e,°mi’LET
GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ
B,iOSFIS®3
iške ^ ivlič«
.60 l;
DIVU1!
ioblit
rd
. zSf'
ivlilč15'
■5000
-9311
O XXII
MAREC 1981
ŠT. 3
Naši izgledi
Še dobro so nam v spominu tista leta, ko smo ob sprejemanju letnega gospodarskega načrta ugotavljali, ali imamo dovolj naročil oziroma koliko jih moramo še pridobiti, da bo načrt izpolnjen. Kot proizvajalci investicijske opreme smo bili vedno izpostavljeni najrazličnejšim nihanjem — od pomanjkanja dela do preobremenitev. Vsekakor so bili boljši tisti časi, ko je bilo dela dovolj.
je t: red r:
lal> ovpr(
O V#'
sploš' krivl oizV6 iujai>
10 p!
orjer Pomanjkanju dela smo se izogibali nih (Tta način, da smo postopoma osva-vni 1 nove proizvode, tako za domači °zk® °t tudi za tuji trg. Sčasoma smo se P®1 v °kopali do zanimivega proizvod-vse 1 nTa programa, tako da zadnje čase s estop Pri^°bivanjem naročil sploh nismo enot' lrtleli težav. Lahko bi celo rekli, da omo tlam je malce godilo, ko smo bili edini
000	Proizvajalci nekaterih proizvodov v
! op( Jugoslaviji. Medtem pa ostala pod-,	.a: ,etia niso spala. Tudi ona so širila
1	V0le nrni7vnr1np nrrurr^me m začela
natV ileV ino gost6 jnhf izdf o m1
naj® ji P< ■i up
°)e proizvodne programe m : 'zdelovati iskane proizvode. Vse-akor je bil naš proizvodni program
za marsikatero od njih zelo mikaven —- pravi magnet. Danes lahko le ugotavljamo, da ima vsak od naših proizvodov v Jugoslaviji vsaj po enega ali več konkurentov, čeprav le po imenu. Da, tudi vodne turbine niso več izjema! Sicer pa je bil naš proizvodni program že tako in tako ves čas izpostavljen tudi tuji konkurenci, tej pa se je sedaj pridružila še domača.
Nikakor ne smemo teh besed razumeti kot povabilo na pogreb. Še zdaleč ne! Vsekakor pa je potrebno opozorilo, da konkurence ne smemo
sS,
&
e’
od
vec
:i P'
Izmenjava izkušenj
iapri -i ., V februarju so nas obiskali sovjetski strokovnjaki za varjenje iz UNJEŠ-tizacv f^INlKA, in sicer po posredovanju »RUDNAPA« iz Beograda. 26. in 27. pora1 e ruarja so nam predavali:
1	^r- profesor Viktor ŠEVCOV, dipl. ing. znanstvenik in raziskova-
c lz Patonovega instituta, Kijev,
: 7~ dipl. ing. Vladimir Vasiljevič-KOZIK — raziskovalec Patonovega
‘ustituta,
: ~~ dipl. ing. Aleksander MALAJ, NKMZ — težka strojegradnja — terni razvojni institut, Kramatorsk,
dipl. ing. Oleg Vitoljevič SVIRIDOV — NKMZ — Kramatorsk,
• 7~ dr. dipl. ing. Vladimir Vasiljevič DURKIN, Mašinski zavod, interni st>tut Sverdlovsk.
, v Plenjeni strokovnjaki so si pred pričetkom predavanj ogledali proiz-iPj’ rie, ne obrate, kjer se uporabljajo varilni postopki in v zvezi s tem dali LV kj atere koristne predloge. Posebno zanimiva so bila njihova predavanja, s° se predvsem nanašala na varjenje debelostenskih materialov, in sicer va P°stopku varjenja pod žlindro, varjenje v ozki reži pod prostorom, odP1 s^j*e,nje v zaščitni atmosferi CO2, varjenje z elektronskim snopom in
fa P^na rezanja materialov v težki industriji. Predavanja so nakazala
nreHnncfi in pknnomicnOSt posameznih	mcH scboi in
^dob,
jpj.f	prednosti in ekonomičnost posameznih postopkov med seboj in
,rati nu,Casno opredelila pomožne naprave, ki take postopke spremljaj0 kot H P,: ko!.no Potrebno za uspešno in kvalitetno varjenje. Predavanja so bila odV; oPr1S,tn? Xa naš nadaljnji razvoj pri izdelavi težkih zvarjencev in ulitkov z se Jdelitvijo na varjenje pod žlindro in posebej v ozki reži. Dogovorili smo
Uin*3• *5°mo nadaljevali začeto sodelovanje in izmenjavali medsebojna en)a in izkustva.
Vir.?tr°ltovnjake je vodil in organiziral predavanja naš sodelavec tovariš Ij^u 0 Kabaj, tehnolog konsultant in vodja oddelka za varjenje v tozdu $0 . • Predavanj v obeh dneh se je udeležilo povprečno 34 poslušalcev. Potla-fki strokovnjaki so Litostroj zapustili z najboljšimi vtisi, kar je da izjava vodiča dipl. oec. Jankoviča iz Rudnapa.
podcenjevati, ta namreč išče naše šibke točke. Naša šibka točka pa bi bila tudi to, če bi za trenutek pozabili, kakšna je bila naša razvojna pot, kako smo osvajali nove proizvode, kakovost, ime in kako smo pridobivali in utrjevali naš poslovni ugled.
Najboljši barometer za to so pridobljena naročila. Če ta upadajo, je z našim poslovanjem nekaj narobe. Kadar pa je naročil dovolj, smo sicer zadovoljni, vendar pred težko nalogo
—	kako izgotoviti (realizirati) vsa naročila v pogodbenih rokih.
In prav takšno je danes stanje v Litostroju. Na začetku leta smo z zadovoljstvom ugotovili, da je gospodarski načrt z naročili pokrit. Še več! Proizvodnja vseh vrst proizvodov je celo rahlo preobremenjena. Ali je to dobro ali slabo — to je zdaj vprašanje. Edina samokritična pripomba bi bila, da to dobro stanje naročil vsebuje nekaj zamujenih rokov, nekaterih celo preveč! Kdaj bomo te zamude odpravili? Ali so zanje res le upravičeni vzroki? Resnici na ljubo
—	mnogo bi jih našli, saj bi bilo pravo čudo, če bi šle prav mimo Litostroja vse tiste težave, o katerih smo v lanskem letu nemalo slišali tako za jugoslovanski gospodarski prostor kakor tudi za svet kot celoto. Naj bo tako ali drugače, vedno bomo živeli le od rezultatov lastnega dela.
Žal je uodno stanje naročil le eden od pogojev za naše dobre izglede. Pravo vrednost dobi šele takrat, če ga primerjamo z ostalimi sorodnimi delovnimi organizacijami doma in v svetu. Povsod ni tako! Pomanjkanje dela pa je težak družbeni problem!
Naše stanje naročil vsebuje tudi veliko izvoznih naročil, kar je danes precej pomembno. Za več kot 40 milijonov dolarjev jih je! To je drugi izpolnjeni pogoj za naše dobre izglede. Izvozni posli nam povedo, da nas tuji trg priznava in da smo usposobljeni za mednarodno menjavo. Tega zaupanja ne smemo izgubiti!
Med nadaljnje izpolnjene pogoje za naše dobre izglede so tudi sorazmerno sodobna osnovna sredstva, naši investicijski programi, ki jih kar uspešno in po načrtu izpolnjujemo, ter nenazadnje celoten delovni kolektiv.
Eden izmed pogojev, ki nam je v preteklosti delal največ preglavic, zanj pa tudi v prihodnje ni najboljših izgledov, je oskrbovanje z reprodukcijskimi materiali. To nam bo sicer povzročalo le težave, ni pa to nerešljiv problem.
Nič manjših težav nam niso povzročali stroški in cene. Ti dve kategoriji bosta tudi letos naši nevšečni spremljevalki. Še in še bi lahko
naštevali in opozarjali na predvidene probleme, a je verjetno odveč, saj se, kdor dela, vsakodnevno srečuje z njimi. Vse probleme moramo uspešno reševati! To pa je tudi osnovna zahteva vsakega gospodarjenja. Dobro gospodarjenje nam zagotavlja dobre izglede za naš vsakdan in za naš jutri.
Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. inž. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
P.Poženel: POMLAD
Energija odteka
Že nekaj let pretresa svet neizprosna energetska kriza. Strokovnjaki in znanstveniki vseh svetovnih gospodarstev si prizadevajo in iščejo nove dolgoročnejše vire energije. To sta predvsem sonce in akumulirana toplota v zemlji in oceanih. Porajajo se številni perspektivno usmerjeni programi, ki so zaenkrat še zelo odmaknjeni od realnosti, pri tem pa zanemarjajo bogastvo klasičnih še neizkoriščenih virov energije. Predvsem gre tu za vodo, ki v veliki meri še neizkoriščena odteka tudi mimo naših planov in programov.
Litostroj kot proizvajalec energetske opreme za izkoriščanje vodne energije je vpet v prizadevanja in iskanje novih rešitev za izkoriščanje voda. Vsa ta naša prizadevanja ter raziskave in razvoj pa so lahko le prazno delo, če širša družbena skupnost pri planiranju ne posveča zadosti velike pozornosti še neizkoriščeni vodni energiji.
Zanimivo je, da smo prav v teh letih, ko je energetska kriza v svetu in tudi pri nas najbolj drastično pokazala svoje zobe, zgradili v Jugoslaviji najmanj hidroelektrarn v vsej povojni izgradnji. Tudi srednjeročni plani 1981—1985 vsaj za Slovenijo ne obetajo perspektiv na tem področju. Za Litostroj je pri tem stanju pomembno, da je s svojimi zmogljivostmi usmerjen na svetovno tržišče, še posebno v tiste države, kjer so že spoznali ceno in pomembnost vodne energije.
Kljub temu pa bi morali v perspektivah do leta 2000 odpreti možnosti in v celoti napraviti nekaj več k izboljšanju energetske bilance Slovenije in Jugoslavije pri izkoriščanju vodnih virov.
Kje so dejanske perspektive Litostroja in v kateri smeri se bo gibal njegov razvoj pri izkoriščanju vodne energije?
Novi objekti bodo v svoji strukturi predvsem orientirani na nizke padce, torej bodo opremljeni s Kaplanovimi in cevnimi agregati. Istočasno bodo za boljše izkoriščanje pretočnih elektrarn postavljeni prečrpovalno — akumulcijski oziroma reverzibilnimi agregati.
Velika rezerva energije je v starih, pred dvajset in več leti zgrajenih objektih. Današnje znanje nam omogoča, da z rekonstrukcijo pretočnega trakta in z ustrezno avtomatiko povečamo moč turbin tudi do 30 odstotkov. Nekaj takih posegov smo že naredili (primer HE Jablanica).
Tudi male turbine naj bi po svoji perspektivi prispevale k izboljšanju energetskega stanja. Res je, da so majhne, toda lahko jih je veliko in z dobro organiziranim pristopom so lahko tudi poceni.
Poglejmo še, kaj nam nudijo naše reke do leta 2000.
V	Jugoslaviji naj bi zgradili hidroelektrarne s skupno močjo okoli 11.000 MW, od tega približno 5000 MW s prečrpovalno — akumulacijskim sistemom.
V	Sloveniji pa perspektiva kaže, da je možno zgraditi 1500 MW, od tega 480 MW s prečrpovalno — akumulacijskimi sistemi.
Ti podatki so dovolj zgovorni in je naša energetska perspektiva svetla. Treba jo je le izkoristiti raje danes kot jutri, kajti energija je vedno bolj dragocena.
Z. Prodan
V. Kabaj
V.N.
PROGRAMSKE USMERITVE KONFERENCE OOS LITOSTROJ V LETU 1981
Potrebna bo aktivnost nas vseh
Delovni program za leto 1981 je konferenca OOS TZ Litostroj sprejela na svoji letni programski konferenci. Usmeritve temeljijo na nalogah, ki smo si jih zadali na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, 8. kongresu ZSJ ter na 1. in 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. V program so izpostavljene predvsem naloge, ki izhajajo iz aktualne družbene problematike in zahtevajo družbenopolitično aktivnost vseh organizacij in organov zveze sindikatov, usklajeno z drugimi družbenopolitičnimi organi in samoupravnimi organi v delovni organizaciji.
•	Prva naloga bo vsekakor uveljavljanje samoupravnih, družbenogospodarskih in družbenopolitičnih odnosov zlasti pri uresničevanju in doslednem izvajanju zakona o združenem delu, vseh sistemskih zakonov in družbenopolitičnih usmeritev. Nedvomno bodo priprave in naš aktivni prispevek k vsebini 3. kongresa samoupravljalcev bistveno prispevale k utrjevanju in nadaljnjemu razvoju sistema socialističnega samoupravljanja.
•	Uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela bo prav tako zahtevalo veliko angažiranost vseh pri uresničevanju družbenega dogovora, sklepov in stališč, sprejetih na 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki morajo svojo potrditev doseči na vseh ravneh pridobivanja dohodka. Pri tem pa mora biti povsod prisotna družbenopolitična aktivnost ob sprotnem spremljanju gospodarjenja in izvajanja politike gospodarske stabilizacije s posebnim poudarkom pri obravnavi periodičnih in zaključnih računov, hkrati pa seveda z doslednim izvajanjem načel družbenega planiranja. Zato bomo vztrajali ob skupno dogovorjenih planih, ki pa morajo biti realni in usmerjeni zlasti tako, da jih bomo v celoti tudi izpolnili.
•	Pri zaposlovanju in delovnih razmerjih bodo naše aktivnosti v delovni organizaciji Litostroj usmerjene predvsem v uresničevanje načrtnega zaposlovanja in smotrne izrabe delovnega časa. Delovna razmerja pa bodo zaradi sprememb zakona nedvomno zahtevala ustrezno dograjevanje obstoječih samoupravnih aktov, kar bo moral sindikat še posebno spremljati in po potrebi tudi ukrepati.
•	Nemalo pozornosti in dela bomo morali posvetiti uveljavljanju samoupravnih družbenogospodarskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, zlasti uresničevanju novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu in družbenega dogovora in priprave ustreznih samoupravnih aktov za reševanje stanovanjske problematike TOZD in DS in delovni organizaciji.
Za zagotavljanje zdravih, varnih in humanih delovnih in življenjskih razmer delavcev bo treba dosledno vztrajati pri izvajanju družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere že zaposlenih delavcev, ki teh pogojev nimajo, in ob zaposlovanju novih delavcev.
•	Vso pozornost moramo nameniti izobraževanju, ki pa mora biti opredeljeno na podlagi potreb, izraženih v izobraževalnih planih. Posebno skrb bomo namenili izobraževanju ob delu posebno tistim delavcem brez uspešno končane osnovne šole. Usmerili jih bomo v take programe strokovnega izobraževanja, ki omogočajo pridobitev manjkajočih osnovnošolskih znanj.
•	Zaradi ugotovitve, da so kultura, oddih, šport in rekreacija še premalo razširjeni v našem delu, bo potrebno razgibati delavce, ki so zadolženi za ta področja. Posebno si bomo morali prizadevati za uresničevanje možnosti za organiziran oddih delavcev, s tem da čimprej povečamo
zmogljivosti, oziroma da v letošnjem letu začnemo gradnjo počitniških domov. S tem pa bi lahko pospešili preventivno letovanje zlasti tistih delavcev, ki delajo pri težjih delih, invalidov, starejših delavcev in delavcev, ki so socialno ogroženi.
•	Krepitev organizacije in organov Zveze sindikatov bo zahtevala veliko angažiranost za množično vključevanje članov in organov Zveze sindikatov in vse faze sprejemanja odločitev v našem samoupravnem političnem sistemu. Pri tem nam bo razvijanje demokratizacije in krepitev kolektivnega vodenja in odgovornosti ena glavnih nalog. Uresničevanje vloge Zveze sindikatov pri oblikovanju kadrovske politike nam nalaga v prvi vrsti spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, s tem pa seveda ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov s tem dogovorom.
•	Druga pomembna naloga v letošnjem letu bodo vsekakor kadrov-
ske priprave na volitve v sindikalne in v samoupravne in druge organe in delegacije.
Zato bo naša aktivnost usmerjena v pridobivanje čim večjega števila usposobljenih in v delu preizkušenih delavcev, ki bodo krepili kadrovsko podlago ne le v zvezi sindikatov, temveč tudi na področju delegatskega samoupravljanja.
• Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo predvsem ocenili uresničevanje kongresnih dokumentov, nadaljevali z utrjevanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite v TOZD/DS in delovni organizaciji, ocenjevali varnostne razmere in na tej osnovi spodbujali obrambne priprave in družbeno samozaščito. Predvsem pa si bomo prizadevali za čimvečjo množičnost pri pripravah in delovanju civilne in narodne zaščite, za krepitev takih odnosov, ki temeljijo na načelih solidarnosti in vzajemne pomoči.
Pri vseh teh aktivnostih pa moramo doseči popolno obveščenost delavcev. Le dobro obveščen delavec lahko pravilno samoupravno odloča. Zato je potrebno temu področju posvetiti še večjo pozornost, saj je to področje posebna naloga, sindikata.
Nedvomno se bomo v sindikatu srečavali še z vrsto sprotnih zadev, ki bodo zahtevale konrektizacijo in hitro ukrepanje.
P. Stupnikar
Kritično o svojem
7. marca so imeli člani našega kolektiva, ki so prostovoljni gasilci, izredni občni zbor svojega društva. Zbrali so se v mali dvorani litostrojske restavracije.
Vendar pa letošnji zbor prostovoljnih gasilcev ni bil povsem običajen. Imel je dve posebnosti. Prva posebnost je bila sklicanje izrednega občnega zbora, ker bi po veljavnem statutu morala biti le letna konferenca, druga posebnost pa je bila zelo prizadeta razprava o vlogi in pomenu prostovoljnega gasilstva pri požarni varnosti v delovni organizaciji.
Izredni občni zbor je bil sklican zaradi sprejema novega statuta društva. Že celo lansko leto so bile živahne razprave v gasilskih organizacijah, gasilskih zvezah in skupnostih za varstvo pred požarom, o Boljšem organiziranju požarnega varstva, povezavi prostovoljnih in poklicnih gasilcev pri gašenju požarov, preventivni dejavnosti in izobraževanju gasilskih kadrov. Obenem pa so bile tudi raz prave o uskladitvi pravil in statutov na področju požarnega varstva s samoupravnim organiziranjem in razvojem samoupravnih razmerij na drugih področjih. Te uskladitve je bilo potrebno vključiti v statut društva. V novem statutu je posebej poudarjeno, da gasilsko društvo vključuje v svoje članstvo delavce delovne organizacije, ki želijo z aktivnim delom sodelovati v društvu in razvijati v celotnem kolektivu požarnovarnostno kulturo. Dopolnjen je bil tudi prvi člen prejšnjega statuta z opredelitvijo nalog društva. Društvo izvršuje svoje naloge pri uresničevanju varstva pred požari po svojih pravilih, vendar pa skupno z nalogami, ki jih imajo na področju požarnega varstva delavski svet, komisija za varstvo pred požarom, poklicna gasilska enota, prostovoljno gasilsko
društvo in odgovorni delavci. Tudi zakon o varstvu pred požarom ne ločuje prostovoljnih, industrijskih in poklicnih enot pri gašenju in preventivni dejavnosti. Predsednik društva tovariš Franc Kolar je tudi v svojem poročilu o delu v preteklem letu poudaril to povezanost med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci v naši delovni organizaciji. Kot primer je navedel skupne vaje prostovoljnih in poklicnih gasilcev ter članstvo dveh poklicnih gasilcev v upravnem odboru društva in dveh poklicnih gasilcev v poveljstvu operativne enote prostovoljcev. Razen te povezanosti gasilcev in ostalih nosilcev nalog pri požarni varnosti, ki je v novem statutu omenjena v več členih, predvideva statut tudi dva nova organa društva — samoupravno sodišče in odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Samoupravno sodišče kot organ društva samostojno odloča o raznih sporih. Pravnomočne odločbe in poravnave, sklenjene pred samoupravnim sodiščem, so izvršljive, možen pa je predlog za preizkus zakonitosti pred sodiščem. Naloge društva s področja samozaščite so opredeljene v posebnem členu, odbor za SLO in družbeno samozaščito pa obravnava vprašanja s tega področja. V samoupravno sodišče so bili izvoljeni Ivan Kos, Darinka Perko in Franc Gašperlin, v odbor za SLO in družbeno samozaščito pa Brane Bavdež in Avgust Burger. Predsednik tega odbora pa je po določilih statuta predsednik društva.
Druga posebnost izrednega občnega zbora prostovoljnih gasilcev je
Preprečujmo požare
Vsako gorenje, ki ga ne moremo obvladati, imenujemo požar. Sodobna tehnologija terja veliko uporabo različnih vnetljivih snovi in toplotnih virov, zato nam stalno preti požarna nevarnost.
Požarna preventiva določa:
— Loči gorljive snovi od toplotnih virov — izvora ognja!
— Ne kopiči vnetljivih snovi v proizvodnih obratih!
— Skladišči požarnotehnično varno garljive snovi, izdelke in polizdelke!
Če zagori — ukrepaj:
— Obvesti gasilce! (Telefon št. 222 in 223)
— Povej točne podatke o nastanku požara in svoje ime!
— Pomagaj poškodovanim oziroma pokliči pomoč!
— Uporabi najbližji gasilni aparat in usmeri curek v podnožje ognja!
— Zapri vrata, posebno požarna vrata, da preprečiš širjenje požara, ustavi prezračevalne naprave in izključi električni tok!
Vedno pa
—	zahtevaj, da si poučen o uporabi ročnih gasilnih aparatov,
—	se seznanjaj z zasilnimi izhodi, z zidnimi hidranti, glavnimi električnimi stikali, z zapornimi ventili za plin in kom-primiran zrak,
—	se spoznavaj s požarnimi nevarnostmi na svojem delovnem mestu in nujnimi ukrepi, da preprečiš začetni požar!
Zavedajmo se, da vsak požar lahko ogrozi tudi tvoje in družbeno premoženje in uniči ves naš trud.
Zato gasilci v naši poklicni gasilski enoti in prostovoljni gasilci v našem društvu želijo in pričakujejo vaše sodelovanje, da bi lahko še bolj uspešno organizirali požarnovarnostno službo in tako pomagali sebi in sodelavcem ob požarnih nesrečah in elementarnih nezgodah.
