IZ VSEBINE: Fran S. Finžgar: Bratje in sestre, pozdravljeni! — Jutro po izdaji — Albert Rejec: Beneška Slovenija doma in v tujini — Peter: Tam dol’ na Dolenjskem--------on-: Zlatko Ba- lokovič v domovini — Domače novice — Domovina na tujih tleh — Jože Knavs, Merlebach: Iz življenja slovenskega rudarja v Franciji — Cv. A. Kristan: Smrt dveh slovenskih rodoljubov — Kotiček za žeue — Mladi rod — Izseljenska matica sporoča — Pero izseljencev Nekaj vprašanj iz socialnega zavarovanja — Josip Jurčič: Jurij Kozjak (nadaljevanje). Naslovna slika: Vojko Arigler: Višnja gora Izmed teh knjig bomo izbrali nagrade za najboljše dopise: Anton Ingolič: POT NA NASIPU Miško Kranjec: FARA SV. IVANA Bogomir Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ F ran Milčinski: CVETJE IN TRNJE Prežihov Voranc: NAŠI MEJNIKI Prežihov Voranc: OD KOTELJ DO BELIH VOD Prežihov Voranc: JAMNICA Tone Seliškar: TRŽAŠKA CESTA SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA - zbral Ferdo Godina Anton Melik: JUGOSLAVIJA MUČENIšKA POT K SVOBODI (zbornik) Vsem našim dragim izseljencem pošilja tople pozdrave in želi mnogo sreče v novi domovini KAVARNA LJUBLJANA TITOVA CESTA - JUGOSLAVIJA Obenem se priporočamo, da nas po-selite, ko pridete na obisk v domovino. FBostregli vas bomo z vsemi dobrimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami z izvrstno kranjsko klobaso, hrenovke (hot dogs), pristno turško kavo in drugo. Za prijetno razvedrilo vam bo v večernih urah igrala naša godba tudi vam po želji znane napeve Come to Ljubljana Jugoslavija and see for Your-self Gostinsko podjetje 6 ŠESTICA z obratom „Dom v Podutiku“ vabi Izseljence na obisku domovine na poset naše prvovrstne restavracije, ki vam nudi zelo dobro domačo hrano In pristne pijače ter solidno postrežbo Senčni vrt vam bo nudil mnogo zadovoljstva in lepe spomine na obisk domovine Cene zelo zmerne In v strogem centru Ljubljane Izhaja desetkrat na leto. — Poštnina plačana v gotovini. — Naročnina: ZDA letno 2 dolarja, polletno 1 dolar. — Francija: letno 500 frankov, polletno 250 frankov. Belgija: letno 70 frankov, polletno 55 frankov. — Holandija: letno 5 gnid., polletno 2.50 guld. - Zah. Nemčija: letno 8.40 mark, polletno 4.20 mark. — Argentina: letno 2 dol., polletno 1 dol. — Jugoslavija: letno 500 din, polletno 250 din. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva c. 5/1. F. S. FINŽGAR Bratje in sestre — pozdravljeni! ila razmer vas je primorala, da ste se tisoči razkropili po vesoljnem svetil. Večina izmed vas pa je vzela s seboj in v svetu trdno obdržala dediščino svojih očetov. Ta dediščina je trdoživost naroda in ljubezen do njega. Kdor le majčkeno pozna tisočletja naše zgodovine, mora ostrmeti. Majhni slovenski narod so trli krog in krog njega naseljeni mnogo močnejši narodi. Vsi grabežljivi, nikoli nam prijazni. Doma pa so nam vladali tujci, ki so premočni iztrgali vodstvo iz rok naših domačih vojvodov. Vsi ti so pričakovali, da peščica slovenskega ljudstva izgine, preljuba, tisočletje s slovenskim znojem kropljena naša gruda pa pride v last soseda tujca. Ni se jim posrečilo. Slovenska trdoživost in značajnost sta zmagali. To je dediščina, na katero morate biti ponosni vsi, ki ste morali iskati v širnem svetu dela in kruha. Mnoga vaša prosvetna društva, tudi slovenski tiski, pričujejo, da ste zvesti sinovi slovenskega naroda. Vaša pisma, ki jih dobivam od starih in mladih, so mi po živem slovenskem jeziku dokaz, da ste še vedno slovenske gore zeleni listi. Če si vaše žu-ljave roke v tujini služijo belega kruha, prav je. Le spoštujte tisto novo domovino, a svoje rodne grude ne pozabite in je nikoli ne zatajite. Kri je kri! Noben član katerega koli mogočnega drugega naroda vas ne bo iz srca cenil, če spozna, da tajite in zaničujete svojo lastno kri. Razumem, da je včasih marsikomu težko pri duši, ko je sredi mogočnega naroda in se spominja svoje majhne, skromne domovine. A mnoga pisma tudi dokazujejo, da jih ob belem kruhu dobrega zaslužka vendarle obide preprosto tiho domotožje. Vaši številni obiski domovine prav to potrjujejo in dokazujejo trdno ljubezen do doma po starem pregovoru: Najlepši je domek, čeprav ga je samo za en bobek. Za spodbudo k domovinski ljubezni naj povem tole zgodbico: Pred dokaj leti sem se sešel po naključju s popotnikom iz tuje velike države. Navdušeno mi je začel pripovedovati, da je iz gole radovednosti hotel nadrobno pregledati deželo Slovencev. Kako je bil mož navdušen! Kar začel je: »Toliko lepot na tako tesnem prostoru še nikjer na svetu nisem videl.« In našteval jih je: »Triglav s sosedi in tiste tesne soteske, ki vodijo do njega, pa ti dve smaragdni jezerci — Bohinj in Bled, po ravninah polj so njive kot sami lepi vrtički, in tam oh slovenskem morju Kras — moj Bog, ti ljudje tamkaj so čarovniki, da izmed skal vzgoje pre-žlahtno sadje —, in vse reke kakor kristal, ki se kiir ponujajo v službo tovarnam, in potem — divje krasni slapovi, da človek res ne more od njih, in še vinske gorice, ki so me s svojo kapljico vžgale; oj, vse je lepota kakor pravljica. Po svetu sem res velikanske daljave ravnin že prevozil po železnicah, a kolikokrat je bilo vse to enoličen dolgčas. V Sloveniji pa povsod narava — sama pesem.« Od občudovanja sem kar onemel vpričo njega. Obletela me je misel: Ali mi, otroci te zemlje, teh lepot res nič ne vidimo? Popotnik se mi je smehljal in povzel: »Ne verjamete, kako sem si sedaj po dokončanem ogledu Slovenije to drobno lepoto‘predstavljal. Z otroško verno domišljijo sem si rekel: Ko je ljubi Bog zemljo ustvarjal, si je pač najprej zamislil droben vzorček. Gore, ravnine, jezera, reke, morje itd. Ko je po tem vzorčku svet uredil, je modelček spustil na zemljo in rekel: ,To naj bo Slovenija’.« Popotni se mi je spet ljubeznivo nasmejal in rekel: »Čestitam vam, da ste na tem prelepem koščku zemlje doma. Zbogom!« Take ljubeznive besede tujega, po svetu razgledanega človeka morajo buditi tudi v nas, doma in na tujem, jronos, da smo res dediči tega sicer majhnega, a s prelepega koščka zemlje, ki so nam ga ubranili in ohranili naši davni pradedje. Po naravnih pogojih pa mora biti s tem ponosom povezana tudi ljubezen do slovenske besede in spoštovanje do slovenske lepe knjige, kakor so nam jo ustvarili z genijem Prešernom na vrhu stoteri in stoteri naši pisatelji in znanstveniki do današnjih dni. Star slovenski rek še velja: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. JC ,akor vsa leta po osvoboditvi je tudi letos domovina svečano praznovala največji praznik delovnih ljudi, prvi maj. Delavska kulturno prosvetna društva so kakor prejšnja leta tudi za letošnji prvi maj organizirala izlete v prirodo. Prvega maja so naše misli, dragi rojaki in rojakinje, še posebej hitele k vam, saj ste vi vsi naši delavci, slovenski ljudje, prvi maj pa je naš skupni veliki praznik. Upamo, da ste ga tudi vi dragi rojaki praznovali v zadovoljnem in veselem razpoloženju. 