cesti, deček iz šole gredo ga sreča. Spodobno sts nni odkrije in Se lopše po kršeanski pozdravi, kakor so ga v Joli učili in kakor je vže tolikokrat oil starižev sliSal, rokoč: ^Hvaljen bodi .lozns Kriatus!" Tujec brezvercc stopi k dečku, ker se inu je zdol vkljul* kršeanskemu pozdravilu zelo biatroumeu, iu ga vpraša: nDe&ek, kako ti je iino?" 165 Delek: Janez mi je im6. Tujec: Kaj ao tvoji stariši. Deček: Moji stariši so kmetje. Mati po zimi prodojo iu rai marsikaj lepega povedo ter me moliti uče; oče pa orodje tešojo in pripravljajo za vzpoinlad, .da morejo polje obdelovati. V čaaih pa tudi kaj druzega delajo, kar je ravno potrebno. Tujec: Ali tudi oče kaj molijo? Deček: Tudi ože molijo, pa še ce)6 naprej, a mi dnigi lepo za njiini. fl Tudi v eerkev gredo in racne s seboj vzamejo. Vselej mc pokarajo, fce se v I eerkvi lepo ne zadržim. I Tujec: Ali jim tudi kaj delati poinagaš? . ¦ Deiek: Meni pravijo, da moram v šoli lepo slašati in se pridno učiti, da bodem kaj znal, kadav odrastem. Kadar domov pridem, takoj me vprašajo, česa smo se ufili v feoli. Potlej mi ukažejo, nalogo lepo izdelati, ter se nimčiti V8e, kar so nam v soli gospod užitelj naložili. Kadar vse to opravim, dajo mi še kako drugo primerno dclo. Jujec: Ti si paL vftlik siroraak; že tako mlad, pa moraš vedno 3e dehti \Lv se ne smeš prav uič v prostej naravi poigrati. Vzpomladi ptieki tako lepo pojo, po travnikih eveto krasne cvetiee ia pisani mctuljčki veselo po njih trfetajo. Vse sc vcseli vzpomladanskega življenja, samo tebi, kakor vidim, tvoji stariSi ne dovolijo takega nedolžnega veselja! Ditček: Lani, ko je bilo še lepo in gorko, vzeli so me oče s seboj v gozd. Š]a ava mej zelenimi travniki; jaz sem trgal evetice, kolikor sem jih botel, ker sva bodila počasi. Samo to so mi rekli oče, da ne smem po travi hoditi, ker bi so delala kvara. Nu, jaz po travi nisem bodil, ker sem tudi toko lahko dosti evetie nabra). Iz cvetic sem napravil lep venec, iri ga doma iljal okolo podobe Matere Božje. Tudi mi so oče povedali, kako se ta in 6na cvetica imenuje. Jaz sem jih vprašal, kako je to, da je ta cvetica taka, ona zopet vsa drugačna, in zakaj ta tako lepo diši, ona dniga pa no? Eekli so mi, da je Bog vse tako modro ustvaril in da mora vse tako biti, kakor Ijubi Bog bo6e. Bog je vsemogočon, rekli so mi. Marsikaterega lepo pisancga, bclega in rumenega, pa tudi Srno-lisastega metalja sem videl. rOče, glejte! kakSen je dni metulj," dejal sem jiin, a.oče so mi povodali, kako m mu pravi, Ur so rekli, da so metulji krivi kvarljivih gosenic, ki nam objedajo ovoeno drevje po sadovnjakih. Povedali so mi tudi uokatoro ptice, ki pobirajo goscnice ter so zato zelo koristne. Kekli so, da takih ptičkov loviti ne smem. Pokazali so nii tudi nekaj livostov iu rai povedali, kako se jim pravi in čemu so. Ofie vse bolje vedo, kakor nii otroci, zato pa tudi najrajc z ofetom hodim, ker ae marsikaj lepega naučim od njih. Tujec: Ali greš zdaj iz šole? Delek: Dii, iz šole grem. Tujec: Česa ste se (ianes v šoli učili? Deček: U5iH smo se danes krš6anski nank in sicer od božjili lastnosti. Tujec: Povej mi vender, Janez, kako je to, da je Bog neskoneno popol-noma bitje, pa vender nima telesa? Delek: Tako je, kakor pravite. Iiog je duh, bitjc, ki ima najbolj popol-uoma um in najboljšo voljo, telesa pa ne. Ako bi Bog imel tako telo, kakeršuo 166 . ifflamo mi, ime! bi okove in bi ga vsi tisti lahko uklenili, kateri nc marajo zanj. Ker pa nima telesa, zato je pa prost, in ga ue moro oihče ukleniti in v ječo zapreti, ali pa šc celo umoriti. Tujec: Ali bi bil tmli ti rad brcz telosa? Deiek: 0. rad lii bil brei takcga telctsa, kakeršiwga imara zdaj, k«r bi mi nc bilo treba prebijati lakote, žeje, mraza, vročine iu šo tuarsikatere druge nezgode. Tujec: Zakaj pa je Bog elovek postal? Deček: Hog je zato flovek postal, ila uas jc odrcsil nd večnega po-gubljenja. Tujec: Ali vidiž, liog ima toiuj vendcr telo. Deiek: Dii, ima ga, presveto Itešnje Telo. Bng Sin ima dnšo iu lclo. ker je liog 6d vekomaj ob fasu elovck poslal. Kot ncskoiično popolnoma liitjc, rekli so gospod katehet, se Hog nc izpreininja, ostano vedno tisti. Zato pa jo dužo in telo privzel ter neloeljivo s svojo bužjo natoro zjcdinil. Hug sc ui prav nič izpremenil, ker je človeško uatoro privzel, \e človeška natora jo s tcin povelifana. Tujec: Kdo te jo vsega tega taku nauuilV Iu povej mi se, kako j^ to. da jc Jezus Kristu« po vseh eerkvah, kdei" se brani av. Košnju Tolu, tudi k teletsoin ob jednem prifujof ? Deček: To je pa zopol zato, k-tiua. Njemu se mora vse podvrcui. To ju pa njiMiiu kaj labko^a, kor nas vse, tndi brezvereo in najve6je gresnike, ueizrečeno Ijubi. Zato so mi mali ditjali. da ne smem Dikogar zunircvali. Tujec gre zamišljen svoj pot. a deček so poda vesel v ocetovo liišo. P. Ogrin.