Vabimo vse, zlasti mladino, da se vključite v vrste prostovoljnih gasilcev Industrijskega gasilskega društva Titovi zavodi Litostroj, kjer se boste seznanili s preventivnimi ukrepi. Spoznali gasilsko tehniko in se usposobili za gašenje raznih požarov. Prijavnico dobite pri poklicni gasilski enoti!
A. Burger
I
l
del
*Ul
izp
op,
Usi
in.
Ka
PO:
kF
ko
ki
sp|
pis
k o
jih
'm
vo
Za
vi,
Ue
K,
de
zu
G,
ro
sv
Zv
o,
P<
d,
vi
d.
delu
bila razprava, ki se je razvila po poročilih predsednika društva, poveljnika, blagajnika in nadzornega odbora. V razpravi so sodelovali člani društva in predstavniki vabljenih gasilskih društev v delovnih organizacijah Atmos iz Hoč, Metalna iz Maribora, Agrostroj, Avtomontaža, IMP Trata, AP-Viator in Dekorativna iz Ljubljane ter predsednik občinske gasilske zveze tov. Škrbine. Razpravo je povezovala rdeča nit velikih požarov, ki so bili že letos na več krajih v Sloveniji. Slišali smo ugotovitve in vprašanja o vlogi prostovoljnih gasilskih društev v delovni organizaciji, njihovi povezanosti z vodstvi delovnih organizacij, v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organih. Razen predstavnika gasilskega društva iz »Dekorativne«, ki je pohvalil vodilne kadre v svoji delovni organizaciji za njihovo aktivnost in sodelovanje z društvom, so vsi ostali razpravljale! izražali zaskrbljenost, ker so društva premalo upoštevana, da še ni prave povezanosti na področju požarnega varstva, da premalo mislimo na socialno varnost delavcev, ki je lahko ogrožamo s požarom in da so težave s financiranjem. Na prostovoljnih gasilcih v delovnih organizacijah leži namreč veliko breme — odgovornost za požarno varnost. V razpravi je bilo čutiti bojazen, da te odgovornosti sami ne morejo več nositi. Želijo delati, pomagati in poučevati, želijo pa tudi več pomoči, razumevanja in sodelovanja v svojih delovnih organizacijah. Med razpravo je predsednik občinske gasilske zveze navedel tudi nekaj številk o škodah. V preteklem letu je bilo več kot 27 milijard materialne škode, življenje pa je izgubilo 19 oseb. Povedal je tudi, da sta človekova malomarnost in neznanje povzročila več kot 80 odstotkov požarov in da število požarov narašča.
V nadaljnji razpravi so se obliko vali predlogi, da je potrebno d«1
društev bolj predstaviti javnost* Delo društev je treba vključiti dnevne rede samoupravnih organo'1 komitejev za SLO in družbeno S*J mozaščito, v delo družbenopoht1*-
nih
rgamzacii, ______
ganizacije, saj so tudi vsi ti odgovor*1 za varovanje družbenega premož£ nja. Kritika je bila izrečena tudi (*' udeležbo naših predstavnikov. O bilu se je odzval le vodja kadrovska splošnega sektorja tov. Stane Voge nik. Pozdravil je zbor in omenil, " možnosti za bol|s‘
imamo vse
ševanju problemov in organizira' na tem področju.	...
Odkrita razprava o težavah, ki r imajo v nekaterih gasilskih društvi1’' pa je pokazala, da je še dovolj volje z'' delo in da želijo te težave in pomart kljivosti čimprej odpraviti. Za*0 lahko brez zadržkov pohvalimo oe. občnega zbora, odkritost razpravlja* cev in optimizem, ki je končno pr‘ vladal, da bo v bodoče več sodelov?, nja in razumevanja za delo gasilsk* društev v delovnih organizacijah. ^
Moramo pa še omeniti, da bo na’ industrijsko gasilsko društvo drtip leto praznovalo tridesetletnico del0 vanja. Program dela, ki je bil spre*1*
V. Kfc
zlasti mladinske K
sodelovanje in da bo pomagal prirč
• ' -all]',
1
na zboru, je tudi povezan s prazf0 —•'	'	'	'	' -avl'
vanjem tridesetletnice in predstav vijo delovnih uspehov društva.
Članom gasilskega društva še naprej uspešno in učinkovito de*1 delavce delovne organizacije, zl3S mladino, pa vabimo, da se vključuj, delo društva ter z množičnostjo... znanjem, ki si ga bodo pridob*1 pomagajo pri širjenju požarnov*1* nostne kulture in požarne preventi'6
I
:fr I

Nov pravilnik za Zunanjetrgovinske kadre
Ob sprejemanju novega pravilnika o delih in nalogah na področju ^unanjetrgovinskega prometa v naši delovni organizaciji je prav, da “elavce Litostroja vsaj v grobem seznanimo s tem, kaj sploh je ?unanjetrgovinska registracija, kako se pridobi in katere zahteve je treba lzPolniti zanjo.
Temeljna ali druga organizacija združenega dela, ki je registrirana za °Pravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa, mora po zakonu imeti ^trezne delavce za opravljanje teh poslov: delavce s posebnimi pooblastili ln odgovornostmi ter ustrezne strokovne delavce.
Kai so ustrezni delavci?
2a opravljanje zunanjetrgovinskih poslov se štejejo ustrezni delavci, ki Izpolnjujejo vse zahteve glede stro-ovne izobrazbe in drugih pogojev,
1 so določeni s samoupravnim Plošnim aktom ter pozitivnim pred-Plsorn. (Odlok o minimalni stro-• °vni izobrazbi in drugih pogojih, ki . rnorajo izpolnjevati delavci, kateri llllaio posebna pooblastila in odgo-v°rnosti, in drugi strokovni delavci opravljanje poslov zunanjetrgo-'nskega prometa, objavljen v Urad-nena listu SFRJ št. 9/78).
^do preverja ustreznost?
, Ali ima organizacija združenega e*a ustrezne delavce za opravljanje Zunanjetrgovinskih poslov, preverja °spodarska zbornica republike ozi-r°ma avtonomne pokrajine, ki za Sv°je območje vodi seznam vseh žunanjetrgovinskih kadrov. Temeljni °r|anizaciji na njeno zahtevo izda Potrdilo o tem, da ima ustrezne . avce za opravljanje zunanjetrgo-'nskih poslov s poimensko navedbo . Bavcev, pogojev, ki jih izpolnju-q1°> ter del in nalog, ki jih opravljajo.
Ospodarska zbornica torej vodi , gister zunanjetrgovinskih kadrov, ce Ptavirno, da ima določena oseba _ nan)etrgovinsko registracijo, po-ent> da je vpisana v omenjeni gtster Gospodarske zbornice.
^ako teče postopek?
Delavec zunanjetrgovinske regi-
Slracij,
J e ne more zahtevati sam.
temveč poda zahtevo temeljna organizacija, ki pristojni Gospodarski zbornici skupaj za zahtevo pošlje tudi vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju zahtev.
Gospodarska zbornica presoja zahtevek s treh vidikov:
1.	Ali delavec opravlja dela in naloge, za katere se po splošnem aktu organizacije združenega dela zahteva zunanje trgovinska registracija.
2.	Ali delavec izpolnjuje zahteve splošnega akta organizacije združenega dela za razporeditev k delom in nalogam, ki jih opravlja (strokovna izobrazba, delovne izkušnje, znanje tujega jezika in druge zahteve).
3.	Ali delavec izpolnjuje zahtevane pogoje po zgoraj omenjenem odloku.
Opravljanje del in nalog, za katere se zahteva zunanjetrgovinska registracija
Posebej želimo poudariti prav to zahtevo, ki je sicer logična, a smo opazili, da mnogim ni znana.
Gre namreč za to, da si delavec zunanjetrgovinske registracije (ZTR) ne more pridobiti same po sebi, ne glede na to, na kakšnem delovnem mestu dela. Lahko bi navedli naslednjo primerjavo: Lahko si pridobiš vozniški izpit, ne glede na to, ali imaš avto ali ne, ali boš kdaj vozil avto ali ne; lahko si pridobiš potrdilo o opravljenem tečaju tujega jezika ne
I. Iegacija Z VVZ Milevsko v pogovoru s predstavniki Mt°stroja (Foto: K. G.)
Sprejet program
PoČitniš
ce izmenjave
tedeljek, 9. marca, je v Litostroj prispela delegacija narodnega »ZVVZ« iz Milevskega na Češkoslovaškem. Delegacijo je vodil 'k njihovega sindikata Vaclav Tvrdy, spremljali pa so ga še Andjel :, vodja oddelka za rekreacijo delavcev v ZVVZ, ter Vlasta t in Jaroslav Ornst, predstavnika podjetja KOVOSVIT iz mesta » Usti.
:>tni predsedniki sindikata in tozda ZSE so dokončno utrdili letošnjega obojestranskega počitniškega sodelovanja. Natančneje ;lili tudi vse termine za bivanje njihovih skupin v Jugoslaviji pa •in naših delavcev na Češkoslovaškem. Ob koncu obiska pa so ••ki sindikata obeh podjetij. podpisali še letošnji dogovor o nskem sindikalnem sodelovanju.
i
V
glede na to, ali boš kdaj ta tuj jezik uporabljal ali ne. Ne moreš pa si pridobiti ZTR, če ne delaš na delovnem mestu, za katero se ZTR zahteva, kjer se torej ne opravljajo zunanjetrgovinski posli. To tudi pomeni, da ZTR izgubiš, ko te posle prenehaš opravljati in si razporejen k takim, za katere se ZTR ne zahteva, ne glede na to, da sicer pogoje za pridobitev ZTR izpolnjuješ.
Izpolnjevanje zahtev splošnega akta
S splošnim aktom organizacije združenega dela (razvid del in nalog) so določene zahteve glede strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in morebitne druge zahteve, ki jih delavec mora izpolnjevati, da lahko opravlja ta dela in naloge.
V pravilniku o delih in nalogah na področju zunanjetrgovinskega prometa v naši delovni organizaciji so te zahteve iz razvida povzete, dopolnjene so z zahtevo znanja tujega jezika. Z zgoraj navedenim odlokom je namreč določeno, da mora organizacija združenega dela v svojem splošnem aktu za delavce, ki imajo v zunanjetrgovinskem prometu posebna pooblastila in odgovornosti, ter za tiste, ki opravljajo komercialne posle v zunanjetrgovinskem prometu, določiti vsaj en svetovni ali drug jezik, ki ga mora delavec znati, da bi te posle lahko uspešno opravljal.
Izpolnjevanje zahtev odloka
Že citirani odlok določa zahteve, ki jih mora delavec izpolnjevati za pridobitev ZTR, ločeno glede na tri vrste poslov, ki se v zunanjetrgovinskem prometu opravljajo. To so:
a)	komercialni posli,
b)	pravni posli,
c)	devizno-finančni posli, posli mednarodnega transporta in špedicije, zavarovanje in pogodbene kontrole ter carinski posli.
Zahteve odloka so različne tako glede na vrsto poslov po omenjenih treh kategorijah kot glede na stopnjo strokovne izobrazbe, ki jo je delavec dosegel. Konkretno naštevanje bi bilo preobsežno, v splošnem pa lahko takole opredelimo zahteve odloka:
a)	Za pridobitev ZTR za opravljanje komericalnih poslov je potrebno imeti najmanj srednješolsko izobrazbo, potrebno pa je tudi preverjeno znanje tujega jezika in opravljen zunanjetrgovinski izpit (slednje ne velja za nekatere družboslovne fakultete).
Potrebno je imeti tudi dve do osem let določene vrste delovnih izkušenj, pri čemer sta vrsta in trajanje delovnih izkušenj odvisni od dosežene stopnje in smeri strokovne izobrazbe.
b)	Za pridobitev ZTR za opravljanje pravnih poslov je potrebna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izukušenj ali opravljen pravosodni izpit.
c)	Za pridobitev ZTR za opravljanje devizno-finančnih in ostalih tovrstnih poslov je potrebna najmanj srednješolska izobrazba in eno do tri leta delovnih izkušenj.
Končno na cilju
Ko Gospodarska zbornica na podlagi predloženih dokazil glede dosežene stopnje izobrazbe in delovnih izkušenj ter opravljenega preverjanja znanja tujega jezika in opravljenega zunanjetrgovinskega izpita, kadar se to dvoje zahteva, ugotovi izpolnjevanje vseh potrebnih zahtev, izvrši vpis delavca v register zunanjetrgovinskih kadrov in organizaciji združenega dela o tem izda posebno listino. Delavec si je tako pridobil zunanjetrgovinsko registracijo.
J. Khalil
Obvestilo bralcem
Bralcem našega časopisa sporočamo, da je uredniški odbor na svoji izredni seji 18. marca 1981 analiziral anketo, ki smo jo objavili v februarski številki o tem, kakšno je mnenje bralcev o novi časopisni glavi.
V	uredništvo smo prejeli nekaj nad trideset izpolnjenih anketnih lističev. Mnenja so bila različna. Nekaj jih je bilo za, večina pa proti novi glavi.
V	odgovorih so naši sodelavci z različnih področij dela v večini izrazili željo, da ostane napis imena časopisa s klasičnimi črkami litostrojskega stila. Iz odgovorov smo razbrali, da je naš časopis del naše tradicije in pripadnosti kolektivu. Oblika črk oziroma glave torej ostane, le da bo nekoliko očiščena raznih dodatkov in napisov. Taka glava bo bolj preprosta, čitljiva in vidna.
Anketa pa nam je povedala še nekaj. Z veseljem smo ugotovili, da je naš časopis dejansko postal glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj.
Vsem, ki ste nam poslali izpolnjene anketne lističe, se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje pri oblikovanju našega časopisa. Pričakujemo pa, da vas odslej ne bo zanimala več samo zunanja oblika časopisa, temveč, da boste svojo pozornost usmerili tudi v vsebinsko analizo časopisa in člankov. Časopis namreč ne more biti dober le če je lep na zunaj — pomembnejša je vsebina. Torej pričakujemo, da boste sodelovali tudi na tem področju.
Za uredniški odbor M. Jurjavčič
Obisk delovne skupine
V	Litostroju se je 25. februarja 1981 leta mudila delovna skupina zveze sindikatov Jugoslavije z namenom, da se seznani z aktualnimi vprašanji samoupravljanja delavcev in nalog sindikata na tem področju.
Delovna skupina za politični sistem predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki obiskuje delovne organizacije v vseh republikah in pokrajinah pripravlja izhodišča za oblikovanje resolucije 3. kongresa sa-moupravljalcev, ki se bo odvijal meseca junija v Beogradu.
V	razvoju je posebna pozornost veljala naslednjim vprašanjem: zbor delavcev in določanje o vsebini na zborih, referendumu ter priprave na to obliko osebnega izjavljanja, predhodna razprava v delovnih, samoupravnih oziroma sindikalnih skupinah, odločanje v delavskih svetih TOZD, uveljavljanje sveta delavcev, odločanje v delavskem svetu delovne organizacije, odločanje v drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničevanje samoupravne delavske kontrole in varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. Gostje so se v daljšem razgovoru seznanili s stanjem na tem področju v Litostroju. Informacije, ki so jih prejeli pa bodo koristno uporabili pri oblikovanju dokumentov za 3. kongres samoupravljalcev.
Jugoslovanska hokejska reprezentanca se je podpisala za Lito-strojčane
Hokejisti iz Milevskega in naši reprezentantje na kosilu v naši delavski restavraciji. V ospredju igralci Janez Petač, Sašo Košir in vratar Prusnik (Foto: M. M.)
Skupaj z delegacijo so v Jugoslavijo pripotovali tudi hokejisti hokejskega kluba ZVVZ iz Milevskega, ki igrajo v drugi oziroma narodni ligi Češke. Hokejisti so pripotovali v Ljubljano na povabilo naše državne hokejske reprezentance. Ta se je v Ljubljani pripravljala na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B, ki se je pričelo v petek, 19. marca v Ortiseju v sosednji Italiji.
Hokejisti so v hali Tivoli odigrali z našimi reprezentanti dve prijateljski tekmi, kateri so si ogledali tudi številni Litostrojčani. Hokejisti iz Milevskega so si v četrtek, 12. marca dopoldne ogledali še tovarno, potem pa so se še enkrat srečali z jugoslovanskimi reprezentanti na skupnem kosilu v naši restavraciji.
Po novih poteh usmerjenega izobraževanja
V začetku marca je bil objavljen v časopisih razpis za vpis učencev v srednje šole za šolsko leto 1981/82. Letošnji razpis se precej razlikuje od dosedanjih, saj se bodo učenci vpisovali že za izobraževanje po novih programih srednjega usmerjenega izobraževanja. Čeprav smo v našem časopisu že večkrat pisali o uvajanju usmerjenega izobraževanja, je vendar prav, da sedaj ob razpisu za vpis na kratko predstavimo značilnosti srednjega usmerjenega izobraževanja. Prvotni načrti so se namreč še spreminjali, dokler se niso izoblikovali v tak sistem in programe srednjega usmerjenega izobraževanja, ki jih bomo pričeli izvajati v novem šolskem letu v vseh srednjih šolah Slovenije, in sicer tako za mladino kot za odrasle.
V tem članku gre torej za osvetlitev glavnih značilnosti srednjega usmerjenega izobraževanja za začetek dela. Usmerjeno izobraževanje pa obsega tudi izobraževanje na višjih šolah ter usposabljanje in dopolnilno izobraževanje, ki ga ne izvajajo samo šole, temveč tudi temeljne oziroma delovne organizacije, njihovi izobraževalni centri, delovne univerze in še druge izobraževalne organizacije.
Spremembe že pri vpisu v šolo
Razlike med dosedanjim šolskim sistemom srednjega izobraževanja ter novim srednjim usmerjenim izobraževanjem se kažejo že pri vpisu v šolo. Učenci se bodo vpisovali v srednje šole, ki bodo izvajale različne vzgojnoizobraževalne programe in ne več v gimnazije, tehniške ali poklicne šole. Vključitev v programe pri vpisu v prvi razred srednje šole usmerjenega izobraževanja največkrat ne bo zahtevala konkretne poklicne odločitve, ampak le odločitev za splošno usmeritev, za vzgojno-izobraževalni program in nato še za smer izobraževanja, ki bo učenca postopoma vodila do konkretnega poklica. Pri tem naj že takoj sedaj pripomnimo, da bodo šole izobraževale učence za začetek dela in da se bodo učenci mnogo bolj kot doslej usposobili za svoj poklic po šoli kot zaposleni delavci-pripravniki.
Oglejmo si izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih srednjega usmerjenega izobraževanja na primeru kovinarske stroke. Ta stroka ima eno samo izobraževalno usmeritev, ki se imenuje kovinarsko predelovalna industrija (nekatere druge stroke imajo več usmeritev, elektro stroka npr. dve: elektrotehniško in računalniško). Znotraj kovinarsko predelovalne usmeritve se učenci lahko vključijo v naslednje programe in smeri izobraževanja:
VIR SR — srednji vzgojnoizobra-ževalni program srednjega usmerjenega izobraževanja za III., IV., in V. stopnjo zahtevnosti del in nalog; vanj se lahko vključijo učenci, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne šole;
VIP NAD — nadaljevalni vzgoj-noizobraževalni program srednjega usmerjenega izobraževanja za V. stopnjo zahtevnosti del in nalog; namenjen je le zaposlenim s končanim VIP SR IV. stopnje zahtevnosti, po določeni dobi delovnih izkušenj.
Stopnje zahtevnosti del in nalog so določene po dogovorjeni klasifikacijski lestvici v SFRJ v razponu od I. stopnje (najenostavnejša dela) do VIII. stopnje (najzahtevnejša dela).
Iz poimenovanja smeri se velikokrat ne vidijo dosedanji značilni poklici, vedno pa tudi znano ime smeri ne označuje izobraževanje za en sam poklic (npr. smer finomehanik, pri kateri gre tudi za poklice urar, zlatar, optik, filigranist). Zato je treba vedeti, v katere poklice vodi posamezna smer izobraževanja in v razpisu za vpis so v pojasnilih navedeni značilni poklici za vsako smer izobraževanja.
V drugih usmeritvah poznamo programe, ki nimajo več smeri, ali pa usmeritve nimajo vseh vrst programov.
Pot do poklica zahteva več odločitev — o usmeritvi, o vzgojnoizobraže-valnem programu in o smeri izobraževanja
Učenec se bo torej po končani osnovni šoli najprej odločil, v katero področje oz. stroko in njeno izobraževalno usmeritev se bo vključil in v kateri vzgojnoizobraževalni pro-
grama, je zelo pomembno, da se bo učenec vpisal na tako srednjo šolo, ki ustreza njegovim željam glede usmeritve, vzgojnoizobraževalnega programa in smeri.
V prvem letu izobraževanja pouk še ne bo potekal po učnih načrtih posamezne smeri, ampak bo enak za vse učence, ne glede na smer izobraževanja in v veliki meri tudi ne glede na posamezen vzgojnoizobraževalni program iste zahtevnosti. Obsegal bo v glavnem pouk splošne, skupne vzgojnoizobraževalne osnove, ki je skupna za vse učence v srednjem usmerjenem izobraževanju. V skrajšanih vzgojnoizobraževalnih programih bodo imeli učenci v prvem letu pouk skupne vzgojnoizobrazbene osnove v skrajšanem obsegu, zato pa že več skupnih strokovno teoretičnih in praktičnih vsebin.
Odločitev na preizkušnji
Tako se bo učenec usmeril v smer izobraževanja šele po prvem letu izobraževanja, pri nekaterih vzgojnoizobraževalnih programih pa tudi šele po prvih dveh letih. Pred tem bo moral izpolniti nekatere pogoje. Tako so npr. pogoj za vključitev v vse smeri triletnega izobraževanja za dela IV. stopnje zahtevnosti pri programu kovinar — strojnik pozitivne ocene iz vseh predmetov I. letnika, lahko pa se bodo vključili v te smeri tudi učenci, ki bodo imeli negativno oceno iz tujega jezika. Za vključitev v smer štiriletnega izobraževanja strojni tehnik za dela in naloge V. stopnje zahtevnosti pa se zahteva poleg pozitivnih ocen iz vseh predmetov I. letnika tudi ocena najmanj dobro iz matematike in fizike.
Opredelitev pri vpisu za izobraževanje po določeni smeri torej ne pomeni, da se bo učenec v tisti smeri vedno tudi izobraževal, saj bo moral izpolniti navedene pogoje. Na vpis oziroma vključitev v posamezno smer izobraževanja pa bodo poleg izpolnjevanja pogojev vplivale še kadrovske potrebe združenega dela. Zato bodo posamezne šole že pred vpisom učencem povedale, koliko učencev bodo lahko izobraževale v
posameznih smereh .