11. aprila je poteklo leto dni, odkar so delovni ljudje Jugoslavije d Ljubljani s cvetjem zasuli sveži grob Borisa Kidriča, velikega jugoslovanskega politika in gospodarstvenika, čudovitega človeka, ki je vse svoje izredno znanje, sposobnosti in celo svoje srce do zadnjega utripa posvetil delovnim ljudem svoje ljubljene domovine. Osvoboditev Slovenije je najtesneje povezana z njegovim delom. Doživel je komaj 41 let, a ta leta so bila neverjetno bogata in plodna. Nikoli ni niti za trenutek pomislil na počitek, nase. Ne le doma, tudi daleč preko mej domovine so priznavali njegove velike sposobnosti. Da, takih ljudi kakor je bil pokojni Boris Kidrič, ne rodi vsaka doba in nima vsak narod in zato spomin nanj ne bo nikoli zbledel, saj je globoko zapisan v srcih vseh delovnih ljudi Jugoslavije. JUTRO PO IZDAJI T- dnevnika, »Opomini na strašne dni aprila 1941«, ko je Jugoslavija po krivdi in izdajstvu njenih takratnih voditeljev padla v roke nemških in italijanskih fašistov. Sedem voz se pomika z Grosupljega proti Višnji gori. Morali 'bi bili ostati na Grosupljem, toda prišlo je povelje: gremo naprej — kam, menda živ krst ne ve. Kaplar Gašpar, ki sedi na prvem vozu pripoveduje, da je slišal poročnika Vidmarja, ki je dejal starejšemu naredniku Joviču: »Straža pri Novem mestu«. Toda kdo ve, če se bomo res tam ustavili? V teh zmedenih dneh težko čemu verjameš. Nekaj svinčeno težkega je v zraku, nekaj strašnega se pripravlja. Vsi to čutimo, samo izraziti tega nihče ne bi mogel. Mraci se. Od planin veje mrzel veter. Zavijamo se v težke vojaške plašče. Nič čudnega, saj smo šele v prvih dneh aprila. Tudi poročnika Vidmarja zebe na konju, sicer bi ne zavihal ovratnika svojega oficirskega kožuha. Vse hoste ob cesti so polne vojakov. Mlahavo, brez cilja hodijo gor in dol. V določenih presledkih se ustavljamo. Narednik Jovič izgine v hosti, potem pridejo oficirji, s katerimi se poročnik Vidmar pogovarja na samem, vstran od nas. Prostovoljec Poznik na vozu pripoveduje, da majorja-komandanta bataljona, ki tabori v enem teh gozdov, že dva dni ni na izpregled. Tako so mu pripovedovali vojaki. Čudna vojska je to. Morali bi biti v strogi pripravljenosti, vsak hip se pričakuje napad Nem- cev in Italijanov na Jugoslavijo, komandanta bataljona pa enostavno ni nikjer. V Višnji gori kuhamo večerjo. Narednik Jovič raportira: dveh mož iz provijantne čete ni nikjer. Pri večerji se tiho in zadržano razgovarjamo' ob ognju. Starejši redov, doma nekje pri Tržiču, se pritožuje: vojaščina ni za starejše ljudi, za družinske očete, mlajše naj bi vpoklicali, nas stare dedce pa pustili v miru. Štirje prostovoljci ga ogorčeno napadajo: »Ali boš svojo zemljo, svojo družino, svojo rodno deželo kar tako brez boja, na milost in nemilost prepustil Nemcem in Italijanom?« Godrnjač se kmalu izgubi za bližnjo vaško hišo. Ko se odpravljamo, ga ni več videti. Poročnik Vidmar besno zbada svojega konja: »Prekleta peta kolona!« Ob eni ponoči pride povelje: stoj! Ustavimo se za streljaj od vasi, skozi katero smo se pravkar vozili. Nato zavijemo po poljski poti v bližnji gozd. Narednik Jovič pravi, da je tam štab poveljstva. Redov iz Podgorja pri Kamniku se spomni, da je danes veliki petek. Stokajoč se obrača na vozu: »Ta reč se za 'nas ne bo dobro končala.« Na zborno mesto! Poskačemo z voz in se uvrstimo za poročnikom, ki jaha spredaj. Kmalu smo na široki jasi, na kateri je vse polno vojakov. Mrzla in jasna aprilska noč. Polna luna. Svetlo je skoraj kakor podnevi. Prostovoljci se tiščimo skupaj. Kakšen zbor pa je to? Nobenega reda. V skupinah se pomika vojska sem in tja. Nekdo v moji skupini pripoveduje, da je že polovico polka zbežalo neznano kam. Govornik na sredi jase je pravkar končal. Nekaj vojakov ploska. Takoj za njim pričenja drugi: »Fantje, domov — takšna je parola. Odpor nima nobenega smisla, samo nepotrebne žrtve bodo. Slabše nam tudi pod Nemci in Italijani ne bo, kot nam je pod Jugoslavijo.« Narednik Jovič se zgrabi za glavo: »Jad-na moja zemlja...« Poročnik Vidmar nekaj korakov od nas sklonjen h grivi svojega konja joče kakor otrok: »Uboga domovina!« Trenutek je strašen. Visoka in široko-plečata postava se iztrga iz gruče, skoči h govorniku in ga zgrabi za vrat. Prostovoljec Poznik je. Star borec za pravice delavcev. Šele pred nekaj dnevi je prišel iz zapora. »Koliko si ti, prodana duša, prejel za tvoje judeževo petokolonaško propagando, aaaaa?« Izdajalec omahne na tla in se kakor mačka prihuljeno zgubi med množico vojakov. Paznikov visoki glas se razlega na jasi: »Fantje, ne prepuščajmo domovine sovražniku brez boja! Gorje nam vsem. če bomo to storili! To bo za naše ljudstvo stokrat veliki petek, ne samo enkrat!« Hreščeč glas v ozadju ga prevpije: »Kapitulacija je podpisana. Nemški tanki so že na poti iz Ljubljane proti Novemu mestu. Kogar zalotijo Nemci z orožjem, ga na mestu ustrelijo.« Imamo občutek, kakor da se nam zemlja maje pod nogami. Je mar vse to res strašna, neusmiljena resničnost ali samo zločinsko delovanje pete kolone? Naj bo že kakor koli, njeno delo ima porazen učinek. Jasa se naglo prazni. Čez pol ure stojijo štirje prostovoljci sami sredi jase ob dogorelem ognju. Jutro, veliki petek, aprila 1941... Doživljamo strahoten razpad armade, ki jo je izdalo njeno vodstvo in notranje razjedla peta kolona. Kamor se ozreš, sami prepadli obrazi. Po gozdovih, travnikih, ob cestah ležijo topovi, strojnice, municija, vojna oprema, ži- vež. Nekaj konj brez gospodarjev bega po travnikih. Ni jih mnogo. Vzeli so jih oficirji, ki so že prej zapustili vojsko. Posreči se nam ujeti par konj. Zaprežemo ju v kmečki voz, pa hajdi proti Ljubljani. Ob cesti stoji vojak. V rokah drži časopis. Ustavimo in se zgrnemo okrog njega. »... Nemška vojska vkorakala v Zagreb. Triumfalen sprejem poglavnika Ante Paveliča ...« Na naslovni strani je slika ustaškega vodje. Brez besed poženemo naprej. Malo pred Višnjo goro se nam pridružijo prostovoljec Ciril, doma nekje pri Dobrunjah v bližini Ljubljane, in še dva znanca. Zadnje štiri ure so garali brez oddiha. Zakopali so dve težki zbrojevki, mnogo municije in več pušk. Morda nam bo še orožje potrebno ... Kmalu za Višnjo goro zaslišimo rafale iz strojnice. Nemci? Poskačemo z voza in ¡krenemo v grmovje. Streljanje preneha. Izza ovinka priropota koleselj, na njem ¡sedi mlad zdravnik iz Novega mesta s svojo sestro. Svetuje nam, naj mirno nadaljujemo pot. Nemcev še ni v Ljubljani. Ciril zaškriplje z zobmi: »Stokrat prekleta peta kolona! Dobro ste, izdajalci, opravili svoj posel!« V globeli tik ob cesti so zopet zaropotali rafali. Zdaj že lahko pogledamo, kdo strelja. Mlad, polblazen človek v oficirski uniformi kleči za strojnico, izpušča rafal za rafalom v prazno in se na ves glas krohota. »Mi nismo mogli uporabiti nabojev, pa jih tudi Nemci in Italijani ne bodo.« Zaripel obraz, krvave oči dokazujejo, da bi bil vsak nasvet možakarju odveč. Pred Grosupljem srečamo dve četi v polni bojni opremi, z oficirji na čelu. Krasni dečki so ti graničarji. »Še se bomo bili...« Toda vsaj zaenkrat bo njihov odpor in tudi žrtve zaman. Potem na cesti ni za nas nič novega več. Šele v Ljubljani na Dolenjski cesti obstanemo poleg gruče ljudi, ki nemo strme v velik lepak, nalepljen na zidu neke hiše: »Ljubljana, prestolnica Slovenije, bo v kratkem zasedena ...« Ob šestih zvečer smo pred Figovcem v Ljubljani. Upokojen železničar obupan pripoveduje svojemu znancu: »Ušel sem Italijanom iz Gorice, zdaj bodo prišli za mano v Ljubljano ...!