Nerešeno vprašanje učiteljskih stanovanj Mnogo smo že pisali in tudi na naših _borovanjih razpravljali o nerešenem vprašanju učiteljskih stanovanj. Toda ta problem je tako važen in pereč, da je treba o njem ponovno razpravljati, razpravljati toliko časa, da bo prišlo to vprašanje do končne rešitve. Ko je bil izdan šolski zakon, je obstajala resna namera urediti to vprašanje, kajti določilo, da morajo vse šolske občine v podeželskih krajih v roku 6 let zgraditi toliko učiteljskih stanovanj, kolikor je oddelkov na šoli, je bilo vneseno v zakon prav zaradi tega, ker se je uvidela velika potreba, dokončno zagotoviti učiteljstvu primerna stanovanja. Ako bi se ta določba zakona striktno izvajala, tedaj bi morale vse šole imeti ustrezajoče število učiteljskih stanovanj že mesca decembra 1935. lcta. Toda tudi po 5 letih poteka tega roka, je to vprašanje še vedno odprto, še vedno nerešeno, a učiteljstvo je zaradi tega prisiljeno bivati često v neprimernih, vlažnih in tudi sicer nezdravih stanovanjih. Seveda ne velja ta trditev za vsa stanovanja, kajti tudi pri nas imamo že mnogo šol, pri katerih je vprašanje učiteljskih stanovanj že dokončno in ugodno rešeno. Vendar je še precejšnje število takih šol, kjer sploh ni mogoče dobiti v kraju primernega stanovaoja, a šola sama ga tudi nima. Nedavno smo priobčili razsodbo državnega sveta, v kateri je bilo točno določeno, kakšno mora biti učiteljsko naturalno stanovanje, katere tn koliko prostorov mora dbsegati tako za samsko, kakor tudi za poročeno učiteljstvo. Pričakovati bi bilo, da bi na osnovi te razsodbe bil izdan posebcn pravilnik za gradnjo učiteljskih stanovanj, ki bi obsegal prav vsa določila glede obsega in kakovosti naturalnih stanovanj, predvidenih v šolskem zakonu. A na žalost takega pravilnika še nimamo in še vedno je mnogo učiteljev in učiteljic, ki so prisiljeni stanovati v ncprimernih stanovanjih, ker pač v kraju ne dobijo boljših in, če bi se hoteli iz takega slabega stanovanja izscliti, bi bili prisiljeni, podati ostavko na svoje službeno mesto. Že navedena dejstva nam jasno kažejo, da je vprašanje naturalnih stanovanj zelo pereče in ga je treba rešiti na način, ki bo v korist prizadetemu učiteljstvu, kakor tudi v korist šolstva in prosvete sploh. Morda bi se komu zdela ta trditev ncresna, vendar ima globoko utemeljitev v sledečih obstoječih dejstvih: Zdravniki državnih bolnic, kamor se mora učiteljstvo vedno obračati, če hoče dobiti bolezenski dopust, naglašajo, da se pojavljajo med učiteljstvom razne bolezni, ki so največkrat posledica neredne prehrane in nezdravih stanovanjskih ramer. Poglejmo, kako je v konkretnem primeru prišlo do takih posledic pri posameznih učiteljih ali učiteljicah. Mlada učiteljica je 'bila nastavljena na enorazrednici, osamljeni in oddaljeni od večjega naselja, in na šoli je bila prisiljena stanovati v skromni, zatohli in vlažni sobici. Ker pač ni imela možnosti dobiti hrano v kaki gostilni, ki je pač ni bilo in tudi v najbližjih kmečkih hišah ne, je bila prisiljena, kuhati si sama. Toda kako izgleda to kuhanje in kakšna je ta hrana, si lahko predstavlja samo tisti, ki je to preizkušal. Dopoldne pouk — popoldne pouk. Vmes morda samo ena ura časa in v tej uri si mora učiteljica pripraviti skromno kosilo in ga tudi pojesti. Zvečer utrujena od težkega šolskega dela si ne more pripraviti primerne večerje, marveč se zadovolji s kakim skromnim prigrizkom. Ako tak način prehranjevanja traja leta in leta, je nemogoče, da bi ostal brez zlih posledic na notranji organizem, ki je ustrojen tako, da zahteva redno in primerno hrano. Posledice takega načina prehranjevanja in pa tudi neprimernega stanovanja se ne pojavljajo takoj, kajti organizem mladega človeka je odporen, toda ta odpornost polagoma popušča in zle posledice se kažejo šele po nekaj letih. In prav v tem dejstvu je iskati glavnih vzrokov tako čestih obolenj med učitelji, predvsem pa med učiteljicami, ki si same pripravljajo hrano. In prav ta navedena dejstva so resen opomin, da je treba urediti stanovanjsko vprašanje pri vseh šolah, kajti če je stanovanje urejeno in opremljeno z vsemi pritiklinami, obstaja tudi večja možnost pravilnega in rednega prehranjevanja tudi v takem primeru, ko je učna oseba prisiljena, sama kuhati. Ugotoviti moramo istočasno, da nobeden izmed državnih uslužbencev ni prisiljen živeti v takih razmerah, kakor pač marsikateri učitelj. To velja predvsem za ono učiteljstvo, ki je nameščeno na oddaljenih in samotnih šolah, po raznih daleč naokoli raztresenih naselbinah. In prav v takih primerih bi bilo treba še prav posebej skrbeti za čimprejšnjo rešitev stanovanjskega vprašanja, ker v zdravih stanovanjih ne bo nikoli mogoče iskati vzrokov raznim poznejšim obolenjem, kakor je to primer sedaj, ko uživa bolezenske dopuste pri nas precejšnje število učiteljstva in to povsem upravičeno, kajti njihove bolezni so rcsnega značaja in je izvor teh 'bolezni iskati v nepravilnih in nezdravih stanovanjskih razmerah. Še eno vprašanje je, ki ga moramo postaviti v zvezo z nepravilnimi stanovanjskimi razmerami in z nezdravimi naturalnimi stanovanji. Je to tolikokrat naglašeno in v mnogih okrožnicah poudarjeno dejstvo, da se učiteljstvo ob sobotah vse prerado oddaljuje iz svojega službenega kraja. Oni, ki imajo na šoli udobno stanovanje in živijo svojim razmeram primerno, udobno življenje, nikakor ne bodo silili čez nedeljo iz svojega službenega kraja, ker je to združeno z nekimi izdatki, ki jih v današnjih razmerah vsakdo težko utrpi. Silil bo iz svojega službenega kraja ob prostih dneh le tisti, ki si želi vsaj enkrat v tcdnu, udobno spati in uživati redno hrano. To so dejstva, ki govorijo za nujnost rešitve vprašanja naših naturalnih stanovanj predvsem za rešitev tega vprašanja v krajih, kjer so najtežje razmere.