Iz vsega navedenega lahko vidimo, kako pomembno vlogo bo imelo poklicno svetovanje v osnovni šoli in pomoč pri pravilnem usmerjanju učencev v srednji šoli. Vzgojnoizobraževalni programi so sestavljeni tako, da omogočajo tudi kasnejše prehajanje še v srednji šoli bodisi iz
KOVINARSKA PREDELOVALNA INDUSTRIJA
KOVINAR STROJNIK
VIP
NAD
OBRATNI STROJNI TEHNIK
OBDELOVALEC KOVIN IN UPRAVLJALEC STROJEV
SMER: vzdrževalec in upravljalec strojev
SMER: obdelovalec kovin SMER: spajalec in rezalec kovin
Pojasnila:
VIP SKR — skrajšani vzgojnoizobraževalni program srednjega usmerjenega izobraževanja za II. stopnjo zahtevnosti del in nalog; vanj se lahko vključijo tudi učenci, ki niso dokončali vseh 8 razredov osnovne šole, a so sicer izpolnili osnovnošolsko obveznost;
SMER: oblikovalec kovin SMER: preoblikovalec in spajalec kovin
SMER: monter in upravljalec energetskih naprav SMER: finomehanik SMER: vzdrževalec
vozil in strojev SMER: strojni tehnik
gram. Prav tako bo moral pri vpisu navesti, v kateri smeri se želi izobraževati, če ima vzgojnoizobraževalni program več smeri izobraževanja. Ker bodo izvajale šole srednjega usmerjenega izobraževanja različne vzgojnoizobraževalne programe in posamezne šole ne prav vseh smeri nekega vzgojnoizobraževalnega pro-
SMER: tehnik tehnolog SMER: tehnik za žel. vozila in naprave
SMER: tehnik energetik
enega programa v drugega (npr. iz srednjega v manj zahtevni skrajšani program in obratno) ali iz ene v drugo smer izobraževanja. Za prehod v zahtevnejši program ali v zahtevnejšo smer bo potrebno nadoknaditi manjkajoči del vsebin zahtevnejšega programa ali smeri. Seveda pa si je potrebno prizadevati, da bi se učenci
Žlebljenje podsklopa za razbremenilno zapiralo za HE Hemren Dam (Foto: E. L.)
čim ustrezneje usmerili že ob prvih odločitvah.
Na izobraževanju v šoli za začetek dela temelji nadaljnje usposabljanje za poklic
Učenec se bo izobraževal v svoji smeri za začetek dela. To velja tudi za vzgojnoizobraževalni program, ki sicer nima dveh ali več smeri izobraževanja. Večkrat pa bo tako, da bo učenca posamezna smer pripravila za začetek dela za več poklicev hkrati. Smer oblikovalec kovin pri vzgojno-izobraževalnem programu kovinar-strojnik npr. vodi v poklice strugar, frezalec (rezkalec), vrtalec, ostrilec, brusilec, graver, orodjar, puškar, tehniški strojni risar in mehanik obdelovalnih strojev (strojni mehanik). Učenec bo dobil po triletnem uspešnem izobraževanju v spričevalu naziv »oblikovalec kovin«. Za enega izmed konkretnih navedenih poklicev pa se bo še usposabljal kot zaposleni dela-vec-pripravnik, in sicer v času do šest mesecev. Ko bo opravil program takega poklicnega usposabljanja v svoji temeljni oz. delovni organizaciji (v Litostroju pa delno lahko v delavnicah izobraževalnega centra), bo postal strugar, frezalec (rezkalec), orodjar. . . — pač tisto, za kar se bo usposabljal. Dobil bo tudi ustrezno potrdilo ali pripis na spričevalu.
Seveda se vzgojnoizobraževalni programi različnih strok in usmeritev ter različnih smeri izobraževanja med seboj razlikujejo. Čas usposabljanja za konkreten poklic po šoli bo različen, pač glede na to, koliko konkretnih znanj si bo lahko učenec pridobil že v šoli. Tako je npr. značilno, da imajo skrajšani programi več sestavin izobraževanja za konkretna dela, prav tako jih imajo več nekateri
drugi programi srednjega izobraž6' vanja (npr. za smer, ki vodi v pokli1 voznika-šoferja motornega vozib)' Vendar veljajo ugotovitve v te>1’ članku za večino vzgojnoizobraž6' valnih programov in smeri izobr3' ževanja.
Za smer strojni tehnik v vzgojo0' izobraževalnem programu kovina1" strojnik, podobno pa tudi za tak6 smeri štiriletnega izobraževanja ' drugih programih, velja, da se lahk0 učenec po končanem izobraževanj11 za začetek dela na šoli zaposli k°l tehnik ali pa nadaljuje izobraževa; nje na višji oz. visoki šoli v svol1 usmeritvi. Sicer pa se vsem, ki boi0 končali katerega od vzgojnoizobra-ževalnih programov oz. eno od nje' govih smeri izobraževanja, odpiraj0 možnosti za nadaljnje izobraževanj6 v isti usmeritvi ob delu ali iz dela. P0' sameznik pa bo moral uskladiti svoj6 želje z realnimi družbenimi možnost' mi, zlasti pa s potrebami svoj6 temeljne oz. delovne organizacij6-Možni so tudi prehodi iz ene v drug0 usmeritev, npr. iz elektrotehniške v kovinarsko, vendar bo moral taK udeleženec nadoknaditi manjkaj006 znanje iz glavnih vsebin iz program) druge usmeritve. To velja tudi za vključitev v študij na višjo ali visok0 šolo (univerzo), saj ne bo več splošn6 pripravljalnice, kot je bila dosl6) gimnazija.
Sl
p,
B
P
e
le
Prihodnjič bomo razložili nekater6 sestavine programov srednjega u smerjenega izobraževanja in priprave na njihovo izvajanje. Bralce opozaf jamo na objavo razpisa za vpis uče0 cev v prvi letnik šole v naše0! izobraževalnem centru v tej števil16 časopisa. V njej vas seznanjamo, P° katerih programih in smereh bom0 izobraževali učence v šolskem l6tl'
1981/82-	H. Prem6|i
Obzornik
Mesečna ljudska revija Prešernove družbe
Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolj poznal.
Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina, prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom Janežem.
Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
3>M/ O /	/ /o / 7? 3
* Založenost jugoslovanskega 4 trga v letu 1980
Kljub temu, da se je v letu 1980 domača proizvodnja surovin in ^‘Produkcijskega materiala povečala hitreje od povprečja za industrijo, je bila ponudba teh materialov še naprej nezadovoljiva. Proizvodnja industrijskih surovin je bila v velikem delu odvisna od uvoženih surovin, bar je pri omejevanju uvoza vplivalo na nivo in strukturo domače ponudbe. Poleg tega se je jugoslovansko ponudba surovin in reprodukcijskega Materiala zmanjšala zaradi večjega izvoza, zato je bilo tudi povpraševanje P° surovinah večje kot v prejšnjih letih.
aže'
,1^
terf
aže'
bn'
jnO'
nat"
:ake a v hk° inju kd
;V3'
voji ndo .ra-nje' rajo inje Poro je
ist' 'Oje :ije. .lg° e v tak oče .m3 za
Gibanje industrijske proizvodnje:		
1976	1977	1979	1980
Industrijska	proizvodnja	3,4	9,4	7,9	4,3
Industrijska proizvodnja se je v Sloveniji povečala za 2,6 odstot-ba v primerjavi z letom 1979. Če pa sedamo lanskoletno proizvodnjo, so .ni med dejavnostmi doseženi raz-itčni rezultati:
dejavnosti	%
Elektroindustrij a fedelava kovin trojna industrija redelava nekovin azična kemija redelava barvnih kovin E-rna metalurgija
1,7
5.5
1.5
4.6 3,2 4,0
-0,7
ročili in majhnimi zalogami surovin in gotovih izdelkov. Skoraj 20 odstotkov celotne industrije je ocenilo, da je bilo občasno preslabo preskrbljeno s surovinami in reprodukcijskim materialom. Nepreskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom je bila večinoma prisotna pri panogah našega gospodarstva, najbolj pa se je čutila v predelovalni in strojni industriji. Ob koncu leta se je položaj še poslabšal zaradi dodatnega omejevanja uvoza.
Obseg uvoza
Res je, da se je v letu 1980 povečala proizvodnja reprodukcijskega materiala za 4,5 in industrijska proizvodnja za 4,3 odstotke. Istočasno se je fizični obseg uvoza zmanjšal za 11 odstotkov, izvoz pa se je povečal za 9 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Da bi uresničili začrtane cilje ekonomske politike v letu 1980, bi bilo potrebno poiskati zamenjavo dragih uvoženih surovin pri domačih proizvajalcih. Zaradi tega bi morali doseči korenite spremembe v naši bazični industriji, da bi bila sposobna nadomestiti uvožene surovine z domačimi. Žal smo na tem področju še na začetku, tako da v letu 1980 ni bilo čutiti bistvenih sprememb v strukturi in kvaliteti našega gospodarstva. Tega nismo dosegli, zato je bilo iluzorno s spremembami zakonskih predpisov vplivati na tokove gospodarstva.
Konec leta se je proizvodnja povečala v večini panog našega gospodarstva, nismo pa dosegli posebnih izboljšav v proizvodnji in ponudbi surovin in reprodukcijskega materiala. V posebno težkem položaju je bila industrija oziroma delovne organizacija, ki večino svoje
I Veliko delovnih organizacij je v etu 1980 razpolagalo z veliko na-
	1976	1977	1978	1979	1980
Obseg uvoza	-6,8	13,1	1,0	8,0	-10,9
RAZPIS
za vpis učencev v L letnik za šolsko leto 1981/82
I. V kovinarski predelovalni usmeritvi bomo izvajali naslednje vzgojnoizobraževalne programe:
pa tudi za nadaljevanje izobraževanja na višji oziroma visoki šoli v isti usmeritvi.
.ko
Šne
slej
:erc
ti'
ave
:ar
en-
em
ilki
po
in0
etn
ie|Č
1.	Obdelovalec kovin in upravljalec strojev — smer obdelovalec kovin — 1 oddelek, 32 učencev
To je skrajšani — dveletni program, v katerega se lahko vključijo tudi učenci, ki niso dokončali 8 razredov osnovne šole, a so sicer izpolnili osnovnošolsko obveznost. Učenci se bodo izobraževali za dela Pri ročni obdelavi kovin ali za manj zahtevno in serijsko obdelavo kovin na stružnicah, stiskalnicah in drugih obdelovalnih strojih, za dela pri pripravi materiala, lansiranju polizdelkov ali izdelkov, za manj Zahtevno montažo kovinskih elementov, inštalacij in Za strežbo pri polavtomatskih m avtomatskih strojih.
2.	Kovinar strojnik — 6 oddelkov, 192 učencev
To je srednji program, v katerega se lahko vključijo
učenci, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne šole. Učenci se bodo lahko izobraževali v skladu s kadrovskimi potrebami in na podlagi svoje uspešnosti, razvoja in napredka v dveh smereh:
a)	oblikovalec kovin — to je smer triletnega izobraževanja za začetek dela v naslednjih značilnih poklicih strugar, frezalec (rezkalec), vrtalec, brusilec, orodjar, mehanik obdelovalnih strojev (strojni meha-mk), tehniški strojni risar.
b)	strojni tehnik — to je smer štiriletnega izobraževanja za začetek dela v poklicu strojni tehnik, pa tudi
nadaljevanje izobraževanja na višji oziroma visoki šoli v isti usmeritvi.
V metalurški usmeritvi bomo izvajali vZgojnoizobraževalni program »metalurg« —
7 oddelka, 64 učencev
To je srednji program, v katerega se lahko vključijo jčenci, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne š°le. Učenci se bodo lahko izobraževali s kadrovskimi Potrebami ter na podlagi svoje uspešnosti, razvoja in napredka v treh smereh:
v a) livar — kalupar — to je smer triletnega izobra-'-e van j a za začetek dela v livanju in kaluparjenju železa ln jekla, jeklenih litin, barvnih kovin in njihovih zlitin;
b) livarski modelar — to je smer triletnega izobraževanja za začetek dela v izdelovanju modelov iz
esa (modelni mizar) in umetnih mas;
, j) metalurški tehnik — to je smer štiriletnega izo-raževanja za začetek dela v poklicu metalurški tehnik,
III. V elektrotehniški usmeritvi bomo izvajali vZgojnoizobraževalni program »telekomunikacije«
— 3 oddelki, 96 učencev
To je srednji program, v katerega se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne šole. Učenci se bodo lahko izobraževali v skladu s kadrovskimi potrebami in na podlagi svoje uspešnosti, razvoja in napredka v dveh smereh:
a)	elektrikar za telekomunikacije — to je smer triletnega izobraževanja za začetek dela v značilnih poklicih TK naprav in monter TT omrežij.
b)	elektrotehnik za telekomunikacije — to je smer štiriletnega izobraževanja za začetek dela v poklicu elektrotehnik za telekomunikacije, pa tudi za nadaljevanje izobraževanja na višji, oziroma visoki šoli v isti usmeritvi.
Kandidati bodo že v prijavi za vpis navedli, v kateri smeri se želijo izobraževati po prvem letu izobraževanja. Za vključitev v smeri oblikovalec kovin, livar-ka-lupar, livarski modelar in elektrikar za telekomunikacije so pogoj pozitivne ocene iz vseh predmetov I. letnika, lahko pa se bodo vključili v te smeri tudi učenci, ki bodo imeli iz tujega jezika negativno oceno. Za vključitev v smeri strojni tehnik, metalurški tehnik za telekomunikacije pa bodo morali imeti učenci poleg pozitivnih ocen iz vseh predmetov 1. letnika tudi oceno najmanj dobro iz matematike in fizike.
Za učence v kovinarski predelovalni in metalurški usmeritvi daje Litostroj štipendije že v začetku šolanja, medtem ko je program »telekomunikacije« namenjen predvsem za potrebe Iskre. Po navedenih programih oziroma smereh pa bomo izobraževali učence tudi za potrebe nekaterih drugih delovnih organizacij.
Učenci iz oddaljenih krajev, ki se bodo izobraževali za potrebe Litostroja, imajo možnost bivanja v domu učencev. Učenci se bodo prijavili za vpis s posebnim obrazcem (DZS 1,20) na svoji osnovni šoli. Rok je do 10. aprila letos. Osnovna šola bo poslala prijave na našo šolo, pri nas pa jih bomo obravnavali takoj po 10. aprilu. Kandidate bomo obvestili, če izpolnjujejo splošne pogoje za vpis. Ko bodo učenci 15. junija prejeli osnovnošolska spričevala, jih bodo dostavili nam, rok dostave je do 20. junija, zatem pa bomo kandidate dokončno obvestili ali so sprejeti v šolo.
V začetku marca je prišel na poslovni obisk v Litostroj direktor narodnega podjetja »ČKD« iz Blanskega dipl. ing. Vladimir Petlach. Direktor Petlach je poslovni obisk v Litostroju izkoristil tudi za pogovore z našim predsednikom konference sindikata Pavlom Stupnikarjem in direktorjem tozda ZSE Milanom Vidmarjem. Pogovarjali so se o letošnjem sodelovanju obeh sindikatov in o počitniških izmenjavah za leto 1981.
proizvodnje izvažajo. Da bi uresničili planirani izvoz, bi morali pravočasno z dodatnimi ukrepi ekonomske politike močneje stimulirati izvozno usmerjene delovne organizacije ter jim dati prednost pri uvozu reprodukcijskega materiala.
Črna metalurgija
Celotna panoga črne metalurgije je imela v letu 1980 težave pri preskrbi s surovinami in repromaterialom. To je v glavnem posledica neusklajenih odnosov med ponudbo in povpraševanjem po teh surovinah (grodelj, železo, ferolegure itd.). Stanje se je še poslabšalo zaradi omejitvenih ukrepov pri uvozu. Povzročeni so bili zastoji v procesu proizvodnje in preskrbi tega. Uvoz železa za potrebe železarn se je v letu 1980 povečal, uvoz ferolegur in ostalih surovin pa je zaostajal za resničnimi potrebami železarn, tako da se je ta proizvodnja zmanjšala v letu 1980 za 0,7 odstotkov. Proizvajalci jekla so zaradi omejitev pri uvozu zmanjšali proizvodnjo nekaterih materialov tudi do 30 odstotkov.
Proizvodnja jekla v SR Sloveniji:
1975
1976
1977
1978
1979
1980
803.000	ton
782.000	ton
788.000	ton
801.000	ton
757.000	ton
781.000	ton
Naročila, ki jih ima črna metalurgija, so bila daleč nad realnimi možnostmi te panoge, tako da lahko pričakujemo pomanjkanje teh materialov tudi v naslednjem obdobju.
Barvna metalurgija
Preskrbljenost tržišča s potrebnimi surovinami in reprodukcijskim materialom se je v letu 1980 slabšala iz meseca v mesec, tako da je v pro-
izvodnem procesu nekaterih proizvajalcev prišlo do resnih motenj ali celo prekinitve proizvodnje.
Proizvodnja barvne metalurgije se je v letu 1980 povečala za 4,3 odstotke, predelava barvnih kovin pa za 4 odstotke. Neskladnost med proizvodnjo in predelavo barvnih kovin se je odražala na trenutni nezadostni preskrbi trga s temi izdelki. Tudi letos ne moremo pričakovati večje proizvodnje kot leta
1980.
Predelovalna industrija
Položaj predelovalne industrije glede na povpraševanje bi lahko ocenili kot zadovoljiv, saj domače povpraševanje presega razpoložljive zmogljivosti. Večina proizvajalcev ima več naročil kot proizvodnih zmogljivosti.
Opozoriti pa moramo na dokaj težak položaj te panoge glede na nezadostno preskrbljenost jugoslovanskega tržišča s potrebnimi suro-
vinami in repromateriala iz uvoza. Večina proizvajalcev nima zadostnih zalog materiala.
Glede na to, da si ta industrijska panoga ni mogla v celoti zagotoviti potrebnih deviznih sredstev za uvoz surovin, se je konec leta 1980 vse bolj usmerjala v izvoz, kar je poslabšalo domačo ponudbo.
Poslovna in dohodkovna povezanost med proizvajalci surovin, predelovalci in končnimi porabniki teh materialov ni omogočala stalne zadovoljive proizvodnje, predelave in prodaje.
Kovinska industrija
Po občutnem padcu proizvodnje v prvem polletju leta 1980 se je proizvodnja v drugem polletju rahlo povečala. Približno 90 odstotkov proizvajalcev je imelo proizvodnjo zasedeno z naročili. Pri tej ponudbi je imela več kot polovica proizvajalcev proizvodne zmogljivosti za dva, tri ali več mesecev vnaprej. Zaradi previsokih cen in slabše konjunkture v mesecu novembru in decembru je postal položaj kovinske industrije težak, saj je morala konkurirati najmočnejšim firmam zahodne Evrope. Uvoz surovin in repromateriala za potrebe te industrije je bil za okoli 10 odstotkov manjši kot v letu 1979.
Elektroindustrija
Ocenjujemo, da se je položaj proizvajalcev elektroindustrije v primerjavi z letom 1979 izboljšal. Kljub dobrim rezultatom, ki jih je dosegla elektroindustrija na domačem tržišču, pa ni bilo naročil za izvoz.
V zadnjem četrtletju leta 1980 se je položaj elektroindustrije poslabšal, saj je samo 2/3 proizvajalcev razpolagalo z zadostnimi zalogami surovin in repromateriala. V mesecu decembru je elektroindustrija izdelalala 4,7 odstotkov manj kot decembra 1979.
Kemijska industrija
V času začetka svetovne gospodarske recesije (pomanjkanje nafte, premoga itd.) je bil pritisk na kemijsko industrijo tako močan, da ponudba nikakor ni mogla pokriti povpraševanja porabnikov. Večje povpraševanje ni usklajeno tudi z večjo proizvodnjo, saj je zaradi nezadostne preskrbljenosti trga s surovinami in reprodukijskim materialom proizvodnja rasla počasneje od povpraševanja.
UVOZ
Ukrepi na področju gospodarskih odnosov s tujino, ki so bili sprejeti ob koncu leta 1979, so bili osredotočeni na zmanjševanje plačilno bilančnega primanjkljaja države. Visok plačilno bilančni primanjkljaj za leto 1979 je
(Nadaljevanje na strani 9)
Mar
PREDSTAVLJAMO VAM TOZD ZSE
Družbeni standard - občutljivop
Predstavljamo vam TOZD Zunanja storitvena enota (ZSE) z namenom, da podrobneje spoznamo delo, življenje, družbenopolitično delovanje, uspehe in težave, s katerimi se srečujejo delavci, ter prizadevanja za čim boljše usluge, ki jih nudijo ostalim temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim. TOZD ZSE je v Litostroju tozd splošnega družbenega pomena. Njegovo delo pomeni tudi enega od barometrov razpoloženja in zadovoljstva vseh članov delovne organizacije Litostroj. Težave, s katerimi se srečuje, morajo biti težave nas vseh, le tako bomo v skupno zadovoljstvo rešili probleme.
V TOZD ZSE je zaposlenih 180 delavcev, ki delajo v delavski restavraciji, samskih domovih, snažilni skupini, počitniških domovih in iz-letništvu, tiskarni in skupni službi.
Gospodarski plan za leto 1981 znaša 85.046.000 din, kar je za 19,7 odstotka večji v primerjavi z lanskim letom.
Struktura zaposlenih v tozdu: brez kvalifikacije — 7 delavcev polkvalificirani — 87 delavcev kvalificirani — 53 delavcev visokokvalificirani — 7 delavcev srednješolska izobrazba — 14 delavcev
višja šolska izobrazba — 4 delavci z visoko šolsko izobrazbo — 1 delavec
Povprečni osebni dohodek v letu 1980 je bil 7.400 din.
Delavska restavracija
Ko predstavljamo delavsko restavracijo, moramo omeniti nekaj osnovnih podatkov. Zgrajena je bila že pred 20 leti, kot moderen obrat družbene prehrane delavcev. Že leta 1947 je bil v baraki obrat prehrane za takrat še majhno število zaposlenih in delno tudi za graditelje objektov današnjega Litostroja. Mnogi se še spominjajo, da je takratna menza imela še svojo ekonomijo in farmo prašičev. Po graditvi novega objekta pred 20 leti se je položaj bistveno spremenil. Današnji pogoji dela in obratovanja pa zahtevajo ponovne preureditve zaradi izrabljenosti, zastarelosti in predvsem zaradi sanitarnih zahtev ter povečanja zmogljivosti.