« Mrači se. Za Vrhniko nekje mora biti velik požar, ker je nebo rdeče. BENEŠKA SLOVENIJA DOMA IN V TUJINI Letošnja zima je bila v vsej Evropi, in tudi v Beneški Sloveniji, huda in dolgotrajna. Vsi odrasli moški po dolinah in hribih okoli rek Nadiže in Tera so v sredi februarja že težko čakali, kdaj se bo začel taliti led na cestah in sneg po travnikih, da bi se spustili do Vidma. Videm v furlanski ravnini, je tisto železniško križišče, od koder odhajajo sleherno pomlad vsi moški in velik del žensk na sezonsko delo v vse evropske države. V Beneški Sloveniji ¡ni nobenih strokovnih šol, prav nobene, niti najmanjše industrije in spričo takega stanja so vsi izseljenci iz Beneške Slovenije samo nekvalificirani delavci, ki prinesejo na delo samo svoje roke in nobenega tehničnega znanja. Kar je težkega, mokrega in umazanega dela v Švici, Franciji in Belgiji, ga opravljajo slovenski delavci iz Beneške Slovenije. Podirajo drevesa in sečejo gozdove na Korziki in v francoskih Alpah ter po švicarskih strminah, urejujejo hudournike, kopljejo kanale in grade ceste. Rekord zapuščenosti Zmeraj so beneški Slovenci živeli ločeno od ostalih Slovencev. Že 88 let morajo živeti pod Italijo, v prejšnjih stoletjih so pa spadali pod beneško republiko in še prej pod oglejske patriarhe. Nikdar niso imeli šol v materinem jeziku, toda še te šole, ki jih nnajo soda j samo v italijanščini, niso dosti vredne. Sto petdeset naselij Beneške Slovenije je raztresenih po golih, pustih hribih kot čreda ovac, ki je udaril mednjo volk. In res je udaril mednje volk italijanskega davčnega in političnega sistema. Njivice in lazi na kamnitih tleli rodijo samo nekaj krompirja in prav malo žita. S pridelki svojih posestev lahko žive beneški Slovenci le dva meseca na leto, za drugih deset mesecev morajo iskati zaslužek v tujini. Furlanom v ravnini izpod njihovih vasi zavidajo, ker imajo lepe, dolge njive z globoko zemljo. V pustih meglenih dnevih novembra hodijo starci, žene in otroci iz slovenskih vasi po cestah Furlanije in potiskajo pred seboj ročne vozičke, naložene z vrečami domačega kostanja. Tega zamenjujejo za koruzo, da bi mogli kuhati polento in preživeti lačne zimske mesece. Slovencev ne štejejo več Po prvi svetovni vojni je italijanska vlada pri ljudskih štetjih še štela beneške Slovence, in sicer jih je naštela okoli 35 000, čeravno jih je več, verjetno okoli 50 tisoč. Fašisti kratkomalo niso šteli več Slovencev, za njih so bili vsi Italijani, in nova povojna demokrščanska Italija stopa v tem pogledu v široke, brezobzirne fašistične stopinje. Ne priznava, da žive v Beneški Sloveniji Slovenci, temveč samo »italianissimi« prebivalci slovenskega porekla. Od kar je Beneška Slovenija pod Italijo, so italijanski poslanci in listi zmeraj razburjeno kričali, če so le zvedeli za kako slovensko knjigo. Motiv iz Beneške Slovenije — v vasi Landar Dekleta v Trčmunu pripravljajo steljo kar d koših Po vojni ni dovolila Italija, ki se izdaja za najbolj demokratični člen v zahodni zvezi držav, da bi izhajal kak slovenski list ali pa se tiskala kaka slovenska knjiga v Vidmu ali pa Čedadu, in morajo tiskati beneški Slovenci svoj list »Matajur«, prvi časnik, ki ga imajo v zgodovini, v Gorici. List je pisan v slovenskih narečjih teh dolin, ker niso imeli beneški Slovenci nikdar svojih šol in se zato niso mogli naučiti in privaditi na tako slovenščino, ki se piše in bere v slovenskih knjigah in listih. List berejo po vseh vaseh Beneške Slovenije, pa čeravno pretijo italijanski občinski uradniki in policijski organi, da ne bo dobil potnega lista za izselitev, dela pri cesti, občinske podpore, brezposelne podpore tisti, ki bere »Matajurja«. Samo v gostilnah slovenska pesem Dobra četrtina prebivalstva Beneške Slovenije še živi kot izseljenci v tujini: nekateri, ki so se šele po vojni izselili, se vračajo vsako leto, ko pritisne mraz in so ustavljena dela na odprtem. Prinesejo s seboj zaslužek, ki so si ga prištedili od ust: nekaj za družine, nekaj za veselje. Po bednih gostilnah Beneške Slovenije, kjer je edina oprema majava miza s šepastimi stoli in zarjavela točilna miza, odmeva slovenska pesem. Ta še ni izumrla. Pojo tudi italijanske vojaške alpinske pesmi. To gre iz dneva v dan, ker vas, pogreznjena v svojo zapuščenost, ne pozna ne čitalnice ne društva ne drugega prostora, kjer bi se ljudje mogli zbrati. Izseljenci iz Beneške Slovenije so v tujini organizirali »Krožke prijateljev Matajurja«, lista Beneške Slovenije. To je edina organizacija, ki jo imajo beneški Slovenci. Doma ■ne smejo imeti nobene. Pa še zaradi tako nedolžne organizacije se razburjajo izseljeniški uradniki italijanskih konzulatov. Največ izseljencev iz Beneške Slovenije živi in dela v severni Franciji in Belgiji. Pri pogostih rudniških nesrečah v Belgiji je bila zraven zmeraj kaka žrtev iz naših vasi v Beneški Sloveniji. Doma sodijo, da imajo okoli 15 tisoč izseljencev raztresenih po svetu. Noben kontinent, nobena ameriška država ni brez beneških Slovencev. V južni Ameriki so v Braziliji celo spravili skupaj svoje lastno prosvetno' društvo. Dobro bi bilo, da bi se drugi slovenski izseljenci po svetu pobrigali še za beneške Slovence, ki žive v njihovih krajih, da jih povabijo medse, v svoja društva. Saj so bili nesrečni beneški Slovenci zmeraj ločeni od ostalega slovenskega naroda, vedno na robu življenja, vedno v odvisnosti; vsaj v izseljenišlvu jih ne more nobena karabinjerska zapoved, nobeno sitnarjenje financarjev ločiti od slovenskih bratov. Beneška Slovenija živi samo od denarnih nakazil, ki jih pošiljajo izseljenci svojim družinam. Naj bi od svobodnega sožitja beneških izseljencev z drugimi našimi rojaki dobivale vasi Beneške Slovenije tudi duševno hrano in izavest slovenske skupnosti ne glede na meje. Skromen dom beneškega Slovenca Zlatko Balokomč o domooim Konec marca je s soprogo obiskal do= movino slavni hrvatski violinist Zlatko Balo* kovic, ki stalno živi v New Yorku. Balokovič, ki je danes eden najbolj znanih violinistov v svetu, bo med svojim bivanjem v Jugoslaviji priredil koncerte po vseh večjih jugoslovan* skih mestih. Prvi koncert je imel v Zagrebu, kjer se je pred 50 leti vpisal na glasbeno šolo. V Ljubljani je slavni umetnik koncerti* ral dne 20. aprila in je bil to velik umetniški dogodek za slovensko prestolico. Dramsko gledališče, kjer je bil koncert prirejen, je bilo nabito polno. Prisotni so bili tudi zastopniki Sveta za znanost in kulturo LRS, Slov. izse= Ijenske matice in mnogi slovenski glasbeni umetniki. Po koncertu mu je Slov. izseljenska matica priredila v srebrni dvorani hotela Union prijateljsko večerjo, na kateri je umet* nik izrazil svoje zadovoljstvo nad ljubljansko koncertno publiko, ki da je »edinstvena na svetu». Naslednji dan sta bila veliki mojster in njegova soproga na kosilu pri predsedniku Ljudske skupščine Slovenije Mihi Marinku. V razgovoru z novinarji je ugledni umet* nik dejal: »Obisk v domovini je napravil na= me vedno zelo močan vtis. Kakor pred nekaj leti, ko sem bil zadnjikrat v Jugoslaviji, ob* čutim tudi zdaj močan borbeni polet naših ljudi, ki so si med vojno pridobili toliko sim= patij naših rojakov v Ameriki in navdajajo z občudovanjem tudi ljudi drugih narodnosti v ZDA in drugih deželah po svetu.» Balokovič je zlasti pohvalil uspehe jugo= slovanskih umetnikov na boljših svetovnih odrih in koncertnih dvoranah. Eno največjih priznanj jugoslovanski umetnosti, kiparstvu, je po njegovi sodbi postavitev spomenika ki* parja Avguštinčiča pred palačo Združenih narodov v New Yorku. ■ Ameriški Slovenci in Jugoslovani pozna* jo Zlatka Balokoviča zaradi njegovih priza= devanj za pomoč domovini med drugo svetov* no vojno, kjer je bil na zboru Združenega od* bora južnoslovanskih Američanov (ZOJSA), ki je organiziral posebno akcijo za pomoč Jugoslaviji pod imenom »Vojni relif Ameri* čanov južnoslovanskega porekla», 22. septem* bra 1944 izvoljen za predsednika, medtem ko sta bila izvoljena Luis Adamič za častnega predsednika, a Etbin Kristan za podpredsed* nika. ZOJSA je takrat zbral do konca leta 1944 za pomoč Jugoslaviji nad 200.000 do* larjev in ogromne količine raznega blaga. K temu je pripomogel tudi Zlatko Balokovič, ki je tedaj priredil vrsto koncertov v korist te podporne akcije. Za svoje petdesetletno umetniško delo* vanje in za zasluge, ki jih ima za jugoslovan* ske narode med narodnoosvobodilnim bojem in za krepitev prijateljskih zvez med narodi Jugoslavije in Združenih držav severne Arne* rike je bil Balokovič zdaj ob bivanju v do* movini odlikovan od predsednika Jugoslovan* ske republike Josipa Broza Tita z redom Ju* goslovanske zastave I. stopnje. Konec maja bo umetnik odpotoval iz domovine, preden pa se vrne v ZDA, bo še gostoval v Avstriji in Zahodni Nemčiji. TAM DOL’ NA DOLENJSKEM Prav gotovo si, dragi rojak, že velikokrat poromal v domovino svojih staršev. Na tiste livade, kjer si kot bosopet pastirček pasel živinico, v bele slovenske vasice, ki si jih nerad in z žalostjo v srcu zapustil, ko si odhajal v tujino. Pojdi z nami danes. Lep sprehod bo v teli pomladanskih dneh. Mahneva jo v starodavno Višnjo goro, belo Stično in znamenito Muljavo in še tja do skrivnostnih izvirov modrozelene Krke bova stopila. Obiskala bova kraje, kjer so živeli in umirali junaki iz povesti in romanov Josipa Jurčiča, katerega stodeseto obletnico rojstva smo praznovali 4. marca letos. Višnja gora in navihani Višnjani Višnja gora je bila že nekdaj znana kot kraj z lepo razvitim obrtništvom in precej obetajočim turizmom. Mestece pod razvalinami gradu nekdanjih višenjskih gospodov pa je imelo tudi kaj važne urade. Zlasti na sodnijo in davkarijo so bili Višnjani na moč ponosni. Pripovedujejo, da so se hoteli nekoč Višnjani ponorčevati iz sosedov v Ivančni gorici, ki so si hudo prizadevali, da bi tudi oni imeli vsaj enega od važnih uradov. Za pustni torek so hoteli Višnjani zagosti Ivanjegori- Žužemberk Krka pri Zagradcu čanom. Poslali so jim hišo iz lepenke, na kateri je bil napis »Sodnija in davkarija«. Zraven so priložili še pismo: »To vam poklanja Višnja gora.« Prebrisani Ivanjegoričani so nekaj časa tuhtali, kako bi vrnili Višnjanom in jo naposled iztuhiali. Zahvalili so se lepo kakor je prav in se spodobi za velikodušno darilo in se Višnjanom oddolžili s tramvajem iz papirja, češ da vam »gosposkim meščanom ne bo treba po vaših mestnih klancih peš hoditi«. Višnjani SO' bili že od nekdaj znani kot ljudje, ki so bili na svoje mesto 'nadvse ponosni. Zato pa se je iz njih marsikdo tudi rad ponorčeval. Toda Višnjanov se ni dalo tako hitro spraviti v slabo voljo, razjezili so se le, če je kdo omenil njihovega polža. Takrat jim je pa zavrela kri. In v takem primeru je bilo najbolje, če jo je »izzivalec« kar brž pobral iz mesta. Sicer bi se mu lahko zgodilo kot kozlu T.ukeža Drnulje, ki so ga menda Višnjani za kazen tepli po njegovi senci. Tako vsaj pripoveduje Josip Jurčič v svoji »Kozlovski sodbi v Višnji gori«. Pa še več drugih znamenitosti so imeli Višnjani. Velike Lašče leže na malem holmu, sredi bukovih in smrekovih gozdov. V Veliki Slevici, ki je 3.5 km oddaljena od Lašč, je vtisnjeno konjsko kopito turškega konja na pragu stranskih vrat farne cerkve. Dolenje Ret je so rojstni kraj pisatelja, kritika in pesnika Frana Levstika (1831—1887). Ohranjen je še Ilijev kozolec, pod katerim je pisal Levstik svoje pomembno delo — Martina Krpana. V Raščici, 2.5 km, se je rodil oče slovenske književnosti, Primož Trubar (1508—1586). Še stoji njegov dom Temkov mlin, njegova prava rojstna hiša pa je zgorela že ob napadu Turkov. Leta 1952, ob 400-letnici slovenske knjige, so mu odkrili lep spomenik Ena od teh so bile na primer znamenite višnjegorske vislice na Peščenjaku, za katere so Višnjani pravili, da jih niso postavili za vsakega potepuha, ki bi se pritepel od koderkoli, ampak le zase in za svoje otroke. Nekoč je bila Višuja gora pomembno prometno križišče. Zlasti takrat so bili lepi časi, ko je šel tu čez iz Trsta na Hrvatsko in nazaj ves promet z vozovi. Takrat se je tu razvijalo obrtništvo, promet in drugo tako kot nikdar prej in nikoli poslej. Ko pa je stekla dolenjska železnica, je tudi Višnji gori odklenkalo. V spomin na tedanje čase je ostalo le še ime neke domačije »Pri Rinežu«, to je pri hiši, kjer so pomagali riniti vozove v hud Stehanski klanec. Pred zadnjo vojno je ta del Dolenjske v turističnem pogledu lepo obetal. Po vojni se je razvoj za nekaj časa ustavil. Po ponovni otvoritvi prijaznega doma na Polževem, ki so ga okupatorji med vojno požgali, se je pa stanje precej zboljšalo. Ima pa ves kraj z bližnjo in daljno okolico vse pogoje za uspešen razvoj turizma: vrsto lepih izletniških točk, kot so Dedni dol, Stari grad, Gradišče ali Kucelj, pa izvrstne smuške terene na Polževem, moderno kopališče itd. Vse to lahko zadovolji tudi razvajenega turista. Seveda bodo morali tudi Višnjani malo bolj poskrbeti, da bodo pridobili mestu in okolici sloves turističnega kraja in s tem sebi in svojim otrokom lepe življenjske pogoje. Med stiškimi svobodnjaki Stična je daleč naokrog, tudi zunaj meja naše domovine, znana po velikem samostanu »belih menihov«, ki je bil sezidan sredi 12. stoletja, to je nekako pred 800 leti. Samostan so večkrat napadli in požgali Turki, zato so napravili iz njega majhno trdnjavo. Pa tudi to ni pomagalo. V 16. stoletju so ga Turki ponovno zažgali in prav ta zadnji napad je v svoji povesti »Jurij Kozjak — slovenski janičar« popisal Josip Jurčič. Samostan v Stični si je v stoletjih nabral lepo premoženje. Najlepša polja daleč naokrog so bila njegova last. Velikih kmetov v bližini skoraj ni bilo, zato pa veliko več bajtarjev, ki so jih znali »beli menihi« pogosto zelo uspešno izrabiti za svoje namene. Leta 1945 pa so ti bajtarji z agrarno reformo čez noč postali iz hlapcev gospodarji. V začetku še ni šlo, kot bi bilo treba. Prej vzorno obdelana polja je začel preraščati plevel. Pa ne za dolgo. Potomci nekdanjih stiskih tlačanov, danes svobodnjaki bolj kot kdaj koli, so se zdramili, stisnili pesti in zaorali. Namesto plevela je zrasla pšenica, število repov na veliki pristavi je nenehno raslo, stiška kmetijska zadruga je postala ena najboljših. V stiškeni samostanu je dan za dnem živahno vrvenje. Tu sem prihaja od blizu in daleč dolenjska mladina v svojo gimnazijo. Mladina oživlja v Stični tudi kulturno življenje. Igre, nastopi, pevski zbor in drugo, vse to je prišlo v Stično z mladim dolenjskim rodom, ki se til napaja iz studenca učenosti. Črnomelj V nekdanjem Obrliku Pozdravljena, rojstna vas Pajštuberjevega Jožka — Josipa Jurčiča, znamenita Muljava. Ob prihodu v vas, pa tudi že prej, se nehote spomniš Jurčičevih povesti in romanov, gledaš v Muljavi nekdanji Obrhek iz »Desetega brata«, iščeš v bližnji okolici ponosni