Danes se v restavraciji redno hrani preko 650 delavcev. Dnevno pripravimo 250 zajtrkov, 650 kosil, 330 večerij, preko 3300 obrokov malice, poleg tega pa pri nas malica še okoli 200 zunanjih gostov.
Vso hrano pripravimo v naši delavski restavraciji in v glavnem strežemo v jedilnici restavracije. Malico pa delimo še v obratih jeklolivarne, sive livarne, obdeloval-nice, servisa, PZO, TVN, v kratkem pa tudi v novi hali PPO.
Vsa delilna mesta še dokaj dobro ustrezajo sanitarnim predpisom in pogojem delavcev, razen Obdelave m PZO, ki pa že pripravljata določene izboljšave.
V delavski restavraciji je sedaj zaposlenih 60 delavcev, ki delajo v
dveh izmenah, nekaj pa jih ima deljen delovni čas.
Poleg omenjenih obratov deluje še stalni bife v zgradbi uprave in trafika.
Delavci delavske restavracije pa imajo še občasno delo — ob raznih proslavah in drugih kulturnih ter športnih prireditvah v delovni organizaciji tudi postrežejo s hrano in pijačo.
Glede na že prej omenjene probleme moramo povedati, da je naše delo naporno, velikokrat nepriznano, zato velja kolektivu vse priznanje, da delo poteka nemoteno in dokaj kvalitetno.
Investicije
S sprejetjem samoupravnega sporazuma v vseh tozdih in delovnih skupnostih za izgradnjo objektov družbenega standarda je predvidena tudi modernizacija delavske restavracije. Predvidevamo, da bomo dela pričeli v prihodnjem letu, delno pa že v letošnjem. Upamo, da bomo uspeli pridobiti vsa soglasja, dovoljenja in načrte do letošnjega avgusta.
Rekonstrukcija predvideva nove skladiščne prostore v podzidavi, rezširitev kuhinje, dodatnega števila sedežev z dvema samopostrežnima linijama, nadzidavo prostorov za potrebe tozda in obvezno zaklonišče.
Poleg omenjenih sprememb pa je seveda potrebna predelava dovoda toplotne in električne energije. Nujnost rekonstrukcije narekuje zahteva sanitarne inšpekcije, zastarelost in izrabljenost opreme ter povečanje zmogljivosti.
Samski domovi
Danes ima Litostroj 661 ležišč v štirih samskih domovih, ki jih upravlja TOZD ZSE.
V samskem domu I, ki je bil vseljen leta 1975, imamo 190 ležišč, ta je najnovejši in sodobno opremljen. K opremi bomo morali nabaviti še omarice za čevlje in jih namestiti na hodnike. Na žalost pa so se že pokazale tudi pomanjkljivosti pri opremi kopalnic, tako jih delno obnavljamo.
Samski dom II je bil zgrajen leta 1953 in ima skupno 340 ležišč v sobah z dvema in s tremi posteljami. 27-letno obratovanje zahteva že velike adaptacije. Pri centralnem
Samopostrežna linija v delavski restavraciji nam služi že mnogo let — res je čas, da jo posodobimo! (Foto: E. L.)
ogrevanju moramo s sedanjega lastnega kotla preiti na komunalno ogrevanje, prav zaradi izrabljenosti naprav in nepravilne montaže grelnih teles.
Podobno je izrabljena tudi notranja oprema in kopalnice. Po programu naj bi prešli na KEL v letu 1982, takrat bi tudi zamenjali pohištvo v spodnjih dveh nadstropjih.
Samski dom III smo prevzeli od nekdanjega gradbenega podjetja »Stavbar« iz Kopra leta 1974. zgradba je stara 17 let. V tem domu imamo 40 ležišč in je glede udobja v precej slabem stanju.
Dom je v letu 1982 predviden za rušenje zaradi obvoznice.
Samski dom IV je naš najstarejši, pod imenom »provizorij« je bil. Zgrajen že leta 1948 za takratne potrebe gradnje in kasneje konstrukcije. Leta 1959 pa se je naša konstrukcija preselila na gospodarsko razstavišče in je bil dom delno preurejen v samski dom. V tem domu je bilo vse do leta 1978 150 ležišč, nato pa smo ga preuredili, nekoliko modernizirali in ima sedaj le 91 ležišč. Tudi ta dom je zaradi cestne obvoznice v letu 1982 predviden za rušenje.
v vseh domovih imamo poleg vodje in referenta zaposlenih še 18 sobaric, 3 gospodarje, 2 kurjača, mizarja, inštalaterja in občasno elektrikarja.
Investicije in adaptacije:
Poleg omenjenih adaptacij in investicij v domu 1 in II je predvidena novogradnja kot nadomestilo za rušenje doma III in IV, v sklopu samskih domov v Šentvidu za 150 oseb. Dogovorjena politika naše delovne organizacije pa predvideva gradnjo stolpiča z garsonjerami in manjšimi stanovanji na prostorih sedanjih barak v Korotanskem naselju. Stolpič naj bi imel približno 100 enot, v kletnih prostorih pa bi bila nova pralnica. Gradnja prvega stolpiča naj bi se pričela v letu 1982, gradnja drugega stolpiča z istim številom enot pa bi bila končana konec tega srednjeročnega načrta (leta 1985). V drugem stolpiču bo v pritličju tudi otroški vrtec in trgovina. Z izgradnjo omenjenih stavb bi bilo zaključeno prvo in drugo srednjeročno obdobje za reševanje potreb samskih ležišč.
Počitniški domovi in izletništvo
Oddelek počitniški domovi in izletništvo je eden najmlajših oddelkov v tozdu ZSE. Počitniške domove je najprej vodila kadrovska služba z ustanovitvijo tozda ZSE leta 1974 pa je celotna dejavnost prešla v upravljanje našega tozda. V letu 1980 smo od sindikata prevzeli v upravljanje tudi izletništvo, ki se ukvarja z zamenjavo počitniških zmogljivosti s podjetjem ZWZ iz Češkoslovaške in z ostalimi izleti za potrebe naše delovne organizacije. Danes imamo dva počitniška domova — v Fiesi in na Soriški planini, 19 prikolic, letno pa najamemo približno 100 ležišč pri drugih agencijah za potrebe letovanja naših delavcev.
Počitniški dom v Fiesi ima danes 100 ležišč in to v depandansi 60, v
Zadnji in hkrati najmodernejši samski dom, ki smo ga zgradili (Foto: E. L.)
domu I in III pa imamo tudi 40. Glede na to, da je urejena že kompletna dokumentacija in imamo dovoljenje, se bo izgradnja novega doma predvidoma pričela že v oktobru letošnjega leta. V novem domu bo 150 ležišč, ostala pa bi še depandansa s 60 ležišči, kar bi pomenilo preko 200 ležišč v Fiesi. Te potrebe bi zadostovale, če upoštevamo tudi izgradnjo počitniškega doma na Soriški planini s 100 ležišči. Poleg tega imamo še 19 prikolic, ki so razmeščene v FUNTANI pri Vrsarju in PREMANTURI pri Pulju. Pri pregledu cen počitniških storitev za leto 1981 smo ugotovili, da se bodo pri najetih zmogljivostih gibale zelo visoko — med 350. in 450.- dinarji, storitve v našem domu pa bodo le 250.- din.
Take podražitve zunanjih uslug in izrabljenost naših dosedanjih zmogljivosti nas sili v čimprejšnjo izgradnjo lastnih domov.
Počitniški dom na Soriški planini postaja z izgradnjo novih vlečnic, z boljšim dostopom in ugodnimi snežnimi razmerami vedno bolj privlačen za rekreacijo pa tudi za počitnice naših delavcev.
Danes imamo v spodnjem domu v sobah 37 ležišč, poleg tega pa še 16 skupnih ležišč. Vse to pa je glede na
zahteve naših delavcev premalo ij1 tudi ne ustreza več zahtevam današ' njega standarda. Izdelan je že idejn* načrt novega počitniškega doma, ki je v razpravi. Predvideno je, da bo v avgustu letos izdelana tudi celotna dokumentacija in pripravljena pričetek izgradnje.
Po sprejetju samoupravnega spo' razuma za združevanje sredstev z3 izgradnjo objektov družbenega stan' darda je predviden začetek izgradnje leta 1985.
Glede na pospešeno pridobivanj6 dokumentacije in dovoljenj izgleda, da bi se denarna sredstva lahko zbrah že poprej. Vse kaže, da bomo pričel’ graditi pred predvidenim rokom!
V letošnjem letu moramo zbrat’ dovoljenja za adaptacijo obstoječeg® zajetja za vodo, za novo dovozno cesto in vso dokumentacijo, oddelku za počitniške domove i” izletništvo imamo poleg vodje i” referenta stalno zaposlenih še šest oseb, občasno v FIESI pa še osem-Naša dolžnost je pripraviti vs° potrebno dokumentacijo za predvi' deno gradnjo in zadovoljiti vset” potrebam naših delavcev glede leto' vanj in izletov. V preteklem letu na’1’ je to, čeprav z velikimi težavami, v celoti uspelo.
REZULTAT GOSPODARJENJA V PRETEKLEM LETU
Tis
S
kleti
sniO
dela
neg;
°sn<
■nit
naši
van:
kod
nie\
nič
da
nad
steč
kav
črk.
Ost;
kor
sor
1
vse
ska
ne
fot
stri
I
So
Vil
htt
]
del
str
kv
T
s
N
k
o
5
Celotni prihodek v TOZD ZSE je bil v letu 1980 za 6 odstotkov večji glet ‘j na plan, oziroma za 36 odstotkov večji kot v letu 1979. Porabljena sredstva s° bila presežena za 10 odstotkov, oziroma so bila za 35 odstotkov večja kot let‘1 1979. Razlika presega plana pri porabljenih sredstvih (10 odstotkov) in p,f skupnem prihodku (6 odstotkov) je v glavnem zaradi podražitve materiala i® uslug. Posledica je tudi manjši dohodek.
Dohodek smo presegli na 1 odstotek, kar je 38 odstotkov več kot v letl1 1979.
—	Obveznosti od dohodka znašajo 51 odstotkov glede na plan oziroma a odstotkov več kot leta 1979.
—	Dosežen čisti dohodek je večji za 39 odstotkov v primerjavi z lanski11’ letom in presega plan za 10 odstotkov.
—	Čisto dohodek smo razdeli:
Za OD 11 odstotkov nad planom oziroma 38 odstotkov več kot lansk leto,	9
za stanovanjski sklad skupne porabe 8 odstotkov nad planom ali 3 odstotkov več kot v letu 1979 (tega sklada ostane le polovica v TOZD ozire”11' DO),	,
—	za	sklad	skupne	porabe	smo porabili za 29 odstotkov več, kot )
predvideval plan, ali kar za 43 odstotkov več kot v letu 1979.
Sredstva so rezervirana za:
—	regresiranje tople malice;
—	regresiranje letnega	dopusta;	,
—	razširitev: na primer modernizacijo Fiese za skupno združevanje sr6 štev z ostalimi TOZD in DS,
—	za ostale dajatve (odpravnine, razlika najemnine v SD itd.).
—	Poslovni sklad smo obogatili za 43 odstotkov v primerjavi z letom 19' ^ Iz pregleda celotnega poslovanja lahko ugotovimo, da smo poslov®
vse sklade in si zagotovili normalno poslovanje v prihodnje. To pa nam
dobro. Rezultati so podobni ostalim tozdom in delovnima skupnosti”1^.
Ugodni rezultati so nam omogočili, da smo pokrili vse obveznosti, napol”1!
omogočilo velik porast plana oziroma preseg za 36 odstotkov, s tem, da sm° obnašali stabilizacijsko in smo varčevali z materialom in energijo.
opodročje dela
Tiskarna
» in
iaš'
ejni
d je o v
itni
za
po-
za
an-
njf
. S pridobitvijo novih prostorov v Ustnih prostorih samskega doma I smo uspeli izboljšati delovne pogoje klavcem v tiskarni. Zastarelost stroj-llega parka smo skušali reševati na °snovi združevanja sredstev z ostali-I tozdi in delovnima skupnostima v taši delovni organizaciji. To združenje nam zaenkrat še ne uspeva, v “odoče pa pričakujemo večje razumevanje. S tem pa ni rečeno, da se ni nič spremenilo. Lahko se pohvalimo, n* nam je uspelo v preteklem letu nadomestiti marsikatera zastarela ^edstva z novimi, modernimi. Nabavili smo nov stroj za tiskanje, nov Crkovni kompletni material in nekaj n^tale opreme. V letošnjem letu Omo predvidoma nabavili stroje za Citiranje — zlaganje materiala.
Tiskarna se danes trudi, da zadosti v*em potrebam tozdov pri vseh tipkarskih delih in da redno tiska Inter-?e informacije, ki ostajajo glavno in-°rrnativno sredstvo delavcev Lito-stroja.
Dela, ki so izvršena v naši tiskarni, s° iz dneva v dan kvalitetnejša, šte-■Inejša in izpolnjujejo rokovne za-kteve naših odjemalcev.
Danes je v tiskarni zaposlenih 13 elavcev z veliko boljšo strokovno jktukturo, kar vsekakor prispeva h kvaliteti in kakovosti dela.
>
novimi črkami bo ročni stavec ‘mrko Košir veliko pripomogel kpšemu izgledu naših tiskanih bvestil (Foto: E. L.)
\ v.
nazilna skupina
Za čiščenje pisarniških prostorov, ° Nerob in spremljajočih objektov v i err> Litostroju imamo snažilno skuPin°, ki šteje 65 zaposlenih. Delo upine se odraža v tem, koliko smo P0sobni kar najbolje očistiti pošali eZl|l.e Prostore. V zadnjem času smo sil ■ * zaradi pomanjkanja delovne e izpopolniti delovna mesta, kar bo lsPevalo k boljšemu in hitrejšemu Povijanju dela.
euke težave pa nam še vedno delVZr°^a Prcveliko število naših avk v bolniškem staležu.
10 ^Sotavljali smo, da so na teh de-st n’» mestih pretežno zaposlene Po|re|se ženske in žene, ki opravljajc
sk°^ ^oma *e kmečka in gospodinj-t0vr dela- V zadnjem času se nam ^ sttla struktura bistveno popravlja Pri p0rri,aiuje- Uvedli smo boljše ^P^HHočke pri delu in večjo discipli-tU|j. /neniti pa je potrebno, da je bilo tePo V° tC skupine premalo vredno-dj ’ kar je imelo za posledico slabo vgrajevanje. Premik v tej smeri smo podili, vendar pa bo treba temu •p eTlu posvetiti večjo pozornost. deio^T11^0 se) da bi postalo prav to če$ ružbeno bolj priznano, zaradi oDr r ,be bo izboljšala tudi kvaliteta Piljenega dela.
POMEN NOVIH INVESTICIJ
V	letu 1979 smo podpisali samoupravni sporazum za izgradnjo objektov tov družbenega standarda. S tem sporazumom smo se odločili, da bomo zgradili počitniška domova v Fiesi in na Soriški planini, telovadnico pri izobraževalnem centru in obnovili delavsko restavracijo. Omenjene investicije je narekovala potreba, saj je minilo že veliko let, kar smo zadnjič namenili sredstva v ta namen.
V	obnovitev in razširitev restavracije nas silita zastarelost in izrabljenost prostorov in namembnost restavracije ter inšpekcijska služba.
Tehnologija poslovanja pred 20 leti je bila povsem nekaj drugega kot današnji način pripravljanja hrane, njeno skladiščenje ter polpriprava. Poleg tega pa imamo v našem krogu vedno več novih tovarn, novih delavcev, nov stanovanjski okoliš. Vse to pa pomeni, da so nam sedanje zmogljivosti še premajhne, tako prostorsko kot proizvodno. Izgradnja bo potekala po etapah glede na pritok sredstev in potrebe restavracije. Predvidevamo, da bodo vsa dovoljenja ter načrti pridobljeni že v letošnjem poletju. Prva faza mora steči že v prihodnjih mesecih s prehodom na svoje energetske vire. Celotna delovna organizacija je priključena na toplotno omrežje KEL, zato mora tudi delavska restavracija preiti na svojo razvodno postajo s priključki za dodatno ogrevanje pare za potrebe kuhanja. Novost pri izgradnji je zaklonišče, ki bo moralo biti v sestavi novega priključka.
Telovadnica pri izobraževalnem centru
Pogoji, ki jih postavlja zakon o šolstvu, zahtevajo, da ima vsaka šola tudi telovadnico.
Stalno odlašanje pridobitve dovoljenja za delovanje našega IC glede na to, da ne izpolnjuje pogojev za delo, ker nima telovadnice, je doseglo višek potrpljenja inšpekcijskih služb, zato so nam podaljšale rok pogojno, le še za to leto. Kje je vse tičal vzrok, da nismo prišli do tako pomembnega objekta za našo mladino? Iskanje soglasij na lokacijo, iskanje virov financiranja in primerne dokumentacije glede na vire financiranja in prostorske vključitve objekta v obstoječi zazidalni načrt.
Zahvala gre predvsem delovni organizaciji in dobremu poslovanju, da smo lahko izdvojili naš del sredstev. Tu gre za združevanje sredstev Litostroja, ISKRE in sredstev, ki jih prispeva šolstvo. Pridobitev telovadnice ima vsestranski pomen oziroma široko namembnost objekta.
Osnovno so potrebe pouka telesne vzgoje po učnem programu IC. Druga namembnost je vsekakor popoldanska rekreacijska dejavnost šolske mladine in mladine naše delovne organizacije. Velikost in opremljenost telovadnice pa bo omogočala tudi del kulturne dejavnosti oziroma proslave in prireditve. Mnoge dejavnosti bodo potekale tudi na igriščih ob telovadnici.
Gradnja telovadnice bo stekla že v prihodnjih mesecih in bo končana v letošnjem letu.
Počitniški dom na Soriški planini
Vedno večji razmah zimskega turizma in vedno večje zanimanje članov kolektiva za letovanje na Sorici zahtevajo izgradnjo počitniškega doma na Soriški planini.
Smučarski raj na Soriški planini privablja vsako zimo mnogo obiskovalcev (Foto: S. Kocjan)
Veliko vlaganje sredstev v postavitev objektov zimske rekreacije, predvsem vlečnic, nam otežuje delo in onemogoča udobnost naših gostov zaradi prevelikega zanimanja. Soriška planina postaja eden najbolj zanesljivih in lepih športno rekreativnih centrov v naši republiki.
Dosežen je naš zahtevek, da se nam omogoči razširitev in modernizacija dosedanjih zmogljivosti.
Zazidalni načrt, ki je tik pred sprejetjem, predvideva na našem zemljišču objekt s 150 ležišči.
Izdelani so že idejni projekti. V delu je glavni projekt z vsemi spremljajočimi objekti infrastrukture. Pojavile so se že potrebe tudi drugih delovnih organizacij, ki so načrtovale izgradnjo planinskih domov na Soriški planini.
In kdaj bomo gradili mi?
Predvidevamo, da bo letošnje leto pripravljena vsa dokumentacija in vsa dovoljenja. Poleg tega pa moramo takoj pričeti obnovo zajetja vode in novo dovozno cesto.
Od rezultatov našega poslovanja pa je odvisno, kdaj bomo lahko zbrali zadostno število sredstev.
Rekonstrukcija restavracije
Potekala bo po fazah glede na dotok sredstev in možnost izgradnje, saj bomo morali ob tem redno obratovati.
Dokumentacija je v pripravi, zato upamo, da bo do jeseni pripravljena in opremljena z vsemi soglasji. Kot sem že omenil, bomo morali nekatera dela opraviti že letošnje leto. To je
prehod na drugo energijo in priključitev na zunanje omrežje.
Z rekonstrukcijo bomo pridobili boljše pogoje za normalno delo kuhinje in vseh pomožnih prostorov, dodatno število sedežev, večje število rednih obrokov s povečano zmogljivostjo še ene linije. V nadzidavi bomo pridobili nekaj manjših prostorov za skupine in seveda prostore za potrebe tozda ZSE.
Počitniški dom v Fiesi
Prednost pri izgradnji in pripravljeno celotno dokumentacijo ima vsekakor počitniški dom v Fiesi. Zbrana dokumentacija in sredstva so porok, da bomo dela pričeli takoj po 20. septembru letos. Izbrati moramo izvajalce del in najboljšim ponudnikom predati izgradnjo doma. Upamo, da bo izgradnja potekala normalno in da bo objekt končan do sezone leta 1982.
Z izgradnjo novega doma bomo pridobili dodatnih nekaj ležišč, opremljenih po današnjih standardih. Vse sobe bodo imele kopalnico in stranišče 2,90 m2, predprostor 2,70 m2 in balkon 5,30 m2. Sobe z dvema posteljama bodo imele 10,20 m2, s tremi posteljami pa 17,50 m2.
V novem domu bo 57 sob, in to 18 z dvema ležiščema, 34 s tremi ležišči in 5 s štirimi. Skupno bo torej 158 novih lezisc.
Poleg omenjenih prostorov bomo zgradili še notranji bazen (6 x 12 m) jedilnico za 220 oseb, prostor za seminarje s 100 ležišči itd. Od starih objektov bo ostal paviljon, v katerem je 20 triposteljnih sob.
URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH IN DELEGATSKIH ODNOSOV, DELO SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN, ZBOROV DELAVCEV
Samoupravni in delegatski odnosi so v preteklem letu zelo dobro delovali in dosegli precejšen napredek. Pri tem moramo povedati, da je samoupravljanje v TOZD ZSE živelo v pravem pomenu besede z vsestransko podporo vseh zaposlenih.
Poleg delavskega sveta so delovale še vse njegove komisije in izvršni odbor DS.
Če k temu dodamo še dejstvo, da so bile vse važnejše zadeve obravnavane tudi na sindikalnih skupinah in skupinah delavcev, nam je bilo to naše sporazumevanje ali odobravanje osnovno merilo našega dela.
Delo, ki zahteva tako vsesplošno obravnavo in sodelovanje pri odločanju tako velikega števila zaposlenih, ne more biti slabo ali enostransko.
Delegatski sistem v tozdu je kljub težavam zaradi obsežnosti obravnaval vse posredovano gradivo. Delegatska baza je pri takem tozdu, kot je naš, zajela res, najširši krog zaposlenih. Danes je težko govoriti, ali smo aktivni ali pasivni pri svojem delu. Delo samo nam nalaga stalen trud in spremljanje problemov, ki jih rešujemo v korist občana proizvajalca in celotne družbe.
Kaj naj bi se spremenilo v našem samoupravljanju?
Glede na dejstvo, da obstajajo stalni vsakoletni problemi ob potrjevanju cenikov in cen naših uslug, smo razmislili o možnosti oblikovanja delavskega sveta tozda kot dvodomnega sistema, tako da bi bili v našem DS tudi delegati iz ostalih tozdov.
Dobro delo DPO — garancija uspeha
Iz same obravnave in analize dela sindikata ter mladinske organizacije, ki smo jo imeli na občnih zborih sindikata, lahko ugotovimo velik napredek dela družbenopolitičnih organizacij v našem tozdu. Malokdaj se zgodi, da člani kolektiva z aplavzom potrjujejo dela, ki jih je v preteklem letu opravljala organizacija sindikata. Enotna ocena je bila: začeli smo dobro delati na vseh področjih, tako moramo tudi nadaljevati. Sindikalno delo ni samo kultura ali telesna kultura. Sindikalno delo je vse delo, s katerim se srečujemo, za katerega delamo in katerega živimo. Največja skrb je bila posvečena proizvodnji, našim uslugam, njihovi kvaliteti ter skrbi za človeka, njegovo počutje in socialno varnost.
Sindikat smo mi vsi, vse naše delo in obnašanje, vse naše razpoloženje, vsa naša skrb za naš boljši danes in garancija za prihodnost. Za to smo vsi zainteresirani in zato vsi delamo.
Delu z mladino, ki je imamo kar eno tretjino, je bila posvečena vsa pozornost. Vedno več jih je med nami mladih, ki so pripravljeni sodelovati, delati in se truditi za napredek kolektiva, s katerim delajo in živijo. Mladina je danes nosilec napredka, dela in organiziranosti, s katero živi in hoče doseči čim hitrejši razvoj, ki bo imel vpliv na njegov standard, na urejene delovne pogoje. Organizacija mladih ni danes več skupina nekaj navdušencev ali ljudi, ki bi hoteli s takim delom doseči ugodnosti zase. Mladina je danes organizacija, v katero so vključeni vsi mladi, z delom dokazujejo svojo predanost družbi in času, v katerem živimo.
Tu ne smemo pozabiti tudi na veliko vlogo, ki jo ima pri nas zveza komunistov. Delo v tej organizaciji se kaže predvsem v delovanju njenih članov. V letošnjem letu jo bomo ojačali z mladimi komunisti iz našega tozda.
M. V.
Za kuhinjsko osebje v počitnicah ni počitka (Foto: S. Kocjan)
RAZPIS LETOVANJ ZA LETO 1981
Kaj nudimo v letošnjem letu?
FIESA
Fiesa ostaja še to sezono naš gostitelj pod staro streho (upamo, da zadnjič). Skupno imamo 90 ležišč. Dodatno smo rezervirali pri sosedu Modicu 30 ležišč v juliju in avgustu.
(Fiesa bo odprta od 11. 6. do 19. 9. 1981).
Ekonomska cena penziona 250.— din.
Regresirana cena penziona 150.— din.
MALINSKA
Otok Krk — Malinska: bungalovi v hotelu Malin.
Skupno smo najeli v juliju in avgustu 10 bungalovov z dvema ležiščema v sobi 3 X 3 m s sanitarijami in tušem. Bungalovi so v gozdičku, v senci, 30 m oddaljeni od morja. Hrana je v hotelu Malin, ki je oddaljen 50 m.
Ekonomska cena penziona 380.— din.
Regresirana cena penziona 200.— din.
VRSAR
Vrsar — Kamp Funtana: 14 prikolic.
V Funtani smo povečali zmogljivost za pet (5) novih prikolic.
Tiste, ki smo jih nabavili lani, »so stabilne«, brez podvozja, modernizirane z novimi platnenimi strehami čez prikolice, pred prikolicami pa je prostor za garažo. Sence bo dovolj, udobje pa večje. Vse prikolice so za štiri (4) osebe. Možnost bivanja v prikolicah bo že od 20. 4. 1981 vse dokler bo zanimanje zanje.
Prednost pri prikolicah bo letos zaradi velikega zanimanja poleg ostalih kriterijev število članov družine, zato prikolic ne bomo oddajali dvema osebama.
Ekonomska cena brez hrane na dan 250,—din.
Regresirana cena 150.— din.
PULJ
Pulj — Kamp Stupice: 5 prikolic. Od 20. 4. 1981 dalje. Cene so iste kot v Funtani.
Prikolice so za 4 + 1 oseba.
S sprejetjem okvirnih cen, ki so jih potrdili vsi tozdi, skupni organ ter konferenca OO, razpisujemo letovanja za leto 1981. Težave pri najetju zunanjih zmogljivosti so nastale zaradi visokih cen, ki jih letos postavljajo agencije in hoteli. S podražitvijo bencina postajajo kraji severnega Jadrana vedno bolj zanimivi, domače zmogljivosti vedno dragocenejše.
•''e=a*hiet£; W
.... :•	■ > »V *	J
*#■ •1 -
'	; nt
• )
Dobra stara Fiesa. Ali tudi tebe čakajo boljši časi? (Foto: S. Kocjan)
Prikolice v Vrsarju — na sliki so še izpostavljene soncu, v letošnjem letu pa bodo že zaščitene s platnenimi strehami (Foto: S. Kocjan)
SORICA
Soriška planina: odprta vse leto. Na razpolago imamo 39 ležišč v sobah in 16 skupnih ležišč.
Ekonomska cena penziona 250.— din.
Regresirana cena penziona 150.— din.
ČSSR
Kot lansko leto smo tudi letos organizirali izmenjavo z ZWZ iz Milevskega, Julij Fučik iz Brna ter ČKD — Blansko.
Cena 7-dnevnega dopusta v ČSSR znaša skupno z vožnjo 3400.— din (ekonomska cena) oziroma 2500,— din (regresirana cena).
Očarljive beline Soriške planine (Foto: S. Kocjan)
TERMINI:
1.	od 26. 4. do 2. 5. 1981, 1 avtobus, v Mozolov — ZWZ
2.	od 27. 6. do 5. 7. 1981, 1 avtobus, Karlo vy Vary — Z VVZ
3.	od 27. 6. do 5. 7. 1981, 1 avtobus, Blansko — ČKD
4.	od 22. 8. do 29. 8. 1981, 1 avtobus, Blansko — ČKD
5.	od 19. 9. do 26. 9. 1981, 1 avtobus, Blansko — ČKD
Na dopustu bodo imele vse
skupine organizirane oglede zanimivosti in program izletov.
Kdo je upravičen do regresirane cene?
Do regresirane cene so upravičeni vsi člani kolektiva, upokojenci, nezaposlene žene in otroci. Regresirana cena lahko velja največ za 10 dni, upravičenci pa jo lahko koristijo za letovanje na morju, Sorici ali v ČSSR.
Prednost pri razporeditvi imajo naslednji prijavljenci:
a)	zaposleni, ki delajo na zdravstveno ogroženih delovnih mestih,
b)	prijavljenci, ki dalj časa niso izrabili regresa v naših počitniških domovih,
c)	zaposleni, ki imajo kolektivni dopust
d)	starši, ki imajo šoloobvezne otroke,
e)	pri enakih pogojih se upošteva tudi čas zaposlitve v delovni organizaciji Litostroj.
Prijavljence bomo razporejali po domovih in sobah po 5. maju 1981.
ROK PRIJAVE DO 25. aprila 1981
Obvestila o razporeditvi
Po tem datumu prispele prijave se upoštevajo le, če bo v domovih še prostor. Za prevoz na počitnice in nazaj skrbi vsak sam, razen na ČSSR.
Napotnica velja le za tiste osebe, ki so na njej napisane. Vsi drugi bodo sprejeti le, če bo prostor in če bodo takoj doplačali razliko do polne cene, ki je določena v ceniku.
V cene penzionov ni vračunana turistična taksa, razen v Fiesi in na Sorici.
TOZD ZSE vročil upravičencem 20. 5. 1981. Vse prijavnice morajL.^ ^ biti izpolnjene natančno, ker jih 1 nasprotnem primeru ne bomo mog1! Tr upoštevati.
Vsi gostje so po prejemu obvestil) dolžni plačati letovanje najma(1j^_ ^ mesec dni pred datumom letovanja'
Pred sezonsko in posezonsko znH
žanje cen.
Članom kolektiva nudimo izven- Za
Kako bodo potekale izmene?
Velja za Fieso in Krk, termini pa se pričnejo za prikolice popreje ter trajajo dlje.
1.	izmena
od 11. 6. 1981, do 21. 6. 1981
2.	izmena
od 21. 6. 1981, do 1.7. 1981
3.	izmena
od 1. 7. 1981, do 11. 7. 1981
4.	izmena
od 11. 7. 1981, do 21. 7. 1981
5.	izmena
od 21. 7. 1981, do 31. 7. 1981
6.	izmena
od 31. 7. 1981, do 10. 8. 1981
7.	izmena
od 10. 8. 1981, do 20. 8. 1981
8.	izmena
od 20. 8. 1981, do 30. 8. 1981
9.	izmena
od 30. 8. 1981, do 9. 9. 1981
10.	izmena
od 9. 9. 1981, do 19. 9. 1981
sezonsko znižanje cen v prikolicah- 10 prj
Znižanje cene veljajo od 20. 4. l98*konč do 11.6. 1981 ter od 9. 9. dalje. Prethttekh sezonska cena je znižana za ^ko je odstotkov.	pešm
■akšn
slova
Koliko imamo zmogljivosti v k^ ikaz 1981? v	.Shodi
Za letošnje leto nam je uspel0
rezervirati nekoliko več ležišč kot',_____
lanskem letu. Od 11. 6. do 9. 9. 198*
Kezu
900 oseb'»o k< 120 oseb'sešel 760 oseb *ojih
1780 oseb k k pozr
imamo na razpolago:
Fiesa za Krk za Prikolice
Skupno
V zmogljivosti nismo všteli Sori' i ške planine ter izvensezonske zased' a . be prikolic.	. dnje
Če k vsemu temu upoštevamo dopuste v ČSSR, na Soriški planin* ^ ^ ter pred in posezonsko letovanje v -■	(
prikolicah, bomo lahko nudili J ()'2V
letošnjem letu preko 2500
ležišč
našim delavcem, v terminih po *u (
Iran
dni.
, kate
Če gost prekine letovanje in tako ne izkoristi vseh plačanih penzionov, nima pravice do povračila za neizkoriščene dneve.
Tako povečanje pričakujemo za- ^ radi visokih cen v hotelih in zaradi
večjega zanimanja za severni Jadran.
M-V'šu
v.
Voc
Prvomajsko srečanje v Poreču
dot
Prvomajsko srečanje v Poreču, ki ga organizira sindikat ZPS, bo trajalo ^ letos kar šest dni oziroma 6 polnih penzionov. Za nas je rezerviran hote Albatros.
Pričetek bo v nedeljo, 26. 4. 1981, z večerjo, zaključek v soboto, 2. 5- ! 1981 s kosilom.
Cena kompletnega paketa znaša 1800.— din. Možnost plačila je v tre iad; (3) obrokih (prvi obrok plačate pri prijavi, ostala dva pa vam odtrgujejo o OD v naslednjih dveh mesecih).	sta
ROK PRIJAVE DO: 25. 3. 1981. Prijavnice za letovanje in za prvomaj' džt sko srečanje so objavljene v Internih informacijah. Za letovanje je potrebo0 ga
oddati prijave v vodstvih tozdov oziroma delovnih skupnostih do 25. T Uk
1981, za prvomajsko srečanje pa v sindikatu do 25. 3. 1981. Kasnejše prijav0 4eji
bomo upoštevali samo v primeru, če bo na razpolago še kakšno prosto mesto.
!vaj;
tiov
|V0z-
'vOZ
Sindikalni izleti
»dje
Nje:
»viz
TOZD ZSE, oddelek za počitniške domove in izletništvo, nudi vsefl* osnovnim organizacijam sindikata v naši DO možnost organiziranega izleta.
Iz dosedanje prakse je razvidno, da so izleti, ki so jih organizirale po*3 mezne OOS od posameznikov zahtevale veliko truda in neekonoms*4 cene, ki so jih postavljale posamezne agencije.
Prav zaradi tega vam TOZD ZSE nudi v letu 1981 nekaj možnih in^'L celotne organizacije enodnevnega izleta.
Sai
'«Zr
Ji
Ne,
irga
vt:
eso
možnost: Enodnevni izlet v Fi- morajo to sporočiti najmanj
14 dn*
Ogled Lipice, ali Škocjanskih jam, gradu Socerba nad Trstom in Portoroža. Kosilo v Fiesi. Možnost kopanja, povratek v večernih urah. Cena za en avtobus (48 oseb z vodičem), kosilo in vsi stroški ogledov 22.500,—din.
pred izletom z naročilnico v oddelk*1 počitniških domov in izletništva.
Vse informacije lahko dobite P° telefonu na številki 363 ali 366.
IC 2
V
;to
II.	možnost: Enodnevni izlet v Dražgoše, Sorica, Bohinj, Bled
Ogled spomenika NOV v Dražgošah, pot preko Jelovice na Soriško planino, tam piknik, nato ogled Bohinjskega jezera, Bleda in povratek v Ljubljano. Cena za en avtobus (48 oseb z vodičem) in kosilo na Soriški planini je 17.000.— din.
Izleti so predvideni: 13., 14., 20., 21., 27., 28. junija in 12., 13., 19., 20. septembra 1981.
Sindikalne organizacije, ki bi se želele udeležiti navedenih izletov,
OKENCE
Majhno okno, z železom prepredeno, za njim pa kos neba in košček sonca zlatega.
Tu blizu zraven pa tema, smrad, tu je deset otrok, tu je dvajset otrok, tu lačna usta so, tu vlada glad.
Irena Novak
la
H
Pr
3čr
4Č,
g;
s
'0-V
:re,
jIlavci tozd tvn ocenjujejo svoje delo
-Glavno vodilo: povečati
,vestiS	e N/ e
-izvoz, zmanjšati uvoz
to zfli'
jzven' Za leto 1980 lahko v tozdu TVN rečemo, da je to tisto leto, v katerem [icah- 10 pričeli delati v pravem pomenu besede. Konec leta 1979 smo tovarno L 1981'končno postavili na noge, da je v njej lahko stekla proizvodnja. V Pred tteklem letu pa se je moralo izkazati, kako je bila investicija zastavljena, za ^ko je bila izpeljana in kako smo sedaj sposobni voditi proizvodnjo. Od Pesnega pričetka dela je marsikdaj odvisno, kako bo tovarna poslovala in :akšnimi težavami se bo v prihodnje srečevala. Zato je bila tudi bilanca slovanja, ki smo jo obravnavali na zboru delavcev 25. februarja zanimiv v kaz uspešnosti poslovanja in pregled nalog, ki čakajo kolektiv v ^hodnjem obdobju.
kot vi_____________________________________________________________________________
. 1981
razvijanjem kooperantskih odnosov, ki prevzemajo za nas neprimerne obdelovance, in kot glavno — z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela. Osnova tega je uvedba sistema realnega normiranja. Od tega pričakujemo, da se bo dalo vsakega posameznika v proizvodnji natančno opredeliti, meriti in tudi vrednotiti. Delavci najodločneje zahtevajo uvedbo tega nagrajevanja. Prav gotovo stojijo strokovne službe tozda in Litostroja še pred težko nalogo.
Podobna stališča so na svoji letni konferenci zavzeli tudi člani Zveze komunistov tozda TVN. Posebej pa so poudarili osebno angažiranost in odgovornost pri opravljanju delovnih nalog. Tudi na tem področju so bili že storjeni odločni ukrepi. Sindikat je izvedel akcijo kontrole prihodov in odhodov z dela in zamudniki, ki so bili že klicani pred disciplinsko komisijo. Disciplinska komisija je tudi obravnavala več primerov nediscipline in izgredov pri delu ter krišilce ostro kaznovala, nekaj tudi s prekinitvijo delovnega razmerja. Delavci tozda so te ukrepe z zadovoljstvom sprejeli, saj so le v prid povečanja storilnosti in izboljšanja medsebojnih odnosov na delovnem mestu.
Za naloge, pred katerimi torej stojimo, se vsi zavedamo, da niso lahke, še posebej, ker se je pred
kratkim zamenjalo vodstvo tozda. Ključni delavci, ki so imeli največji delež pri uspešni izpeljavi zahtevne investicije (ing. Šlander, ing. Gantar in ing. Glumpak) so že prevzeli nove delovne dolžnosti. Vodstvo so sedaj prevzeli novi, mladi ljudje, morebitno pomanjkanje delovnih izkušenj bodo nadomestili s kolektivnim delom in povečano osebno odgovornostjo.
V preteklem letu smo si že nabrali določene izkušnje, tako da lahko realneje ocenimo svoje sposobnosti in zmožnosti. Videli smo tudi, kje so naše glavne razerve. Te so v izboljšani organizaciji in planiranju, dopolnitvi druge izmene, izboljšanem sodelovanju med tozdi in odgovornejšem odnosu do dela vsakega posameznika. Če bomo vsaj večji del tega uspeli doseči, potem bomo laže pričakali konec leta, ki bo verjetno težje kot
R. Metljak
Rezultate poslovanja lahko ozna-l oseb ho kot zadovoljive. Mlad kolektiv, i oseb se šele uvaja v delo, ki dela na novih osebbjih po novih tehnoloških prije-oseb k ki uvaja do sedaj za Litostroj p rj Poznano serijsko proizvodnjo, je ased-fraj v celoti izpolnil svoje naloge, »raj pravimo zato, ker plan proiz--eHnje, ki smo si ga zastavili, še ni aniid povsem izpolnjen. Poslovali pa
” vk uspešno zato, ker smo uspeli vse ili v| !e obveznosti tudi izpolniti. Pri ežišč | *zvoclnji se še vedno pozna, da
"ramo nadoknaditi začetno zamu-°	’> pozna pa se tudi, da smo pri
z3_ katerih izdelkih odvisni od drugih ara(ji prav tam se rado največkrat zatika, ran lačilen primer je uvoz profilov za dilo, ali pa star primer vilic, ki jih ^ y. Reševanje teh in podobnih Pblemov je ena naših osnovnih
—-kg-.
vodilo za naše delo v prihodnjem 'dobju so prav gotovo stabilizacij-
ska prizadevanja. Sem spadajo zmanjševanje uvoza in povečanje izvoza ter povečanje proizvodnje z večjo produktivnostjo. V prvem primeru smo že storili nekaj, saj vrsto do sedaj uvoženih delov zamenjujemo z domačimi (na primer razni ležaji, hidravlična oprema in podobno). Sem spada tudi razvijanje hidravličnega menjalnika za naše viličarje. V iskanju izvoza pa predstavlja najpomembnejšo postavko sodelovanje s Poljaki pri izdelavi avtodvigal večje nosilnosti. Prav tako pa so v teku tudi pogovori za obdelavo nekaterih zahtevanih obde-lovancev (na primer manjalnikov) na modernih obdelovalnih strojih za zahodne partnerje. Povečanje produktivnosti je druga velika naloga, pred katero stojimo. Naš namen je, da produktivnost povečamo z boljšo organizacijo dela, boljšo izkoriščenostjo delovnega časa in strojev z
Z montaže na HE Čakovec
Prevoz predvodilnikovega obroča teže 59 ton za HE Čakovec iz deponije v strojnico. Montaža se je začela oktobra 1980. leta. Kako poteka, s kakšnimi težavami se naši delavci na gradbišču srečujejo in še kaj zanimivega boste lahko prebrali v reportaži v naslednji številki časopisa (Foto: M. Behrič).
»Založenost jugoslovanskega trga letu 1980
treh Nadaljevanje
o od
5. strani)
’stal eden od ključnih regulatorjev naj' ‘^žbene reprodukcije in gospodar-bno ega razvoja države.
’• 4- Ukrepi, ki so bili sprejeti za nujno jave mejevanje uvoza, bi se morali tsto vajati selektivno in ne enako za vse ^ovne organizacije ali panoge. Pri
___'°zu bi morale imeti prednost
v°zno usmerjene delovne organi-,*je, ki bi na ta način prispevale k >)emu izvozu in zmanjševanju ‘izno plačilnega primanjkljaja.
San
Zne režimske tarife (DK in SK) so marca in v
moupravm sporazumi za posa-„ga jjZne režimske tarife f"" "
1,1 podpisani konec
S3'
ike
jNetku aprila, potrdil pa jih je zvezni vetariat za zunanjo trgovino v
'aSi .....................V
-gi polovici aprila. 1e$ecih lanskega
v prvih leta so delovne rSanizacije prijavile SISEOT kar brat večje potrebe po uvozu kot jih ta predvidevala. Ta podatek Rorno kaže na nedosledno izvaja-e Začrtane ekonomske politike.
^ zvezi z izvajanjem resolucije za 1980 so se vse prepogosto Javljale spremembe, ki so začasno tejale pogoje uvoza opreme in (Promateriala. Če bi želeli uresničiti .'jrtane cilje ekonomske politike in j'crte posameznih panog in delovnih ^ganizacij, bi morali biti že vnaprej i ani pogoji uvoza za tekoče po-0Vno leto. V letu 1980 smo vse ?fe.
pogosto spremljali le začasne . repe, ki so vnašali negotovost v Novanje naše delovne organizacije, z-akon je določal, da smejo banke ‘Ujemati prijave o uvozu blaga in britev samo do vrednosti četrtletne ‘,0te za SR Slovenijo. Običajno je da so bile te kvote veliko prej ,'oriščene in zato ni bilo zmeraj ,0Zno pravočasno prijaviti potrebe
uvozu. Kljub temu, da smo po ^oupravnem sporazumu za lansko imeli pravico izkoristiti 95 Hotkov deviznega priliva, je bil za
%
izravnavo plačilne bilance države sprejet ukrep o zmanjševanju pravice uvoza in sicer prvič na 80 odstotkov in drugič na 60 odstotkov. Na ta način so se naše devizne pravice zmanjšale za 35 odstotkov ali 1/3 planirane kvote.
Ne glede na sklenjene pogodbe in prevzete obveze je bilo potrebno med letom kar trikrat spreminjati načrte. Nemogoče pa se je bilo v gospodarstvu prilagajati vsak dan novim ukrepom.