Kozjak, Slemenice, Kravjak in druge kraje, ki jih je Jurčič v svojih delih tako približal slovenskim ljudem. V košatem, temnem gozdu se spomniš Desetega brata, ob pogledu na stoletne smreke zaživi pred teboj hudomušni Krjavelj, ki je tod nekje pasel kozo in nabiral smolo, v Obrščakovi krčmi pa prisluhneš pogovoru muljavskih možakov in kar pričakuješ od nekod Krjavlja, ki bo spet povedal tisto o hudiču, ki ga je bil na dvoje presekal. Muljavčani so na svojega velikega rojaka Josipa Jurčiča zelo ponosni, pa tudi njegovo rojstno hišo na hribčku v vasi radi pokažejo vsakomur, ki povpraša po njej. Zdaj gospodari v tej hiši Jurčičev nečak, že sam star mož. Nekdanja soba, v kateri se je Jurčič rodil, pa je urejena kot muzej. V zadnji vojni so na pobudo Osvobodilne fronte ob stoti obletnici pisateljevega rojstva vzidali na hiši spominsko ploščo, ki pa so jo stiški domobranci kmalu nasilno odstranili. Zdaj je podobna plošča spet tu in spominja obiskovalce tudi na to nelepo dejanje »branilcev« slovenske kulture. Muljava je ena najbolj naprednih dolenjskih vasi. Po vojni je dobila zelo lepo novo osnovno šolo, pred nedavnim pa tudi nov zadružni dom, v katerem je velika lepa dvorana, Tu bo vaško kulturno društvo »Josip Jurčič«, ki je zelo delavno, v prihodnje lahko še uspešneje delovalo. Ob tolmunih Krke Dolina Krke, ki je približno 300 metrov nad morjem, in katere dobršen del leži na robu Suhe krajine, se ti pokaže najlepše, če se ji približaš po grosupeljski cesti. Na vrhu se ti odpre prelep pogled nanjo. Okoli in okoli samo zelenje — bukovje in smrekovje. Po kadunjastem dnu, po valovitih pobočjih gričev, goric, dolcev se vijejo' rjave njive, čisto po dnu pa se vijugajo beli trakovi — ceste — in med njimi kakor zelena kača tiha Krka. Zgornja Krška dolina ni velika. Zdi se ti, da bi jo lahko pokril z dlanjo. Prej ko v eni uri jo obhodiš na to ali ono stran. Naseljena NOVO MESTO ki leži na položnem griču in ga obdaja zelena Krka, je postalo upravno in kulturno središče Dolenjske v 18. stoletju, ko je bila ustanovljena gimnazija ter kmalu nato še okrožni urad ali kresija. Mesto ima številne zgodovinske znamenitosti. Novomeščani so bili vedno znani kot zelo zavedni narodnjaki, kar dokazuje tudi Narodni dom, ki je bil zgrajen 1875. Za gospodarski razvoj je bilo po^ membno 1. 1892, ko je bila zasajena prva lopata za dolenjsko železnico, ki je dve leti pozneje zvezala Novo mesto z drugim svetom. V dobi fašističnega vpada in zasedbe se je na Dole'njski zdramil duh starih puntarjev in je postala središče vsenarodnega upora. Po kapitulaciji Italije je bilo mesto od Nemcev težko bombardirano. Danes ima mesto, kjer se industrija pred vojno ni mogla razviti, vse možnosti industrijskega razvoja in je postalo zaradi svoje prelepe vinorodne okolice, modernih kopališč na Krkii, ki so izredno prikladna za vodne športe, tudi privlačno letovišče. je bila v 12. in 13. stoletju. Podrobno se je zanimal zanjo že stari zgodovinar Valvasor, ki ji je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« odmeril precej strani, najbrž zaradi Kraške jame, nekoč slovečih krških rakov in grajskih razvalin nad gradičkom, ki so tam še iz časa bojev za celjsko dediščino. Ljubitelj divje romantike bo tu razočaran. Iskalec intimnejše lepote, miru, cvetja in zelenja, tihe ubranosti ob vodi, kjer se čas ustavi, pa bo lahko pozabil za nekaj časa vse tegobe. Krčani so skromni, šaljivi, mehki po srcu, a odrezavi po jeziku. Sem pa tja naletiš lahko celo na kakega novodobnega »Desetega brata«. Radi bero, pojejo in igrajo. Le počasi sprejemajo novotarije. Ni pa treba misliti, da človek iz Krške doline sedi samo na domačem zapečku. Že od srede preteklega stoletja so odhajali odvečni delavci v ZDA, v Kanado. Belgijo, Nemčijo in Francijo. Skoraj vsaka hiša ima kakega sorodnika onkraj »luže«. Še močneje je vdrl novi čas v dolino po prvi in še najbolj po drugi svetovni vojni. Stari čas se umika novemu. Stari mlini in žage, slamnate strehe, starinske podobe na steklu, izrezljane skrinje so romale na podstrešje ali v muzeje. Kakor so nekoč morala utihniti po dolini kladiva fu-žinarjev, tako je tudi ob ropotu motorjev utihnila pesem cepcev po skednjih. Nova avtomobilska cesta, ki bo zvezala Ljubljano z Zagrebom in bo vodila mimo Višnje gore in pod Trško goro pri Novem mestu, bo tudi Dolenjsko napravila lahko in hitro dostopno in njene do' zdaj manj poznane pokrajinske lepote in kulturnozgodovinske znamenitosti bodo imele še več obiskovalcev in občudovalcev. Peter Slovenska izseljenska matica želi priti v stik z vsemi Slovenci v tujini, ki so ohranili v svojih srcih plemenito ljubezen do rojstne domovine. Domače novice Tudi z doma izdelanimi traktorji so letos orali o Jugoslaviji Delavski svet jeseniške železarne razpravlja o načrtih in uspehih Ob Titovi cesti v Ljubljani gradi tvrdka Na-ma moderno palačo LETOŠNJA SETEV. Dolga in ostra zima je letos skoraj za mesec dni zavlekla setev v Jugoslaviji. Da bi ublažili posledice letošnje sušne jeseni, smo uvozili iz tujine okrog 2000 vagonov umetnih dušičnih gnojil za pognojitev ozimine. Prav talko je bilo uvoženih tudi nekaj semen. V Vojvodini bodo letos posejali nad milijon hektarjev zemlje, to je dvakrat več kakor v jeseni. Razen mnogih vpreg je letos oralo polja in njive v Jugoslaviji nad 10.000 traktorjev, med katerimi jih je precej doma izdelanih. NOVE DELAVSKE SVETE SO IZVOLILI. Slovenski delavci so nedavno volili v svojih podjetjih nove delavske svete. Volitve so povsod potekale zelo svečano. Delavci so svoja volišča v obratih lepo- okrasili. Volivci so izvršili svojo dolžnost že v prvih urah. V jeseniški železarni so se -odzvali volitvam celo bolni delavci. V valjarni je volilo 97 °/o delavcev, v elek-tro delavnici 98 °/o, v žični valjarni 94 %> itd. V Trbovljah so- se udeležili volitev vsi rudarji nočne izmene. Delavci Tobačne tovarne so- na seji delavskega sveta položili obračun svojega dela v preteklem letu, ki je pokazal, da so dobro gospodarili. Saj je proizvodnja dosegla lani skoraj 2,9 milijarde dinarjev. Od tega je dohodka 686 -milijonov. Če ti dve številki primerjamo s številom delavcev, ki so zaposleni v tovarni in iki jih je bilo lani povprečno 650, so ti dosegli nedvo-mno zelo velik uspeh, saj je tako rekoč vsak od teh -delavcev ustvaril s svojim delo-ni milijonsko- vrednost. LJUBLJANA GRADI. Razen večjih in manjših stanovanjskih po-slopij gradijo- letos v Ljubljani tudi večje objekte. Na Ajdovščini poleg nekdanjega Figovca gradi Zadružna zveza Slovenije petnadstropno palačo. Litostroj gradi ogromno, 168 metrov -dolgo in 25 m visoko poslopje pločevinarne s tremi prostranimi dvoranami. V gradnji je velika mlekarna, ki bo imela ma-slanno in sirarno, hladilnice, prostore za pasterizacijo itd. Mlekarna bo dograjena jeseni in bo opremljena z najmodernejšimi stroji, k,i jih je dobavil UNICEF. V njej bodo dnevno predelovali 80.000 litrov mleka. V Mostah bo kmalu dograjena tovarna -močnih krmil in bo- začela izdelovati dragocena krmila, kar bo pripomoglo k izbol jšanju živinoreje. Tovarna papirja v Vevčah gradi velik silos za papir. Klinični bolnici bodo zgradili bakteriološko-fiziološki inštitut ter preuredili -poslopje nekdanjega kirurškega oddelka in ga dvignili za eno nadstropje. V njem bo nezgodna postaja. Na novi polikliniki