Gospodarska gibanja v svetu
Gospodarska recesija je zajela gospodarstvo skoraj vseh razvitih zahodnoevropskih držav. Zmanjševanje gospodarske rasti je bilo povzročeno z restriktivno monetarno politiko in s ciljem zmanjšati plačilni primanjkljaj in uvoz. Industrijska proizvodnja je v letu 1980 upadala, kar je med ostalim tudi posledica velike podražitve nafte.
V letu 1980 se je posebno zmanjšala proizvodnja surovin in repromate-riala. Relativno je bil upočasnjen tudi razvoj nekaterih panog primarne proizvodnje, posebno s področja rudarsko-kovinskega in petrokemij-skega kompleksa.
Industrijska	proizvodnja	
Država	1979	1980
ZR Nemčija	5,0	0,7
Francija	5,0	0,5
Italija	6,6	5,5
Avstrija	6,3	4,5
Anglija	1,6	-2,0
Nizozemska	2,5	0,5
Norveška	2,2	1,0
Finska	9,0	7,0
Svetovna proizvodnja železa in jekla je že nekaj let v krizi. Ta kriza se poglablja iz leta v leto in v krajšem času ni pričakovati izhoda. Proizvodnja surovega železa se je v lanskem letu zmanjšala za približno 6 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Pričakuje se, da bo proizvodnja v letu 1981 še naprej upadala.
Proizvodnja barvnih kovin ni bila tako močno pod vplivom svetovne recesije kot surovo jeklo in železo. Povpraševanje po barvnih kovinah ne raste in tudi ne upada.
CENE
Podatki o gibanju cen surovin in reprodukcijskega materiala kažejo, da so cene v letu 1980 presegle resolucijsko raven za 18 odstotkov. Verigo podražitev so v novi vrsti prinesli dražja nafta in naftni derivati na svetovnem tržišču, višje cene električne energije, premoga itd.
Po devalvaciji dinarja in kratkotrajni zamrznitvi cen je v mesecu oktobru izšel odlok o oblikovanju in določanju cen za posamezne proizvode in storitve po tržnih pogojih. Ta odlok je omogočal posameznim proizvajalcem, da so svobodno oblikovali svoje prodajne cene, zato je v zadnjem četrtletju leta 1980 prišlo do skokovitega naraščanja cen. S tem novim načinom oblikovanja cen naj bi proizvodne, predelovalne in druge delovne organizacije prispevale k izboljšanju založenosti trga s surovinami in reprodukcijskim materialom za nemoteno odvijanje proizvodnega procesa.
Proizvajalci so zatrjevali, da so upravičeni do višjih cen, saj so cene teh materialov na svetovnem trgu višje kot na Jugoslovanskem. Če jim zvezni zavod za cene ne bi povišal cen, bi bili primorani prenahati s
proizvodnjo in prodajo takšnih izdelkov. Z zvezno in republiško resolucijo je bilo začrtano, da se bodo proizvajalčeve cene v letu 1980 povečale za največ 22 odstotkov. Po podatkih zveznega statističnega za-
voda so se industrijske cene v letu 1980 povečale v povprečju za 27 odstotkov. V sferi proizvodnje so se najbolj povečale cene proizvajalcev reprodukcijskega materiala, in sicer tudi od 40 do 50 odstotkov.
a) Gibanje cen surovin in reprodukcijskega materiala na jugoslovanskem tržišču
Področje	SR Slovenija	SFR Jugoslavija
Nafta in naftni derivati	107	105
Premogovniki	83	45
Barvne kovine	41	45
Nekovinske rudnine	40	21
Elektroindustrija	34	35
Predel, barv. kovin	32	39
Črna metalurgija	26	26
Predel, nek. rudnin	21	18
Kemična industrija	21	22
Strojna industrija	16	16
Skupaj:	23	27
Opomba: v primerjavi z letom 1979.		
b) Gibanje cen uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala
1976	1977	1978	1979	1980
3,0	14,0	5,0	19,0	20,0
Kot je razvidno iz gornjih podatkov, so se cene uvoženega materiala povečale v letu 1980 za 20 odstotkov, kar je največ v zadnjih petih letih.
Na višje cene uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala so vplivali predvsem naslednji pojavi:
— Devalvacija domače valute za 30 odstotkov
c) Pregled gibanja cen industrijskih izdelkov od leta 1976—1980
Leto	SFRJ	SRS
1976	6,1	5,8
1977	9,5	8,8
1978	8,3	10,6
1979	13,2	14,7
1980	27,3	23,3
—	Ukrepi ekonomske politike (višje carinske stopnje) za zaščito domače proizvodnje itd.
—	Recesija v svetovni proizvodnji surovin in repromateriala. Rast svetovne proizvodnje je bila v letu 1980 počasnejša kot prejšnja leta. Proizvodnja železa in jekla (osnovne surovine) pa je v nekaterih zahodnoevropskih državah in Združenih državah Amerike upadla.
Poleg ostalega so na ponudbo reprodukcijskega materiala vplivale tudi cene. Očitno je, da so bili na tržišču surovin in reprodukcijskega materiala prisotni neusklajeni odnosi med ponudbo in povpraševanjem, kar je vplivalo na gibanje cen v letu 1980.
F. Matejčič
Smučarski praznik ZPS na Pohorju
Letošnja zima, o kateri niti večni nergači ne morejo reči, da ni bila kot včasih, je pognala v smučine neverjetne množice zagnancev. Zato ni prav nič čudnega, da je bilo tudi srečanje smučarjev sozda ZPS 28. februarja na Kopah nad Slovenj Gradcem, kljub omejenemu številu predstavnikov posamezne delovne organizacije obiskano nad pričakovanji.
Zmagovalce smo navedli zato, da bi ostali v spominu za prihodnje leto. Prijatelj tekmovalec mi je namreč zaupal, da tako najlažje ocenjuje natančnost in poštenost časomerilcev. Neverjetno, kaj vse si ljudje izmislijo ali ne?
TEK AČI SO SE NAMNOŽILI
Pokali čakajo na zmagovalce 7. zimskih športnih iger sozda ZPS na Kopah (Foto: V. Udovič)
Moški nad 45 let — krajša proga:	Ženske nad 30 let:
Ustalitveni ukrepi tudi v športu
Ko smo v ranem jutru, skorajda še sredi noči tlačili smuči, nahrbtnike in torbe v podvozje Alpetourovega avtobusa in se še sami razmetali po sedežih, je bila to kaj zaspana vojska. Komaj največjim zgovornikom se je tja do Trojan zmajal jezik za pikro bodico, najnovejši bližnjezgodovin-ski podatek, šaljivo pripombo o anatomskih posebnostih sotekmovalcev in podobno. Vedeli smo, da nas čaka naporen dan, kajti program srečanja z vsem tekmovanjem je skrčen na en sam dan — vsi se vkju-čujemo v stabilizacijske napore!
Hitimo, hitimo. . .
Pravzaprav je bil to moto vsega srečanja: organizatorjev, da bi spravili pod streho ves program, tekmovalcev, da bi se čim bolje uvrstili, gostincev v Radljah, da bi vsaj v poznem popoldnevu postregli s toplim kosilom, in šoferjev, da nas čimprej pripeljejo domov.
Neverjetno — prav zares je bilo vse v redu in domala vseh 350 do 400 udeležencev srečanja je bilo prijetno utrujenih. Zadovoljstvo bi bilo seveda popolnejše, če bi, recimo obetavno jutranje sonce bilo malo manj sramežljivo, meglene zavese kaj bolj prosojne, razposajeno naletavajoči sneg malo manj nadležen — pa seveda, če ne bi obstala žičnica, kar je nekatere optimiste stalo večjih naporov kot pa tekmovanje samo.
Tudi za razglasitev rezultatov je bilo treba precej potrpljenja, tako da smo predpustno Ljubljano pozdravili komaj še isti dan.
Hitimo, hitimo. . .
ODPRTA VELESLALOMA SO VRATA
Moški so se pomerili v štirih starostnih skupinah — čez 200 je bilo vseh • ženske, ki se dele le v »mlajše in najmlajše«, pa v dveh • na cilj jih je prismučalo kar 72!
Rezultati so zanimivi, vendar je na marsikaterega vplivala večja ali manjša preglednost proge zaradi občasnega sneženja. Pa poglejmo, kako so se ob zmagovalcih zvrstili najuspešnejši Litostrojčani.
Moški do 30 let:
1. Marko Podobnik,
Kladivar	40,62
2. Branko Sebanc, Stroj	42,50
3. Anton Malovrh,	
Litostroj	42,83
12. Lado Sazonov,	
Litostroj	45,58
15. Branko Škoflek,	
Litostroj	46,22
Uvrščenih je bilo 64 tekmovalcev.
Moški 30 — 40 let:
1.	Srečko Forte,	STT	39,27
2.	Janez Kalan,	Litostroj	43,38
3.	Janez Eržen,
Institut za turb. stroje	44,70
17. Lojze Rupnik,
Litostroj	47,36
28. Nace Giacomelli,
Litostroj	48,62
Na cilj je prismučalo 61 tekmoval-
Moški 40 — 50 let — krajša proga:
1.	Peter Prezelj, Litostroj 32,12
2.	Branko Sršen, Litostroj 32,84
3.	Stane Guzelj, Litostroj 33,00
6.	Marijan Klemen,
Litostroj	33,96
8.	Vinko Udovič, Litostroj 34,14 Na cilj je prišlo 54 tekmovalcev.
Moški nad 50 let:
1.	Mirko Laured, Stroj	31,43
2.	Tugo Vončin, Kostroj	33,00
3.	Jože Sore, STT	33,63
9.	Oto Bolha, Litostroj	38,21
15. Tone Erman, Litostroj	40,47
19. Boris Termik, Litostroj 53,73
Ženske do 30 let:
1. Marta Beravs,
Hidrometal	33,66
2.	Simona Loštrek,
Kladivar	34,44
3.	Irena Medvešček, STT 34,52 17. Lidija Jerman, Litostroj 39,77
27.	Andreja Boštjančič,
Litostroj	42,62
28.	Jožica Mihelič, Litostroj 43,47
Ženske nad 30 let:
1.	Silva Jarc, Litostroj 33,77
2.	Bojana Stergar, Projekt 34,82
3.	Irena Berčon, STT 35,30
10.	Mira Šček, Litostoj 37,08
13.	Marinka Hubat,
Litostroj	37,71
14.	Marija Oberstar,
Litostroj	37,76
Predsednik komisije za šport in rekreacijo v Litostroju sprejema prehodni pokal za skupno zmago, ki smo ga po petih zaporednih zmagah osvojili v trajno last (Foto: V. Udovič)
»Ko bi se megla vsaj toliko razmaknila, da bi vedel, kje tečeš!« so drugi za drugim tarnali na cilju zadihani tekmovalci. Toda prireditelja za to ne zadene nobena krivda, tudi sicer bi bilo na tistem kopastem svetu težko speljati ustrezno tekaško progo. Kratka je bila in nekateri — vajeni maratonov — so se komaj ogreli, ko so jim prijazne točajke že nalivale čaj (tri vrste!) v grlo. Že po rezultatih vidimo, da so v tekih Litostrojčani najboljši.
Moški do 35 let (49 vseh):
1. Srečko Pirman,	
Litostroj	9,22,25
2.	Marjan Jamšek, STT 3.	Lado Sazanov,	10,20,67
Litostroj 11. Andrej Adamič,	10,27,06
Litostroj 27. Branko Anžur,	11,34,69
Litostroj	13,19,57
Moški od 36 do 45 let (39 vseh): 1. Janez Kalan, Litostroj 10,07,89	
2.	Lojze Rupnik, Litostroj 3.	Marijan Klemen,	10,33,80
Litostroj 14. Peter Prezelj,	10,36,83
Litostroj 17. Nace Giacomelli,	12,43,52
Litostroj	13,25,58
1. Branko Sršen,
Litostroj	5,50,53
2. Avgust Laznik, STT	6,04,87
3. Srečko Grošelj,	
Litostroj	6,10,59
4. Andrej Grom,	
Litostroj	6,26,13
9. Oto Bolha, Litostroj	7,23,61
10. Janez Bahar, Litostroj	7,55,09
Ženske do 30 let:	
1. Ljuba Simončič,	
Metalna	7,20,28
2. Majda Vavpotič,	
Metalna	8,51,12
3. Andreja Zupančič,	
Litostroj	8,56,42
1.	Marija Oberstar,
Litostroj	8,00,17
2.	Mira Šček, Litostroj	8,40,50
3.	Silva Jarc, Litostroj	8,43,99
8. Marinka Hubat,
Litostoj	10,15,87
sta
EKIPNA ZMAGA PETIČ NAŠA t,a
Litostroj je poleg skupne zmage v j dt teku in drugega mesta v veleslalomu so za skupno zmago na 7. zimskih igrah ter osvojil v trajno last dragoceno bro' tn nasto skulpturo smučarja.	t>0
Težka je, zmeraj je bil problern po najti nosača. Zdaj nas bo, spravljena v' teg vitrini ob vhodu v tovarno, sporni' tla njala trdih bojev, povezanih s prija- cij teljskimi srečanji delavcev ZPS na tuj zimskih igrah.	ga
EKIPNA RAZVRSTITEV
DO	veleslalom	teki	skupa)
1. LITOSTROJ	1.200,69	1.194,64	2.395,33
2. STT	1.517,28	575,00	2.092,28
3. METALNA	1.130,43	791,54	1.921,97
4. KLADIVAR	861,93	469,83	1.331,76
5. STROJ	982,94	201,26	1.184,20
6. AGROSTROJ	758,64	287,95	1.046,59
7. GOSTOL	656,73	212,56	869,29
8. HIDROMETAL	552,71	162,65	715,36
9. PROJEKT	362,27	351,23	713,50
10. JEKLO	525,39	165,60	690,99
Srečanja se je udeležilo 21 delovnih organizacij, kar je lep napredek tudi v pogledu športnega sodelovanja.	že
Eto jo
------------------------------------------ —■______________________________- kr
V znamenju belo-rdeče markacije
Spet so se na Gregorjevo zbrali planinci v prijazni dvorani IG, da napravijo seštevek enoletnih prizadevanj in nov program za čim širši razmah planinske misli.
Pod izkušenim vodstvom delov-nega predsedstva, ki ga je vodil eden »mlajših pionirjev« društva ing. Anton Levstek, se je brez zadreg odvijal običajni dnevni red občnega zbora.
Poročila o delu v preteklem letu so prebrali načelniki številnih sekcij in iz njih je bilo slišati, da je društvo kljub rahlemu upadu članstva živahno delovalo.
Tako so svoj program v celoti izpolnili prizadevni markacisti pod vodstvom Rika Gambergerja, bogato bero smeri so pospravili alpinisti, ki
so v Paklenici preplezano prvenstveno smer krstili za »litostrojsko«. Sekcija za izletništvo — vodil jo je Janko Ogrič — se je borila z vremenom, pa vendar krepko koračila po načrtovanih poteh zdaj ob številnejših, zdaj skromnejši zasedbi.
Izlet leta je bil obisk pri planincih Jablanice in Mostarja ter pohod na Prenj. O njem je v časopisu izčrpno oročal že med letom udeleženec arf. Prav s te poti pa je načelnik fotografske sekcije ing. Oskar Dolenc za konec zborovanja predvajal bogato zbirko barvnih diapozitivov, ki so
so
dn
šal
navzočim živo približali ta man) poznani svet.
Gospodar Štefan Cankar ni bil ofc posebno zgovoren, zato pa je njegO' T vo poslovanje skrbno in urejenO; ‘ki Prav tako stanje je izpričevalo tud* poročilo blagajničarke Marice Špa; remblek, ki že dolgo vrsto let bed* ne nad financami društva.	°d
Propagandistovo poročilo je iz' P° zvenelo v hvalnico naši zemlji, katere °d ljubitelji in čuvarji moramo biti vsi* po da pa bo ostala lepa, na svojih poteh ve ne smemo pozabljati na varstva in narave, je vsem priporočal načelnih
sekcije Jože Pečjak.	: ck>
V imenu PZS je navzoče pozdravil Janez Kmet in istočasno kot predstav- ka hik PD Matica pojasnil stanje v zveZ* ! Li z obnovo in razširitvijo Kredarice. ^ na Za delo v naslednjem letu — nas6
triintrideseto — je bila izglasovan3 Pr, predlagana lista kandidatov, za pred' sednika pa soglasno ponovno izvf' Po Ijen ing. Janez Soklič.	ln
Tudi letošnji občni zbor Litostroj, ki je bilo ustanovljeno kot prvo planinsko društvo v delovn* Al organizaciji (danes jih je že čez 30), ie VP potrdil, da je planinska misel v kolektivu živa in da ima za doseganj** svojih čvrstih ciljev tudi zagnane iz' vrševalce.
ETO
Iz poročila propagandista na občnem zboru PD Litostroj
Nisem mislil, da bom kdaj o lepotah narave, posebej še planinskega sveta pripovedoval tudi drugim. To se je porodilo šele kasneje na številnih samotnih poteh križem po naši domovini. Prišla je hkrati s podoživljanjem lepote, občutenjem vraščenosti v ta slovenski naravni paradiž, ki mu pod soncem ni enakega, rasla je hkrati z voljo do življenja in ponosom rodu, kot ga je v »povesti davnih dedov« opisi Finžgar. »Naprodaj nismo Sloveni nikdar — tudi naša zemlja ne!«
Zato menim, da smo pravzaprav propagandisti vsi, ki nam kri ni voda, ki nam je dano z odprtimi očmi hoditi po naših sončnih tleh in podoživljati lepoto, ki v tako bogatih slapovih lije v naša srca.
Ali je pri tem pomembno, kako smo organizirani, v kakšnih odborih, skupinah in akcijah teče naše delo, od kod do kod segajo naše meje in — doklej traja naš mandat?
Mar ni bolj važno in naše veselje popolnejše, če smo vsaj malo prispevali, da bi se razširile vrste tistih, ki jim ljubezen do domače zemlje, njenih vrednot in lepot ni prazna beseda?!!
r organizirani prevozi delavcev in problemi v J ŽVEZI S TO DEJAVNOSTJO
Daleč
do Litostroja
s
0,17
0,50
3,99
Že dalj časa v našem časopisu nismo pisali o tistih naših delavcih, ki za prihod na delo in z dela porabijo največ časa. Zato je prav, da nekaj vrstic namenimo našim delavcem, ki se vsak dan vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, o njihovih težavah, ki so povezane z dolgo potjo na delo in ne navsezadnje tudi o naših problemih, ki se pojavljajo v zvezi z organizacijo prevozov.
Avtobusi so pripraljeni za svoje vsakodnevne poti (Foto: E. L.)
5-87
Vse večkrat tovrstna vprašanja po-. $tavljao prizadeti delavci in strokov->A Ha služba, ki je zadolžena za organi-ge V j dranje prevozov, v zadnjem času pa DtnU $o se najrazličnejša vprašanja v zvezi s grak tem pojavila tudi na delavskih svetih oro- i Hi zborih delavcev. Tudi izvršni odbori sindikata vprašanju prevoza ilem| Posvečajo več pozornosti. Namen nav| tega članka je seznaniti vse delavce >mi' naše delovne organizacije o organiza-rija' | bji prevozov delavcev in o proble-na tnij^ k; nastajajo na delavskih progah.
upa) 5,33 2,28 1,97 1,76 1,20 5,59 1,29 5,36 5,50 ),99 di v
Eto
!t#|
V naši delovni organizaciji je zaposlenih tisoč delavcev, ki se vozijo ta delo iz bližnje okolice Ljubljane. Organiziran prevoz z delavskimi avtobusi uporablja več kot 650 delav-cev, ostali, predvsem tisti iz bližnje Golice Ljubljane, pa se vozijo na delo ž javnimi prometnimi sredstvi.
Več kot dvajset let že vozijo delavski avtobusi delavce v Litostroj, dolgih dvajset let se že vozijo ti '‘moderni nomadi« na delo v Ljubljano. Kar precej je tistih, ki se vozijo na delo od ustanovitve Litostroja. V želji in potrebi po redni zaposlitvi, ki Jo je bilo pred dvajsetimi leti dobiti v krajih, kjer so živeli, težje kot danes, so se odločili za tako dolgo vsakodnevno potovanje. Gotovo ste že sli-$ali za kraje, kot so: Luče, Gornji grad, Vransko, Mokronog, Šentrupert na Dolenjskem, Dobrnič, Dvor, Žužemberk, Hinje, Ambrus; to so Namreč imena krajev, od koder se vozijo ti naši sodelavci, ki se dnevno Prevozijo od 50 do 87 kilometrov v eno smer. Ogromno časa prebijejo na vožnji, tisti bolj oddaljni dve do tri ^re dnevno, v zimskem času pa je treba temu dodati še kakšno uro. Pa ,0 še ni vse! Nekateri med njimi
porabijo še nekaj časa, da pridejo do avtobusne postaje. Dolga je ta njihova vsakdanja pot, pa kljub temu izpolnjujejo svoje delovne obveznosti tako kot ostali delavci, če še ne bolje. Vsaj tako zatrjujejo tam, kjer ti delavci delajo.
Kar 75 odstotkov »vozačev« dela v neposredni proizvodji: v livarnah, obdelavi, pločevinami, montaži, transportu, torej na delovnih mestih, kjer so delovni pogoji težki. Pa kljub temu vztrajajo in opravljajo svoje delo, za katerega so se usposobili in katerega so vzljubili, saj bi sicer verjetno odnehali. V zadnjih letih so v krajih, od koder se vozijo naši delavci, ali pa vsaj bliže njihovem domu pričele obratovati majhne tovarne, v katerih bi marsikdo lahko dobil zaposlitev. Nekaj jih je resda odšlo, toda prihajajo novi. Vse več je mladih, ki se izšolajo v našem izobraževalnem centru. Tako se je število delavcev na nekaterih relacijah celo povečalo.
Za vse te delavce, ki jih torej ni malo, je treba poskrbeti, da se vsak dan varno in kar se da udobno pripeljejo na delo. S prevoznim podjetjem Alpetour imemo medsebojno pogobo, v kateri so določene skoraj vse podrobnosti v zvezi s prevozom — od števila in kvalitete avtobusov, cene za prevoženi kilometer do relacij in voznih redov. V tej pogodbi so opredeljene naše pravice in dolžnosti pa tudi pravice in dolžnosti prevoznika.
Vse je napisano in dogovorjeno, pa kljub temu ni vedno vse tako, kot upravičeno zahtevajo delavci, želimo, večkrat pa tudi zahtevamo mi, ki smo odgovorni za organizacijo prevozov.
bil
g°'
no-
neti
P j'
ed>
ir
efč
/sii
teh
tvi>
nih
tvil
aV'
ez*
aŠe
in*
;d'
/O'
/iti
,)e
v
tlje
ir
Delavski avtobusi - večni problem
Najbrž s tem člankom ne bom povedala nič novega, vsaj za tiste ne, ki to °bčutijo na svoji koži. Vendar upam, da ne bo naletel na gluha ušesa in se bodo izmere glede slabih in neurejenih avtobusov vsaj malce izboljšale, če že ne dokončno rešile.
Problem, ki se pojavlja že leta in pesti številne Litostrojčane, so slabi, Neurejeni, pozimi največkrat mrzli avtobusi, ki pa povrhu vsega najrajši °dpovedo, ko se delavci vračajo iz službe domov. Večkrat so zaradi tehničnih Pomanjkljivosti vozil ogrožena celo človeška življenja, kljub temu, da °dgovorne osebe to zagotavljajo s svojimpodpisom. 2.a najrazličnejše napake in Pomanjkljivosti, ki se pojavljajo na vozilih na poti v službo in domov, in so Velikokrat odraz neodgovornega dela servisnih obratov in dotrajanosti, pa eni ln drugi krivijo šoferje avtobusov.
Če ne bi bilo Romov in Litostroja, pravijo šefi v Alpetouru, bi morali voziti dotrajane avtobuse na odpad in jih razrezati, tako pa je problem zanje rešen.
Kako pa se počutijo delavci, ki so že ob 4. uri jutrajpošteno zrmzujejo? Pa ^aj bi o tem razpravljali oni, ki se v službo pripeljejo udobno ali pa imajo do čtostroja par korakov! Delavec naj le zmrzuje, na njegove pritožbe bodo pač n<lšli kakšen za lase privlečen odgovor.
Ali se zavedajo, da je tudi zaradi tega zmanjšana delavčeva sposobnost in Produktivnost?
Ni mi jasno, zakaj litostrojska kadrovska služba sklepa pogodbe s Ponudnikom, v tem primeru z Alpetourom, ki ni sposoben zagotoviti ustreznih ln zadostnih prevoznih sredstev, saj ima v litostrojski enoti več avtobusov sposojenih kot svojih.
Enkrat za vselej bi bilo potrebno postaviti pogoj: »NOVE AVTOBUSE!« ^Upa kupčijo zaključimo in poiščimo boljšega ponudnika. Ob teh in podobnih vprašanjih bi bilo treba temeljito razmisliti. Ali se nam bolj splača plačevati Vrorda nekoliko cenejše stare avtobuse vseh barv, firm, oblik in velikosti in lrneti iz leta v leto težave, ali izbrati drugega ponudnika, ki bo lahko uresničil naŠa dolgoletna prizadevanja in dokončno rešil omenjeni problem?!
•o
M. Zupančič
Problemi, ki jih moramo reševati vsak dan, so največkrat povezani s slabšo kvaliteto vozil, ki vozijo na naših delavskih progah. Prevoznik vse premalo upošteva naše upravičene zahteve, da vozila, ki ne zagotavljajo primerne, predvsem pa varne vožnje, izloči iz prometa. V zvezi s kvaliteto vozil se naše zahteve vse prepočasi uresničujejo, tako da imamo v zadnjem času na delavskih progah vsaj po dva avtobusa, ki sta neprimerna za vožnjo. V tehnično sposobnost vozil sicer ne moremo dvomiti, saj so vozila tehnično pregledana in imajo ustrezna potrdila. Prevoznik navaja vzroke v pomanjkanju ustreznih vozil, kar lahko vidimo tudi sami, saj že dalj časa vozi na naših progah nekaj Kompasovih avtobusov.
Posebno vprašanje, ki ga v zadnjem času pospešeno rešujemo, je povezano s preobremenitvijo posameznih relacij in izmen. Na dvanajstih relacijah (štirih s Štajerske in osmih z Dolenjske) vozi v eni, dveh ali treh izmenah dnevno 18 avtobusov. Največ avtobusov vozi v prvi izmeni, in sicer 12, v dveh izmenah izmenično en teden dopoldne in drugi popoldne vozijo 3 avtobusi, prav toliko pa jih vozi tudi v vseh treh izmenah. Ker največ ljudi dela v dopoldanski izmeni, so seveda tudi avtobusi v prvi izmeni najbolj zasedeni, v zimskem času pa skoraj vsi, z redkimi izjemami v jutranjem času, tudi preobremenjeni. Delno bomo problem stojišč v prvi izmeni rešili z uvedbo še enega avtobusa v dopoldanskem času, delno pa bo treba rešitev iskati tudi pri prerazporeditvi delavcev predvsem v popoldansko izmeno, saj so avtobusi, ko vozijo delavce v popoldansko izmeno, zasedeni samo nekaj več kot polovično. Pri uvedbi dodatnega vozila pa imamo nemalo težav, ki jih nikakor ne moremo odpraviti, vendar upamo, da bo tudi ta problem v najkrajšem času rešen in na ta način odpravljena vrsta pritožb na račun neprimernega prevoza. Treba je napisati tudi nekaj vrstic o redu, disciplini in odnosih na samih avtobusih. Kljub izboljšanju ne smemo biti zadovoljni. Še vse preveč je neprimernega obnašanja posameznikov, nespoštovanja starejših in žensk, pa tudi samovolja nekaterih voznikov ne vpliva najbolje na odnose, red in disciplino na naših delavskih avtobusih. Vprašanje odnosov, discipline in reda bodo morali rešiti delavci sami, prevoznik in organizator prevozov pa bosta morala poskrbeti za primerne pogoje, ki naj zagotovijo kar najbolj udoben in kulturen prevoz.
In koliko stane delovno organizacijo ta organiziran prevoz delavcev?
Ne malo, kar lahko dokažemo s številkami. V letu 1980 smo za opravljene prevoze na osnovi medsebojne pogodbe plačali Alpetouru kar 13.504.400 din. Za ilustracijo lahko povemo, da smo za vsakega delavca za prevoz v letu 1980 v povprečju plačali 21.433 din, če upoštevamo, da se je vozilo povprečno 630 delavcev.
Da bo slika o stroških še jasnejša, naj povemo, da za en avtobus, ki mesečno vozi povprečno 22 dni, plačamo po sedaj veljavnih cenah dobrih 10 starih milijonov. Pri tem pa nam Alpetour nudi popust, ki znaša 20 odstotkov glede na prodajno ceno za prevoženi kilometer. Vprašanje je, koliko časa bodo po tej ceni še vozili, saj so pritiski za podražitev prevoza vsakodnevni.
Na račun naših prevozov z delavskimi avtobusi je precej pripomb. Veliko teh je upravičenih, skušamo jih upoštevati in odpraviti probleme; vedno nam to takoj ne uspeva. Precej nas je pri tem neposredno prizadetih, zato je negodovanje ljudi zaradi slabo ogrevanih in preobremenjenih avtobusov, netočnih prevozov in podobnega glasnejše kot pa morda kje drugje. In prav je tako! Zagotoviti
moramo takšen prihod na delo, kakršnega naš delavec zasluži.
V prizadevanjih za varnejši, udobnejši in kulturnejši prevoz pa bomo morali v bodoče storiti kaj več vsi prizadeti — od prevoznika, organizatorja, vodstev tozdov, družbenopolitičnih organizacij, vendar pa pričakujemo sodelovanje in pomoč tudi od vas, ki ste najbolj zainteresirani, da bo ta vaša vsakdanja dolga pot na delo varnejša in lepša.
L Jarc
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO
Ljubno
Mozirje
Gornji grad
Šmartno
Ločica
BOČNA
Stahovica
Vransko O1
TABOR
Kamnik
Trojane
dŠENTGOTARD
□ OLGE POTI IMA DELO
Šentrupert
Ivančna gorica
MOKRONOG
Trebnje
TREBELNO
SELA ŠUMBERK
® DOBRNIČ
Videm
Zagradec®«
Rašica
d Šmihel
AMBRUS dl
Brezov dol
Kompolje o
DVOR

Struge
HINJE
Štajerska		
LJUBLJANA—LUČE	dopol. izmena	69 km
LJUBLJANA—TABOR	dopol. izmena	54 km
LJUBLJANA—ŠENTGOTARD	dopol. izmena	44 km
LJUBLJANA—BOČNA	dopol. in popol. izmena — vsak drugi teden	87 km
Dolenjska		
LJUBLJANA—MOKRONOG	dopol. izmena	74 km
LJUBLJANA—ŠENTRUPERT—	dopol. in popol. izmena	80 km
TREBELNO	— vsak drugi teden	
LJUBLJANA—DOBRNIČ	tri izmene	72 km
LJUBLJANA—DVOR	tri izmene	61 km
LJUBLJANA—AMBRUS	tri izmene	70 km
LJUBLJANA—ŠMIHEL	dopol. izmena	52 km
LJUBLJANA—SELA ŠUMBERK	dopol. izmena	52 km
LJUBLJANA—HINJE	dopol. in popol. izmena — vsak drugi teden	66 km
Z vožnjami na avtobusno postajo napravijo avtobusi na delavskih progah dnevno 2400 km.
A.
Srečanje z mladinci DO Color Medvode
Na enem izmed sestankov OO ZSMS TOZD NABAVA smo sklenili, da bomo pričeli sodelovati z mladinci neke druge delovne organizacije na območju občine Ljubljana —Šiška. Prvi, ki so bili zainteresirani za to, so bili mladinci iz DO Color Medvode. 6. februarja so pripravili družabno srečanje, katerega so se udeležili mladinci iz DO Celuloza pa tudi vojaki iz vojašnice »Boris
Kidrič« iz Ljubljane. Na to družabno srečanje je Clolor povabil tudi nas. Zbrali smo se v njihovi jedilnici, ki je bila dobro pripravljena za sprejem vseh povabljenih. Družbeno srečanje smo pričeli s šaljivimi tekmovanji, in sicer z risanjem figur na tablo z zavezanimi očmi. Lahko si predstavljate, koliko smeha je bilo pri tem risanju. Imeli smo tudi srečelov s precej bogatimi nagradami, na primer
Odšla sta v pokoj
1. marca 1981 je odšel v zasluženi pokoj dolgoletni sodelavec tovariš Stane MARKELJ.
Od 24. januarja 1949 pa vse do upokojitve je delal na področju ugotavljanja kakovosti obdelovan-cev od lahke in težke obdelovalnice, orodjarne, montaže viličarjev do vhodne kontrole. Bil je v skupini sodelavcev pri ustanovitvi službe kakovosti v letu 1949. Takrat pridobljeni vzdevek »prvi kontrolor« je povsem upravičen. Svoje naloge na delovnem mestu je opravljal vestno in strokovno, zato ga bomo zelo pogrešali. Še posebno pa bomo pogrešali vse njegovo znanje in izkušnje, pridobljene z dolgoletnim delom.
Sodelavci se tovarišu Stanetu zahvaljujemo za ves vloženi trud in mu želimo še veliko zdravih in srečnih let!
Sodelavci v tozdu NABAVA
•
Konec februarja 1981 smo se v modelni mizami prisrčno poslovili od našega sodelavca Franca BLATNIKA, ki je po dolgoletnem delu v našem obratu odšel v zasluženi pokoj.
V Litostroju se je zaposlil kot modelnimizar 17.4.1970. Bil je zelo marljiv delavec in je vse do upokojitve vestno opravljal vse naloge.
Zato mu ob slovesu želimo zdravja in sreče še dolgo vrsto let!
FOTO-FlinUKO DRU/tVO
LITOSTROJ
P. Poženel
27
Vidni del svetlobnega spektra
Občutljivost očesa in črno-belih filmov na barve
Poleg občutljivosti očesa pa je v diagramu prikazana tudi občutljivost emulzij več vrst črno-belih filmov. Emulzija prvih črno-belih filmov še ni senzibilizirana in je bila občutljiva le na modro-vijo-lično barvo. Ko pa so sredi prejšnjega stoletja odkrili senzibiliza-torje, katere so dodali emulziji, je tako postala emulzija občutljiva tudi za druge barve. Tako je
uspelo, da so bili prvi senzibilizi-rani filmi že občutljivi na modro, zeleno in rumeno barvo in so jih zato imenovali ortokromatski, kar bi pomenilo »pravilno občutljivi«. To sicer v resnici še ni bilo res, ker so bili filmi neobčutljivi na rdečo in oranžno barvo in so te barve prodajali kot popolnoma črno. Danes ortokromatskih filmov amaterji ne uporabljajo več. Splošno pa uporabljajo pankromatske filme, ki bi jim lahko rekli »občutljivi za vse barve«. Danes obstajajo še nešteti senzibilizatorji, s katerimi lahko občutljivost emulzije črno-belih filmov poljubno prilagajajo krivulji očesne občutljivosti ali pa drugim spektralnim območjem, na primer za astronomsko fotografijo). Občutljivost na barve današnjih črno-belih filmov že popolnoma ustreza očesni krivulji. Kljub temu pa s podajanem črno-belih tonov nismo vedno zadovoljni in želimo doseči posebne učinke — na primer, da bi bilo plavo nebo na sliki bolj temno in
konzerva mesnega doručka ali steklenica Maraskina, ki pa smo jo izpraznili takoj, saj je bila napolnjena z vodo. Slišali smo veliko novih šal, seveda pa ni manjkalo tudi plesa. Med vojaki smo odkrili tudi skritega talenta — pevca, da nam je pel in igral na kitaro razne znane, priljubljene melodije. Vzdušje je bilo enkratno. Na koncu pa smo se pogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju in sklenili, da bomo mladincem iz Color j a vrnili obisk z organiziranim tekmovanjem v kegljanju. Domov smo odšli zadovoljni, saj smo bili zelo prijazno sprejeti in bilo nam je žal, ker se nismo srečali že prej.
M limo, da so taka srečanja zelo potrebna, saj tako spoznaš marsikaj koristnega za delovanje v svoji mladinski organizaciji.
M. Pešec
ČESTITKI
9. marca bo srečal Abrahama naš dolgoletni sodelavec Mirko JAGER. Ob tem lepem jubileju mu čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih let v naši sredi.
Sodelavci iz modelne mizarne
e
V decembru 1980 sta praznovala petdesetletnico naša sodelavca Ivan ANŽIČ in Ernest MERKLIN, 3. marca letos pa tovariš Franc POLH.
Sodelavci tozda PTS vsem iskreno čestitamo
ZAHVALE
Planinskemu društvu Litostroj se iskreno zahvaljujem za darilo in čestitke ob dnevu žena. Zelo sem se razveselila vašega obiska!
Upokojenka Litostroja Ani KRESE e
Najlepše, čeprav pozno, se zahvaljujem sindikatu Litostroja za poslano denarno darilo in koledar ob novem letu.
Ob tej priliki želim delavcem Litostroja mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
M. Erjavec
•
Članom sindikalne organizacije TOZD PUM se prisrčno zahvaljujem za obisk in obdaritev. Pozornost, ki ste jo izkazali, mi je v moji bolezni v veliko olajšanje in zadoščenje.
Kolektivu Litostroj želim srečno in zadovoljno novo leto in veliko delovnih uspehov.
Upokojenec Franc Venecija
V SPOMIN
6. marca letos smo se v Smledniku za vedno poslovili od našega bivšega sodelavca Jožeta BREZNIKA.
V orodjarni je delal kot strojni brusilec 16 let vse do upokojitve leta 1967. Spominjali se ga bomo kot dobrega delavca in tovariša.
Sodelavci
ZAHVALE
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za cvetje in izraze sožalja ob smrti najine mame Angele VALENTINČIČ.
M. in J. VALENTINČIČ
•
Najlepše se zahvaljujem delavcem tozda IVET, govorniku za poslovilne besede ter članom pihalnega orkestra Litostroj, za venec in spremstvo na zadnji poti pokojnega Jožeta GORZE.
Jožica Konig
•
Vsem sodelavcem tozda PZO se iskreno zahvaljujem za čestitke in lepo darilo ob moji 50-letnici.
Vinko Vidovič
•
PISAL NAM JE
Ob koncu leta smo prejeli tudi pismo našega nekdanjega sodelavca, ki je že dolga leta v invalidskem pokoju. Piše nam: Toplo se vam zahvaljujem za novoletno denarno pošiljko, ki mi je zelo dobrodošla.
Hvala vam!
Želim vam veliko uspehov pri delu in mnogo napredka v novem letu 1981.
Pošiljam vam tople pozdrave hvaležni
Štefan KOVAČ
bi tako beli oblaki lepše izstopali. V takem primeru uporabimo korekcijske filtre, s katerimi dobimo želj ene učinke. Več o filtrih in njihovi uporabi bomo govorili v posebnem poglavju, kjer bomo obravnavali fotografski pribor.
6. dimenzije filmov IN POIMENOVANJE
Prve fotografske posnetke so naredili na kovinske in kasneje na steklene plošče. Danes so steklene plošče že skoraj popolnoma nadomestili s plan-filmi, ki imajo podlago iz elastične umetne snovi. Prvi zviti film je izdelal leta 1884 Georg Eastman. Imel je širino 1 3/8 palca, kar je 35 mm, natančno 34,925 mm. Ta dimenzija se do danes ni izpremenila. Kasneje so se pojavili še filmi drugih širin, in sicer:	70 mm, 60 mm,
16 mm in 9,5 mm. Za lažje razpoznavanje imajo filmi še druge oznake in imena:
1. Plan — filmi. Izdelujejo jih v različnih velikostih. Standardni formati so: 6 X 9 cm, 9X12 cm, 4X5 palca (10,2 X 12,7 cm), 13 X 18 cm, 18X24 cm in 20x25 cm. Plan filmi so pakirani v kartonske škatle po 6, 12, 20 ali 24 kosov. Pred snemanjem vložimo vsak
plan-film v posebno kaseto, da film leži ravno. Plan-filmi se uporabljajo v fotokamerah velikega formata, zlasti v poklicne namene.
Prednost plan filmov je, da lahko delamo posamezne posnetke, večje formate pa lahko tudi režemo na manjše, če to želimo.
2. Zviti filmi (roli filmi) so naslednji:
Film 70 mm ima širino 70 mm, format negativne slike je lahko 6X9 cm, 6X7 cm, 6 X 6 cm in 6x4,5 cm. Film je na obeh straneh perforiran in se uporablja tudi v kinematografiji. Dolžina filma je navadno 5 m za 90 posnetkov. Uporablja se v fotokamerah, ki imajo možnost menjavanja različnih kaset, (hassel-blad, zenza bronica, mamiya RB 67).
Film 120 je širok 60 mm, format negativne slike je lahko 6 X X 9 cm (8 posnetkov), 6 X 6 (12 posnetkov) ali 6 X 4,5 cm (16 posnetkov. Film ni perforiran. Na hrbtni strani zaščitnega papirja ima številke, po katerih se ravnamo pri trans-portiranju filma, če kamera nima avtomatskega pomika. Ta film uporabljajo tudi novejše fotokamere srednjega formata 6x7 cm, ki imajo velikost negativne slike 56 X 72 mm (to je idealni format).
V SPOMIN
15. marca 1981 smo se za vedno poslovili od našega upokojenca Andreja URANKARJA.
Pokopali smo ga na pokopališču -Prevoje. V jeklolivarni je bil zaposlen kot kovač od 15. 7. 1952 do 19.
3. 1963, ko je odšel v zasluženi h pokoj.	z
Bil je eden naših vrhunskih k kovačev, pionirjev, ki je na svojem n delovnem mestu dokazal vrednote p svojega dela. Spominjamo se ga, kako je z veseljem izdeloval vse vrste p orodja visoke kvalite po svoji za- z misli, svoje izkušnje je prenašal na Sl mlajše delavce.	v
Takega smo poznali in takega u ohranjamo v svojem spominu.
Sodelavci ,, TOZD PUM »LIVARNE« l
DRAGI PRIJATELJI
V tolažbo mi je bilo, ko sem ob krsti svojega očeta Andreja URANKARJA med občani, ki so se poslavljali od njega, opazil tudi njegove znance iz delovne organizacije Litostroj.
Moram se zahvaliti vsem, posebno pa tistim, ki so prišli na njegov pogreb, še posebej članom pihalnega orkestra, ki so ga spremljali na zadnji poti. Taka pozornost celotnega vašega kolektiva je dokaz, da so se po tolikih letih še ohranile trdne vezi med sodelavci, saj je bil moj oče upokojen že leta 1963.
Prijetno razpoložen se je vrnil, kadar je bil s svojimi nekdanjim* sodelavci na skupnem izletu in je potem še dolgo s spoštovanjem govoril o kolektivu, ki tako lepo skrbi za svoje nekdanje člane-Čutim dolžnost, da se v njegovem imenu in imenu celotne naše družine zahvaljujem vsem, ki ste gu spremljali na njegovi zadnji pot* izpred domače hiše na pokopališče v Šentvidu. Hvala tudi za darove it* cvetje.
Andrej Urankar mlajs*
n
k
r
k
r
n
e
0 z
Sl
J
i;
v
Ž
1 si n šl si k n n i:
v
ZAHVALI
Ob mnogo prerani smrti našega moža in očka Janeza KOŠAKA se vsem sodelavcem v TOZD PUM prisrčno zahvaljujem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujem tudi pihalni godbi.in članom kolektiva za spremstvo na njegov* zadnji poti.
Hvala tudi za besede slovesa-
Žalujoči vsi njegovi
Ob smrti moje drage tete Ksenij* 6 DOBERLET-FONDA, upokojenke Litostroja, se zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata za v$o pozornost ob pogrebu in vsem nje' nim nekdanjim sodelavcem, ki so j° spremili na zadnji poti.
Nečakinja Duša Fischingef v imenu vsega sorodstva
ZAMENJAM
Enosobno stanovanje — 39 kvadratnih metrov, centralno ogrevano, zamenjam za dvosobno in pol ali trisobno stanovanje.
Ponudbe oddajte po telefonu 556-021 int. 549, ali na naslov:	J
Smilja Marčeta, Andreaševa	k
14, 61000 Ljubljana.	c
1981
dno
•nd
išču
ipo-
n
ženi
ikib jem lote ga, rste za-i na
ega
ivci
JE«
ob
-eja
ase
udi
mi-
P0'
na
om
:m-
ost
az,
lile
bil
lil,
imi
- ie
etn
;p0
ne-
em
aše
oti e v in
13'
iA
jM
no
le-
ra'
im
>vi
Vabljivi programi za letovanje v CSSR
V letu 1981 bo minilo že 15 let, odkar je sindikalna organizacija Litostroja navezala prijateljske stike s sindikatom narodnega podjetja ZVVZ iz Milevskega na Češkoslovaškem. V vseh teh letih smo številni Litostrojčani v organizaciji našega sindikata potovali na Češkoslovaško.