pa že končujejo dela. V BAROVCIIT ŽE SVETIJO ŽARNICE. Nedavno so v ob-murski vasi Ba-rovci napeljali elektriko-. Zdaj prebivalcem že svetijo žarnice. Začeli bodo napeljevati elektriko tudi v Črensovcih, Žičkih, Trnju in -še nekaterih vaseh, medtem ko jo v Veliki Polani že napeljujejo-. Drogove bodo povsod priskrbeli vaščani sami, ki bodo pomagali tudi pri napeljavi. TOLMIN JE DOBIL NOVO GLEDALIŠČE. Prvo nedeljo v aprilu so v Tolminu svečano odprli novo -gledališče, k-i so ga začeli graditi lani poleti. Novo gledališko poslopje, ki bo služilo tudi za kino predstave, ¡koncerte in druge kulturne prireditve, so Tolminci nujno potrebovali, saj postaja Tolmin vse bolj tudi kulturno središče okraja, ki -ima sedaj že nad 40.000 prebivalcev, doslej pa niso imeli nobene pri-merne dvorane za kulturne prireditve. Novo- gledališče je eno najlepših v Sloveniji in Tolminu v ponos. Pri tem je bilo porabljenih nekaj sredstev iz »snežne pomoči«, to je iz sredstev, ki so jih za prebivalce tolminskega okraja zbrali državljani iz raznih krajev Jugoslavije ob velikih snežnih katastrofah leta 1951, drugo pa je prispeval Okrajni ljudski odbor in nekatera podjetja iz letnega dobička. V ČRNOMLJU SO DOGRADILI PROSVETNI DOM. V Črnomlju je bil (nedavno dograjen kulturni dom in domačini v njem že pridno prirejajo kulturne (prireditve, ki so vse zelo dobro obiskane. Dijaki ISO' igrali C. Eminovo dramo »Na straži«, šolarji SO' (priredili lepo uspelo akademi jo za praznik žena 8. marca. Lepo usipelo tridejanko Mire Pucove »Svet brez sovraštva« so odigrale članice Zveze delovnik žena. V kratkem bodo v Črnomlju ustanovili Kulturno umetniško društvo, v katerega bodo pritegnili predvsem mladino. ADLEŠIČI SO PRAZNOVALI. Letos so Ad-lešičani posebno slovesno proslavili svoj občinski praznik. Na predvečer so zagoreli kresovi na Plešivici in na Preložnilku. Domači igralci pa so uprizorili Fiožgarjevo- »Verigo«. Naslednji dan je bila slavnostna seja občinskega odbora. Popoldne pa so se vsi občani udeležili slavnostnega obhoda. Pred šolo je bil nato koncert tamburaškega in pevskega zbora, izvajali so tudi folklorne točke. V šoli je bila lepo urejena razstava ročnih del in umetno obrtnih izdelkov. Razstava Obnovitvene zadruge Adlešiči pa je dokazala njeno usoešno delo, saj je po osvoboditvi obnovila kar 151 poslopij. VEČ TISOČ UDELEŽENCEV KOSOVELOVEGA TEDNA. V nedelio 21. marca so s svečanimi prireditvami v Sežani in Tomaju zaključili kulturni teden v počastitev 50-Ietnice rojstva pesnika Srečka Kosovela. Zaključnih slovesnosti se je poleg številnih udeležencev iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije udeležilo tudi mnogo Tržačanov. Obenem so slovesno odkrili spominsko ploščo v Toma ju na hiši, kjer je pesnik umrl. POLDRUGO MILIJARDO DINARJEV ZA GOSPODARSKO POMOČ PRIMORSKI, KOČEVSKI IN DOLENJSKI. Izvršni svet ljudske skupščine je izročil skupščinskima odboroma za gospodarstvo predlog za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski. Skupno je letos za goriški, sežanski, tolminski, črnomeljski, novomeški in kočevski okraj določenih I milijardo 453 milijonov dinarjev, v celoti pa bo- za te okraje porabljen znesek okrog 3 milijarde dinarjev. S temi sredstvi bodo' okrepili predvsem razne industrijske objekte. Tako bodo razširili in modernizirali rudnik Kanižarico. V Črnomlju bodo združili tovarno učil in livarno. Povečali bodo obrat »Telekomunikacije« v Semiču, manjšo' pomoč bo dobila tudi tovarna »Belsad«. Velikega pomena bodo investicije v rudniku kremenčevega peska pri Novem mestu. Novomeški okraj bo dobil tudi tovarna vodnega stekla. Pri Novem mestu bodo odprli postajo za umetno osemenjevanje. V Kočevju bodo uredili večje kovinsko podjetje in kemično tovarno za lepila, nredili bodo jez na Rinži ter pričeli z gradnjo kočevskega vodovoda. Na Primorskem bodo lep znesek porabili za industrijo apna in marmora v Mirnu, v Dutovljah bodo zgradili delavnice za obdelo-vailje marmora in tovarno finega pohištva. Pomoč je namenjena še za gradnjo vodovoda v Brdih in Brkinih, za dograditev predora pod Panovcem, za razvoj turističnih krajev na Bovškem itd. Zastavna so dekleta in fantje iz Adlešičeo Industrijska šola Litostroja KAMNIŠKA KMETIJSKA ZADRUGA JE LANI IMELA 6 IN POL MILIJONA DOBIČKA. Zadruga šteje 65 članov, od katerih je 53 vplačalo deleže po 1000 din, eden 250 din, drugi pa po 50 din. Lani je kamniška kmetijska zadruga imela 79 milijonov dinarjev prometa. Nabavila si je več novih kmetijskih strojev, ki so zadružnikom v veliko pomoč pri delu. Na občnem zboru so živahno razpravljali o razdelitvi dobička, ki je letos dosegel lepo vsoto 6 in pol milijona dinarjev. CLEVELAND IN OHIO DVE ZLATI POROKI V nedeljo 14. februarja sta kar dva slovenska para praznovala lep življenjski praznik — zlati jubilej zakonskega sožitja. John in Mary Samanich iz 3662 W. 56 St. živita že dolgo vrsto let v Clevelandu in sta med rojaki zelo priljubljena. John Samanich je doma iz Dolenje Gorice na oto= ku Krku, njegova pridna žena pa iz Poljan pri Ilirski Bistrici. V mla= dih letih sta oba živela v Trstu, kjer sta se spoznala in poročila. M. Samanich je v Clevelandu že od leta 1913. Družina pa mu je sledila leta 1920. Več let je delal po raznih opekarnah, nato pa je bil zaposlen v jeklarni Midland Steel Co., kjer je bil zaradi bolez= ni leta 1935 predčasno upokojen. Oba sta člana društva Broklyn, št. 135 SNPJ. Slavljenec je star 75 let, njegova družica pa 70. Mr. in mrs. Luke in Johana Ter= ček, stanujoča na 1562a Holmes Ave, ki sta isti dan praznovala zlato poroko, sta prav tako dobro znana in spoštovana med rojaki v Clevelandu. Mr. Terček je doma iz Rovt nad Logatcem. V prejšnjih letih se je mnogo udejstvoval pri organiziranju in gradnji raznih ustanov za slovenske rojake. Bil je tudi prvi blagajnik Slovenske= ga doma. Oba jubilanta sta člana raznih naprednih društev, med drugim tudi društva MIR št. 142 SNPJ. Mr. Terček, ki je bil poklicno za= poslen kot prvi delavec na odseku za mostove pri newyorški Centrah ni železnici, je vedno rad pomagal do zaposlitve tudi drugim roja= kom, ki so priromali čez »veliko lužo« za kruhom. Ob jubileju je mr. Terčku in so= progi razen številnih prijateljev in znancev čestitalo tudi njunih osem otrok in številni vnuki ter drugi sorodniki. Obema paroma k zlatemu ju= bileju prav tako čestitajo tudi ro= jaki iz stare domovine in drugod po svetu in jim kličejo: »Še mno= go, mnogo zdravih in srečnih let!