Stiki med obema organizacijama so imeli v teh petnajstih letih dobra in slabša obdobja, vendar nikoli taka, da bi sodelovanje zamrlo. Tako ima to sodelovanje že zavidljivo tradicijo, izraža pa se v povsem praktični obliki oziroma v izmenjavi počitniških kapacitet obeh organizacij.
Danes lahko rečemo, da mnogi •Zmed nas preživijo del letnih ali zimskih počitnic na Češkoslovaškem. V zamenjavo pa delavci narodnega podjetja iz Milevskega vsa ta leta Prihajajo letovat k nam na morje.
Poleg že utečenega sodelovanja s Prijatelji iz Milevskega pa se je v Zadnjih letih razvilo tudi uspešno sodelovanje z elektrotehničnimi za-vodi »Julij Fučik« iz Brna, s katerimi na podoben način izmenjujemo po-ritniške zmogljivosti. V letu 1980 pa smo prvič zamenjali počitniške zmo-Sljivosti tudi z narodnim podjetjem *a proizvodnjo vodnih turbin ‘ČKD* iz Blanskega.
Sodelovanje našega sindikata z narodnimi podjetji na Češkoslovaškem je postalo torej naša skupna in jedna oblika organizacije letovanj ter kulturnega, športnega in drugega življenja.
V vseh teh letih sodelovanja lahko rečemo, da je v Litostroju ostala le Majhna peščica tistih, ki niso bili vsaj enkrat na Češkoslovaškem. Mnogi pa °dhajajo tja vedno znova in se vračajo z novimi vtisi, spoznanji in prijateljstvi.
Tudi za leto 1981 nam naši prijatelji 'z češkoslovaških podjetij ponujajo vabljive in zanimive programe.
v. Naša prva skupina je letos že preživela zimske počitnice v Novych blutich na Šumavi. Že za prvomaj-ske počitnice pa bo naslednja skupina ^aših sodelavcev odpotovala na Češkoslovaško, in sicer v nov rekreacijski center podjetja »ZVVZ« iz Nilevskega — v Mazolov blizu Uiesta Tabor. Poleg prijetnega bivanja v rekreacijskem centru je možno 'Z tega kraja napraviti več izletov v
1 Bsb
T
, uristično zanimiva in zelo lepa raška jama na Češkem je Ma-c°ha (Mačeha)
vedno zanimive in lepo ohranjene gradove in mesta. Prav gotovo bo zanimivo videti mesti Tabor in Češke Budjejovice ter bližnje gradove Hlu-boka, Konopište, Zvikov in Češki Krumlov. Tretja skupina bo ob koncu junija in v začetku julija obiskala zdravilišče Karlovy Vary, kar bo za marsikoga zanimivo in privlačno. Kdor ne pozna tega zdravilišča, naj povemo, da so Karlovy Vary največje, najznamenitejše in najlepše zdravilišče na Češkoslovaškem.
Stara pripoved iz romantike, ki je postala že legenda, pravi, da sta rimski cesar in češki kralj Karel IV. nekoč na lovu v teh krajih s konji in psi zasledovala velikega jelena. Prelepa žival je vladarja — strastnega lovca tako pripeljala v globoko sotesko do izvirov vroče vode.
Ta kraj je leta 1370 zaradi odkritja zdravilne vroče vode postal kraljevsko mesto. Od tod tudi ime Karlovy Vary. Že takrat so ugotovili zdravilni učinek toplih vrelcev, zato se je mesto hitro in vsestransko razvijalo.
Sem so na zdravljenje prihajali vladarji, bolniki in drugi svetovljani, ki so se sprva kopali kar na prostem v tolmunih tople vode. Zasluge za razširitev in koristno zdravljenje v Karlovyh Varyh pripisujejo znanima zdravnikoma dr. Beherju in dr. Jean de Carru, ki sta že v 18. stoletju napravila kemijsko analizo vseh dvanajstih vrelcev vroče vode za zdravljenje različnih človeških bolezni. Od takrat pa do danes tu izvajajo najbolj sodobne medicinske postopke zdravljenj skozi vse leto, sem prihajajo pacienti iz vsega sveta. Karlovy Vary so torej zgodovinsko, kulturno, turistično in zdraviliško mesto, znano po vsem svetu.
Tudi litostrojčani bomo lahko uživali lepote tega kraja, istočasno pa obiskali še druge zgodovinske spomenike, znane Frantyškove in Mar-janske lažni ter zanimiv grad Kloket. Verjetno pa bo za marsikoga najzanimivejše kopanje v zdravilni termalni vodi.
Z narodnim podjetjem »ČKD« iz Blanskega bomo v letu 1981 sodelovanje še razširili in poglobili. Poslovni oziroma proizvodni, strokovni in kooperacijski odnosi so se izredno razvili. Tem odnosom sledi tudi obojestransko sindikalno sodelovanje, zato bomo v letu 1981 obojestransko izmenjali kar tri sku-. pine delavcev v juniju, avgustu in septembru. Naši sodelavci bodo letovali v njihovem prijetnem rekreacijskem centru Jedo vice blizu Blanskega, od tu pa so možni številni izleti v bližnjo in daljno okolico.
Tudi v okraju Blansko, v katerem so najlepši predeli Moravskega krasa s podzemnimi kraškimi jamami, je izredno ohranjenih veliko zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Tudi Brno, tretje največje mesto na Češkoslovaškem, ni daleč.
Zgodovina govori, da je mesto nastalo leta 1021. Takrat je češki knez Bratislav zgradil v sedanjem predelu mesta Petrov grad, kateremu je dal ime BRNO. Šele v trinajstem stoletju je češki kralj Vatslav Brnu podelil L status kraljevskega mesta. Češko jedro mesta je bilo obdano z raznimi
priseljenci, kot na jDrimer Nemci, Flandri, Valoni in Židi. Tako se je mesto postopoma razvijalo v obrtniško dejavnost, kasneje pa v industrijo. V devetnajstem stoletju se je tudi Napoleon bojeval v neposredni bližini. V letu 1839 je pripeljal iz Dunaja v Brno prvi vlak. Tod danes rastejo veliki industrijski objekti in tako mesto postaja pomemben gospodarski center na Moravskem. Tu prirejajo razne razstave, znan je veliki vzorčni velesejem, športne in kulturne prireditve. Njegova okolica je posebno bogata z naravnimi lepotami, od katerih je najbolj znan Moravski kras z jamo Macoho, ki je globoka 138 m in se po njenem dnu pretaka reka Punkva. Moravski kras ima vrsto podzemnih jam, podobnih naši Postojnski jami. Zanimiva je vožnja v čolnih po reki Punkvi pod skalami skozi posamezne predele jam.
V okolici Blanskega in Brna pa je še mnogo kulturno zgodovinskih spomenikov, kot so: gradovi Rojec, Lisice, Perštajn in trdnjava Špilberg, v kateri je bil zaprt tudi Gavrilo Princip.
Vsi, ki boste potovali v Blansko, boste imeli izredno veliko možnosti za lepe in zanimive izlete, prijetno pa bo tudi bivanje v rekreacijskem centru naših čeških gostiteljev.
K. G.
Eden najlepših čeških gradov je prav gotovo Hluboka na Vltavi
Eden od dvanajstih termalnih vrelcev v Karlovih Varih (Foto: K. G.)
Praga — mesto zeleno patinastih streh, stare kulture, črnega piva, Švejka in prijetnega vzdušja
Tekmovalci z belih poljan
Čisto neuradno in brez določenega dnevnega reda so se v sredo 11. marca pri generalnem direktorju Marku Kržišniku zbrali naši najboljši smučarji. Za njimi je spet zmaga na zimskih špotnih igrah sozda ZPS, konec meseca pa se bodo spet znašli s štartnimi številkami na hrbtih na Soriški planini. To je torej smučarski predah med dvema pomembnima tekmovanjema, praktično pa je tudi konec smučarske sezone, zato so v pogovoru že lahko potegnili črto pod letošnjimi rezultati. Že nekaj let so naši smučarji najboljši na zimskih športnih tekmovanjih sozda ZPS, v pogovoru s tovarišem Kržišnikom pa so izrazili bojazen, da bo kmalu drugače, saj že dolgo ni med njimi nobenega novega, mladega smučarja.
Pogovor je nanesel tudi na razvoj Soriške planine in Fiese. Letošnje poletje bomo začeli z gradnjo novega počitniškega doma v Fiesi, dobra investicija pa bi bila tudi razširitev in modernizacija doma na Sorici. Le-ta se vse bolj razvija v smučarski center, ki pa še zdaleč nima vseh potrebnih objektov — od bifejev z napitki, sanitarij, izposojevalnic športne opreme, trgovskih centrov in tudi zanesljive in vedno prevozne ceste. Nekaj izboljšav sicer lahko naredimo sami, vendar pa je to širšega družbenega pomena, zato bo potrebno sredstva združevati v širšem okviru.
Razvoju športa pri nas bo veliko pripomogla tudi nova telovadnica. Sredstva zanjo so že zagotovljena, zato lahko upamo, da bomo kmalu začeli z gradnjo. Telovadnica bo zelo
dobrodošla litostrojskim učencem, obenem pa tudi delavcem Litostroja, ki zdaj ali najemajo telovadnice
drugod, ali pa se sploh ne morejo ukvarjati s športom.
Tovariša Kržišnika so zanimale vse stvari v zvezi z letnimi in zimskimi športi. Spodbujal je smučarje, da organizirajo čim več izletov, da še bolj spodbudijo zimske športe. Vsi so se strinjali, da bo kmalu potrebno zaposliti tudi športnega referenta, saj redno zaposlen posameznik vsega tega ne bo zmogel.
Ob koncu so smučarji tovariša Kržišnika povabili na letošnje lito-strojsko tekmovanje, ki bo 28. in 29. marca na Sorici, prosili pa so ga tudi za pokoviteljstvo naslednjih, jubilejnih — že dvajsetih — smučarskih tekmovanj na Sorici, kar je tovariš Kržišnik z zadovoljstvom sprejel.
M. M.

VE/TI IZ PROIZVODNE
TOZD Livarne
Zelo ugodni kazalci zaključnega računa v letu 1980 pa tudi količinska proizvodnja ulitkov nam bosta merilo in vodilo v letošnjem letu. Pogoji za to so z ene strani zelo ugodni — dobra zasedenost z delom, zaskrbljujoča pa je oskrba s potrebnimi surovinami in materiali. Posebno kritične so surovine, za nakup katerih potrebujemo devizna sredstva, teh pa je vedno premalo.
Pomanjkanje deviz ne pesti samo našega tozda, temveč tudi ostale, ki so udeleženi v kasnejših fazah proizvodnega ciklusa. Potrebno pa je vedeti: če onemogočimo izdelavo ulitkov kot prvo fazo skupnega proizvoda, tudi v kasnejših fazah deviz ne potrebujemo.
Poleg navedenih težav nam ovirajo proizvodnjo tudi pogoste okvare žerjavov in ostalih naprav, ki zavirajo normalno delo. V veliki meri nastopajo okvare tudi zaradi nepazljivosti delavcev, ali pa so nekateri deli in naprave slabe kvalitete ter izrabljene. Vsi ti problemi so bili vidni tudi lani, s prizadevnostjo slehernega delavca pa smo jih uspešno reševali in jih moramo rešiti tudi letos.
Izdelava modelov teče že kar nekaj časa zelo dobro, tako da kljub veliki zasedenosti z delom v livarnah ni potrebno dajati izdelave modelov v kooperacijo. Poglavitno delo v marcu je izdelava modelov za zobčanike za sovjetskega naročnika, pripravljamo pa izdelavo večjega modela za ohišje velikega Dieslovega motorja »V« tipa. Pričeli bomo izdelovati modele za dele Kaplanovih turbih za HE Mavčiče in za rudnik bakra Bučim Radovič iz Makedonije. Poleg izdelave modelov pa naši modelarji tudi popravljajo veliko starih modelov, posebno za stalne naročnike ulitkov,
TOZD PPO
Po gospodarskem dinamičnem načrtu — 340 ton proizvodne realizacije — smo v februarju 1981 dosegli 150 ton proizvodne realizacije oziroma 45 odstotkov, blagovne proizvodnje pa smo odpravili samo 24 ton oziroma 7 odstotkov. Kumulativna proizvodna realizacija za dva meseca gospodarskega leta 1981 je 256 ton oziroma 46 odstotkov planirane, blagovna proizvodnja za isto obdobje pa 450 ton oziroma 81 odstotkov. Glede na gospodarski načrt za leto 1981, ki predvideva 4000 ton proizvodne realizacije, smo dosegli v dveh mesecih samo 7 odstotkov proizvodne in 12 odstotkov blagovne realizacije. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je proizvodna realizacija manjša za 8 odstotkov, blagovna realizacija pa večja za 68 odstotkov.
Iz dogovorjene proizvodne realizacije za februar 1981 so nam izpadla naročila za LTH Škofja Loka hidravlični krivdni stroj HRS-5-50... (P-62358), za Alpos — Šentjur pri Celju odvijalnik — navijalnik ONE-400-4000...	(P-62388), za
Energoinvest Tešanj pri Sarajevu hidralični srebrni stiskovalnik HSS-2-160 (P-62569), za Stankoim-port — ZSSR pet hidravličnih vlečnih strojev HVC-2-100 (P-93122) in hidravlična oprema za hidravlične vlečne stroje HVO-2-400 za SR Romunijo. Navedene hidravlične stroje in hidravlično opremo smo odpravili našim kupcem konec februarja in v začetku marca 1981.
kot so: Slovenija ceste, rudnik Bor in Majdanpek, Šumnik Raška itd.
Izdelava ulitkov sive litine poteka že nekaj mesecev enako, serije ohišij za reduktorje (za naročnika iz ZSSR) ter ulitki za dieselske motorje za poglavitne dele. Pri tem ne smemo pozabiti, da izdelujemo tudi ulitke za predvodilnik Kaplanovih turbin za HE Solkan ter standardne ulitke za našo viličarsko proizvodnjo.
Proizvodnja specialnih ulitkov je trenutno osredotočena na izdelavo obložnih plošč za cementarno Anhovo in Dalmacija cement iz Solina, pa tudi izdelava ulitkov za drobilce in mline naročnika Slovenija ceste in STT lepo napreduje. Trenutne težave so nastale sedaj, ko žarilna peč zaradi remonta ni obratovala več kot 14 dni.
Zaradi graditve nove livarne je izdelava jeklenih ulitkov otežkočena, vendar se kljub temu količina izdelanih ulitkov ni zmanjšala. Lahko trdimo, da delo teče zelo dobro.
V	oblikovalnici izdelujemo večje ulitke za tretji mlin za mletje bakrene rude za Veliki Krivelj pri Boru; gonilne lopate za HE Solkan, Jugotur-bino iz Karlovca in Minel iz Beograda pa so poglavitne pri izdelavi ulitkov blagovne proizvodnje. Zelo dobro je utečena proizvodnja obložnih plošč za rudniške mline, rudnik bakra Bučim Radovič in reduktorje za Sovjetsko zvezo.
V	čistilnici končujemo izdelavo večjih zobčanikov za reduktorje in žerjave, posebno hitimo z izdelavo ulitkov za šesti polarni žerjav za ZSSR. Poleg ostalega pa izdelujemo tudi večje število manjših ulitkov proizvodnje črpalk, in to za naročnika Naftagas iz Novega Sada.
A. Gruden
V montaži TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme pospešeno montiramo večje število preoblikovalnih strojev. Na naše stroje čakajo: Tehnos—Gačak linijo za razrez pločevine MPRT-630/5-... (P-62328), Iskra-Commerce Ljubljana stroj za tlačno litje DMKh-160-M (P-62542), Sever—Subotica stroj za tlačno litje DMKh-160-M (P-62572), Iskra-Commerce — Ljubljana stroj za tlačno litje DMKh-280-M (P-62593), Unitas — Ljubljana stroj za tlačno litje DMKh-280-M (P-62574), TAM — Maribor hidravlični sekalnik HSC-1-40 (P-62577), OKI — Ivanič Grad hidravlični stiskovalnik HDS-2-400 (P-62349), Stankoimport — ZSSR deset hidravličnih zapogib-nikov	HKOC-1-250-5000
(P-93118), deset hidravličnih vlečnih strojev HVC-2-100 (P-93122) in pet hidravličnih obsekovalnikov HOS-1-40 (P-93134) ter za Mutall — Guss ZR Nemčija stroj za tlačno litje DMKh-280-M (P-93144), vse v skupni teži 560 ton.
Osnovni problem pri blagovni realizaciji je še vedno kompletiranje naročil. Težave nastajajo, ker udeleženke v skupnem proizvodu ne izpolnjujejo dogovorjenih načrtovanih rokov. Obveznosti do zgoraj navedenih naročil imajo še TOZD NABAVA, TOZD Proizvodnja zvarjencev in odkovkov in TOZD Proizvodnja obdelovancev.
L. Gorjanc
TOZD
Montaža
Turbine
Za HE Hemren Dam smo izdelali in 16. marca odpremili naknadno naročeno opremo, nujno potrebno na terenu kot začasno nadomestilo regulatorjev tlaka.
V	zaključni fazi mehanske obdelave se za HE Obravac nahaja obroč, katerega Voith nujno potrebuje za prei:.tus spirale. Vsa ostala oprema za HE Obrovac je še vedno v fazi izdelave polizdelkov, mehanske obdelave in dobave izdelkov.
Žerjavi
Za PPO trenutno poizkusno montiramo štiri 40 tonske mačke in eno 40- tonsko dvigalo.
Za ZSSR za peto polarno dvigalo poizkusno montiramo 80-tonski maček.
V	montaži za Rio Lempa trenutno poizkusno montiramo dvigalo 3,5 X
9.5	m, eno portalno dvigalo 271X
4.5	m in eno portalno dvigalo 85 — 30 t x 12,3 m.
Reduktorji
Za ZSSR poizkusno montiramo reduktor za glavni dvig 400 Mp.
Dieselski motorji
V	fazi poizkusne montaže so štirje ekvatorji za Crveno zastavo.
Mobilna dvigala za TVN so v zaključni fazi montaže.
Črpalke
Trenutno je v montaži trinajst raznih tipov črpalk za Ino iz Reke.
Funkcijsko preizkušamo dve črpalki P 6/6 za Tehnopromet iz Beograda.
Za vodovod Zagreb trenutno montiramo sedem črpalk tipa V017/18” — III.
Za Tribalj Njivice montiramo še tri črpalke VG17/14.
T OZD Montaža je imela v februarju 1981 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 378,0 t.
Uspelo nam je doseči 321,6 t oziroma 85,1 odstotka.
Od predvidene komulativne količinske realizacije 464,0 t nam je uspelo doseči 532,7 t oziroma 115,0 odstotkov.
B. Seme
Silvan Štokelj
Pismo iz
Naši monterji stanujejo v glavni bazi v Dipayalu, nekateri pa v glavni zgradbi elektrarne, monterji Daleko-voda pa stanujejo tudi pod šotori na trasi, ker bi bila že sama pot navzgor in nazaj prevelik napor. Zaradi tako težkih pogojev je tem delavcem zagotovljen teden oddiha v Katmanduju, če prebijejo cela dva meseca na terenu. To je gotovo zelo humana gesta, in je prav, da so jo vnesli v samoupravni sporazum. Po dveh mesecih popolne izolacije je taka sprememba delavcem več kot potrebna, ta čas pa bodo lahko izkoristili za
počitek in za pisemce svojcem.
Pod nadzorom Ingre izvajajo gradbena dela Nepalci sami. Ingra je namreč sklenila pogodbo z obema nepalskima izvajalcema gradbenih del, od katerih je den prevzel gradnjo tunela, drugi pa vsa ostala gradbena dela. Več kot 90 odstotkov vsega gradbenega materiala — to je betonsko železo, cement, les in druge materiale, so morali prinesti ljudje več kot sto kilometrov daleč. Kljub temu pa potekajo dela na gradbišču
Montaža 80 tonskega mačka za San Salvador. V ozadju je plašč cevnega mlina za mletje rude v rudniku Bor (Foto: E. L.)
Pogled na prostor kjer nam kooperant Radež Blato iz Korčule izdeluje zvarjence za dvigala (Foto: Č. Gazič)
Nepala
po načrtu. Omenil sem že, da je bilo potrebno večino materiala prinesti. Kljub temu pa človeka pretrese, ko vidi osemletne deklice, kako na pladnjih na glavi prenašajo najrazličnejši material. Zato lahko rečem, da poleg nekaj zelo marljivih inženirjev, ki so se šolali v Avstraliji, na Japonskem in v Sovjetski zvezi, gradijo elektrarno otroci — predvsem dekleta, saj je za te kraje značilno, da vsa težja dela opravljajo ženske. Moški pa se precej ukvarjajo z zanje značilno zabavo — kartanjem za denar.
Razlika pri opravljanju težjih del je opazna že pri otrocih. Dečki se težjim delom kaj radi izognejo in najraje pomagajo deklicam samo naložiti pladnje, one pa potem mirno prenašajo tovor. Tudi hranijo se ti otroci slabo, na primer meso jedo največ enkrat na štirinajst dni. Njihova glavna hrana je riž, ki ga gojijo tudi tu. Za zaostalost Nepala pa niso značilni le slaba prehrana, slabi in nehigienski pogoji bivanja, temveč tudi zelo velik odstotek nepismeno-
sti. V Nepalu je samo 12 odstotke'' pismenih.
Kljub vsemu pa tudi Nepal počas1 spreminja svojo podobo. Gradijo vse več elektrarn, cest, šol itd. Električno energijo, ki jo sedaj deloma uvažaj0 tudi iz Indije, bodo lahko kmah1 izvažali, saj imajo velike in deroč6 reke. Izredno pomembne za razvd pa so tudi ceste, katerih Nepal raze1) nekaj zvez skozi Katmandu protj Tibetu sploh nima. Splošen razvoj, k1 bo vključeval tudi šolstvo in manjš0 privrženost najrazličnejšim religijam' bo Nepalcem prinesel veliko boljše i° udobnejše življenje. Razvoj gre tor6) naprej in prav je tako.
(Nadaljevanje prihodnji6'