« KDO JE MRTEV? Ne ustrašite se. Nič gromozan= skega in krvavega vam ne bomo povedali. To je le naslov igre, ki so jo na pustno nedeljo igrali igralci dramskega zbora »Ivan Cankar« v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Čeprav je naslov tako žalosten, je pa igra vesela in zabavna od začetka do konca, da so se gledalci, ki jih je bilo lepo število, do solz nasmejali in hva= ležno ploskali igralcem. LETNA SEJA SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE Slovenska' zadružna zveza ob= stoja med collinvvoodskimi delavci že okrog 40 let. Svoječasno je ime= la pet trgovin, toda trgovska kon= kurenca je bila kriva, da je mo= rala Zveza nekatere trgovine za= preti. Bilo je že sklenjeno, da podjetje razpuste, vendar so del= ničarji na zadnji letni seji slde= nili, da ga ohranijo, čeprav v manjšem obsegu. K temu je naj= več pripomoglo razveseljivo poro= čilo tajnice, ki je povedala, da je promet v dveh prodajalnah Zveze znašal lani 163.000 dolarjev, kar pomeni, da ima Zveza še dosti prijateljev in dobrih zadrugarjev. Seja je bila v Slovenskem domu na Holmes Ave ob številni ude= ležbi delničarjev, med katerimi je bilo precej mladine. V direktorij so bili izvoljeni: Joseph Bradač, Ludvvig Frank, Joseph Vautar, Ann Doles, J. Princ, John Štancer in Anna Kožel. Kvintet priznanega pevskega zbora »Zarja« iz Clevelanda POŽIVILI BODO KULTURNO DELOVANJE Dramsko društvo »Anton Ve» rovšek« je priredilo zadnjo pred» stavo leta 1951, potem pa je »za= dremalo« kakor pravimo po do= maže. Na seji 5. februarja, ki bi bila sicer lahko bolje obiskana, so člani temeljito razmotrili teža» ve društva, pomanjkanje moči, zlasti mladih in druge probleme ter nato sklenili, da mora društvo svoje kulturno delovanje za vsako ceno poživiti. Saj je ves napredek odvisen od kulturnega življenja in so bili zato tudi ustanovljeni slo» venski domovi. Luis Smerdel, pred» sednik pevskega zbora »Jadran«, je povedal, da bo zbor z veseljem sodeloval pri prireditvah društva »Anton Verovšek«. Prav tako je tudi krožek Progresivnih Slovenk obljubil svojo pomoč, kakor tudi mladinski zbor. Tako bo z »zdru» ženimi močmi« spet oživelo delo» vanje društva »Anton Verovšek«. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika Joseph Godec, pod» predsednika John Zaic, tajnico Mary Božič, zapisnikarja John Steblaj, v nadzorni odbor — Ana Vadnal in Mary Starman. W. FRANFORT, ILLINOIS »TUKAJ JE ZA DELO VEDNO SLABŠE« Ker se ne oglasi nobeden iz na» še naselbine, bom pa jaz malo po» ročal o sedanjih razmerah v West Franfortu. Tukaj je vedno slabše. 550 majnerjev je spet izgubilo delo in zaslužek. Dne 29. januarja t. 1. je zadnjič obratoval rov št. 15 družbe Old Ben. Ta rov je obrato» val 32 let, preden je bil izčrpan. Kam bodo šli ti delavci, je seveda njihova zadeva, kot navadno pra» vimo v Ameriki. V tukajšnjih ro» vih je malo prilike, da bi se dobilo delo, kajti v enem letu je družba zaprla za stalno dva rova. Ne bo dolgo, ko bosta šli še dve majni rakom žvižgat. Nekdaj je bila tu» kaj v Franklinskem okraju največ» ja produkcija premoga. Tu je bilo 15 naj večjih rovov v Ameriki. »Orient št. 2« je leta 1926 vrgla na površje v osemurnem šihtu več ko it tisoč ton premoga. Do eks» plozije je bila ta majna na glasu kot ena največjih na svetu. Po eksploziji pa so polovico zazidali. Današnja produkcija se suče od sedem do osem ton na dan. V tej majni sem delal devet let, po eks» ploziji še pa nisem več vrnil na delo. Zdaj živim od majnerske po» kojnine, za socialno zavarovalnino pa moram še čakati več kakor dve leti. Zdaj pa še nekaj o vremenu. Od lanskega junija traja suša kar na» prej. V osmih mesecih smo imeli le malo dežja. Tukaj ni zime, bil pa je nekajkrat hud mraz. Prvi sneg je zapadel 10. januarja in je bil tudi zadnji. So lepi sončni dne» vi in prava suša. Pripravljam se, da bom sadil krompir. Jenj Z ari-/. Prva štipendistka Slovenske izseljenske matice Florence E. Siškovičeva iz Clevelanda je v Ameriki rojena hčerka slovenskih staršev. V Bostonu je bila dve leti gojenka slovite pevske šole Neiv England Conservntorp of Musič. Z uspehom je nastopila že na več samostojnih koncertih. V Ljubljani se bo obenem z glasbenim znanjem izpopolnjevala tudi v jeziku svojih staršev ter nastopala na intimnih pevskih prireditvah. Draga Florence, rojstna domovina tvojih staršev te pričakuje s ioplirni simpatijami SOUTH CHICAGO, ILL. 50-LETNICA DRUŠTVA »DELAVEC« ŠT. 8 SNP J V aprilu bo minilo 50 let, odkar so mladi fantje in možje ustanovili društvo »Delavec« št. 8 SNPJ. Ta praznik bodo rojaki slovesno pra» znovali 25. aprila v Hrvatskem do» mu. Program za proslavo je zelo pester in skrbno izbran ter pri» pravljen. Poleg pevskih točk in deklamacij bo na programu tudi igra. Proslave se bodo udeležili tudi člani drugih društev; tako bo ta dan lep praznik vse slovenske naselbine v tem kraju. KAMMERER, WYO Včasih je bilo mesto Kammerer oddaljeno eno miljo od mesta Dia» mondvilla, sedaj pa sta ti dve me» sti skoraj zrasli skupaj, saj se na» še mesto zaradi naravne lege ne more drugam raztezati. Družba, ki je bila lastnica mesta Diamond» villa in premogokopov, je rove že zdavnaj izčrpala in pustila hiše, le=te pa prodala. Sedaj obratujeta še dva rova, eden v Cumberlandu, drugi pa v Elku, oba sta last družbe Kammerer Coal Co. Bus vozi premogarje na delo in nazaj. Delavci, ki nimajo svojih domov, žive rajši v Diamondvillu, ker je cenejša najemnina. Stare grče, ki še niso pozeble, pa kopnijo kot sneg spomladi. Pred kratkim je umrl Pavel žabec, za njim pa Joe Koščak Švajger, oba gostilničarja. Potem pa John Brovič in M. Oreš» nik in več drugih znancev. Med najtrdnejše korenine, ki se še ote» parno in držimo na površju, bi lahko prištevali Johna Meštrota. Kakšnih 70 milj od tukaj je majhno mestece po imenu Big Pi= ney, kjer ne bi niti z višarsko svečo mogel najti drevesa, ki bi delalo čast temu imenu. Ta kraj po radiu vsak dan označujejo za najbolj mrzel kraj v ZDA. Tam ne raste drugega kot divja trava in še tisto morajo umetno namakati, zato pa tudi poleg živinorejcev in kavbojev v ledrastih hlačah ni drugih prebivalcev. Vso industrijo v tem kraju zastopa edinole kova» čija, ki jo vodi en sam — edini Slovenec v tem kraju. Svoje obrti se je menda izučil že pred 50 leti doma v svoji rodni Poljanski do» lini. Ta mož je v svojem poklicu zelo izurjen, zlasti pri poljskih strojih. Ne bi rekel dvakrat, da ti ne bi naredil bezgove piščalke iz železa. Pravi, da ga ranchmani tako pridno zalagajo z delom, da sploh ne utegne misliti na mraz. Frank Žagar JOŽE KNAVS, MERLEBACH IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA RUDARJA V FRANCIJI Slovenski rudar si v Franciji služi svoj kruh 700 metrov in še globlje pod zemljo. Za svoj zaslužek mora trdo delati. K delu ga nikoli ni treba priganjati, ker rad dela in je tudi znan kot najboljši rudar. Pri rudniku ima razne ugodnosti kot domačini, pri delu pa ne more napredovati, t. j. da bi postal paznik ali kaj več, če ni nacionaliziran. Kadar pa zboli, se tudi njegovo življenje spremeni. Bolniškega lista ne bo nihče iskal, dokler vsaj -malo še lahko dela, ker je bolniška podpora premajhna. Takrat gredo vsi prihranki in si dostikrat nakoplje še dolgove. Dokler je rudar zdrav in lahko- dela, zasluži toliko, -da lahko lepo preživlja svojo družino. Dobiva brezplačno premog. Ima tudi brezplačno stanovanje z vrtom, ki ga slovenska gospodinja zna lepo in dobro obdelati. Mnoge družine vzamejo v najem še več zemlje ter si tako doma pridelajo vse potrebne poljske pridelke. Poleg tega goje mnogo perutnine, redijo koze, zajce in svinje, za katere ne manjka hrane. Pridne slovenske gospodinje so znane, da zredijo vedno najlepše prašiče. Slovenski rudar se v prostem času ukvarja tudi s športom in kulturnim delom. Sodeluje v slovenskih kulturnih društvih. Posebno važno je delo z -mladino, ki potrebuje stalne vzpodbude, da me bo prehitro pozabila domovine. Ob zimskih večerih se zbere slovenska družina ob radiu in poslušajo oddaje iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Ko je upokojen, mora slovenski rudar odložiti veliko žlico, kakor se to pravi po domače in se zadovoljiti z malo, če nima poleg svoje pokojnine še kakšnega drugega zaslužka. Najtežje je za tiste, ki -so sami, brez družine. Kakor izgubljene ovce tavajo v tujini in mnoge je to že privedlo do obupa. Za takšne ljudi je imel največ razumevanja prvi^ jugoslovanski povojni konzul v Metzu Franc Žugel. ki je mnogim pomagal. Zato je med slovenskimi rudarji zelo priljubljen in ga še danes ne morejo pozabiti. Na tega pujsa je gospodinja, ki ga je zredila, lahko ponosna, saj tehta nad 4 cente, to je nad 200 kg Stanko Glogovšek, ki je tudi predsednik Jugoslovanskega pevsko podpornega društva >Slavček< in Jože Knavs, si po prihodu s šihta želita >Srečno!c Družina Jožeta Knavsa v Merlebachu 1 Slovenski rojaki pred konzulatom v Metzu. V sredini gospa Žugleva, žena prvega jugoslovanskega povojnega konzula v Metzu SMRT DVEH SLOVENSKIH RODOLJUBOV Dne 25. januarja letos je umrl y Herminie, Pa., y starosti 73 let Tone Zornik, mož, ki je posvetil vse svoje življenje širjenju socialističnih idej. Rodil se je 7. maja 1880 v Čezsoči pri Bovcu; pred kakimi 50 leti je prišel v Združene države — s trebuhom za kruhom, kakor toliko slovenskih in drugih proletarcev. Že v prvih letih po prihodu se je pod vplivom znanega ameriškega socialista Eugena V. Debsa pridružil socialističnemu gibanju in je ostal svojemu prepričanju zvest do konca življenja. Kot navaden delavec, pozneje kot rudar in mali trgovec se je udejstvoval v socialističnih in naprednih organizacijah, bil je organizator klubov Jugoslovanske socialistične zveze v ZDA, potem je delal v krajevnih društvih Slovenske narodne podporne jedinpte, Jugoslovanskega republikanskega združenja, SANS itd. Upravljal je Slovenski narodni dom v Herminie, Pa., in ga branil pred napadi kapitalističnih podrepnikov. Pri delu za socialistično' gibanje je prišel ob svojo trgovino-. Med stavkami je podpiral rudarje z denarjem in blagom na upanje ter je tako izgubil premoženje. Bilo mu je težko, vendar pa je vselej izjavljal, da mu tega ni žal, češ da se zaveda, da je bila tudi njegova propast samo- del gigantskega boja. ki ga je bilo in ga še bije delavstvo v kapitalističnih državah za svoj življenjski obstoj. Ko je izgubil trgovino, se je posvetil agitacijskemu delu za napredno književnost ali, kot je govoril, za »napredno duševno hrano«, im sicer kot potujoči zastopnik. Hodil je po zahodni Pennsylvaniji, Ohiu, W. Virginiji in drugih sosednih državah od naselbine do' naselbine ter zbiral naročnike in oglase za napredni tisk, obenem pa tudi prodajal napredne knjige ameriških, ameriško-slovenskih in naših domačih založb. Izredno veliko je delal pokojni Tone za socialistični tednik »Proletarec«, za dnevnik »Prosveta«, za reviji »Čas« in »Majski glas«, za »Ameriški družinski koledar«, za izdaje Prosvetne Matice JSZ. za knjige Louisa Adamiča itd. Agitiral je po hišah, na sejali, zborovanjih, shodih, piknikih — skratka povsod, kjer so se zbirali ljudje, ki jih je zanimal napredni tisk. V zadnjih letih je prodal tudi precej izvodov v Jugoslaviji tiskanih knjig, na primer delo- Frančka Sajeta »Belogardizem«. Lani je ob obisku v domovini naročil 200 izvodov Slovenskega izseljenskega koledarja. Toda tega ni več dočakal — zaradi nepričakovane zamude na ameriški carini je koledar, katerega se je talko veselil, prispel šele po njegovi smrti. Razdelila ga je Tonetova življenjska družica. ki mu je vse življenje pomagala in ki je bila članica socialističnega kluba, kot so bili člani tudi vsi njegovi sinovi. »Pokojni Tone Zornik je bil največji idealist m naravnost fanatičen vernik v socialistično SLOVENSKI GROBOVI NA TUJEM V Clevelandu, O. Antonija Kness, roj. ščarja, doma iz Senožetov, p. Dol pri Ljubljani, Joseph Brenčič iz Lok pri Zidanem mostu, Mary Milavec, roj. Kovačič, doma iz Sodražice, Avgust Pečjak iz Bogdanjc vasi pri Žužemberku, Frances Kavčič, roj. Popit, iz Rovt pri Logatcu, Mary Lončar, roj. idejo,« piše o njem v Prosveti Milan Medvešček. Ko je -bil že hudo bolan, ga je izredno razveselilo -priznanje prijateljev v okolici Herminie, ki so njegovemu sinu, ko je prihitel k očetovi bolniški postelji, zatrjevali: »Tvoj oče je hraber bojevnik za delavske pravice.« Ko je to sporočil v nekem pismu Milanu Medvešku, je pristavil še naslednje besede: »Sedaj je kriza moje bolezni minila in upam, da 'bom zopet nadaljeval s svojim misijonskim delom. Rad bi propagiral vsaj še nekaj let socia-. ližem od hiše do hiše, posebno sedaj, ko sem spoznal v Jugoslaviji, da so naši rojaki za takšno administracijo', kot jo imajo- sedaj. Tak narod ne more propasti, se je izrazil naš nesmrtni Abraham Lincoln.« Čeprav je tako želel, da bi ozdravel, pa Toneta Zornika ni več med nami. Na njegovo mesto bodo morali stopiti tisti, ki jih je vzgajal in jim posredoval socialistične in napredne knjige. Tone Zornik je mrtev — živi pa njegovo delo in živ ter hvaležen bo ostal tudi spomin nanj, saj je to s svojim delom nadvse zaslužil. V SPOMIN JOŽETU MENTONU Dne 13. marca 1954 je umrl v Mariboru in bil 15. marca pokopan v Ljubljani ameriški rojak Jože Men to n, eden od dobrih prijateljev E. Kristana. Jože Menton je bil tip slovenskega »selfmade= mana«. Rojen v Krasni pri Moravčah se je izučil za kolarskega pomočnika, iskal s trebuhom za kru= hom po evropskih državah primerne zaposlitve ter je v prvih letih tekočega stoletja odpotoval v Ame= riko, kjer je s svojo marljivostjo in vztrajnostjo napredoval do avtomobilskega inženirja in postal konstrukter za avtomobilske karoserije pri tvrdki Ford Co. in General Motors v Detroitu, Mich. Kot sin preprostih ljudi ni nikdar pozabil na svoje po= reklo in se je zgodaj priključil k naprednemu gibanju ameriških Slovencev. Med prvo vojno je delal za ideje Jugoslovanskega republičanskega združenja (JRZ), med drugo vojno pa je pomagal organizirati v okviru SANS v Detroitu pomožne akcije v korist domovini, ki je trpela pod okupatorjevim jarmom. Po osvoboditvi, ko je nova Jugoslavija bila v letih obnove in gradnje, je — dasi star že 78 let — pri= hitel v Jugoslavijo ter je poldrugo leto (1949—1951) pomagal v konstrukcijskem oddelku Tovarne avto= mobilov (TAM) v Mariboru. Plod njegovega sodelo= vanja je n. pr. znani avtomobil tipa »Luka«. Zatem se je vrnil v Ameriko, a lansko jesen je prišel za stalno v domovino, žal že bolan. Jože Menton je bil človek, ki je neizmerno ljubil svojo domovino, ki je v novi Jugoslaviji videl ures= ničenje svojih življenjskih idej in ki je hotel pri tem pomagati, kjer koli je le mogel. Domača zemljica naj mu bo lahka, vsi njegovi znanci in prijatelji v novi in stari domovini pa ga bodo obranili v častnem in hvaležnem spominu. Ca. A. Kristan Cankar, iz Dobrove pri Ljubljani; v Donverju, Colo., Franc Hafner iz Velike Loke. V Livingstonu, III. Frank Novak iz Stranj pri Doberčah, v Center, Pa. Frances Škerl, po domače Di-lovčeva Franca, iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko, v Ely, Minn. Peter Vider iz Male Račne na Dolenjskem in Agnes Pužel i-z Sodražice pri Ribnici. V Brownsvillu, Pa. .Matt Pozun iz Sevnice pri Rajlienburgu. V Sliaronu, Pa. An-toineta Luin iz Idrije. V Pavhatan Po-int., O. John Mrzel iz Moravč pri Litiji. V Eveleth, Minn. Frank Andolšek iz Ribnice, v Buffalu, N. Y. John K n a os iz Loškega potoka pri Kočevju. V Chicagu, III. Ignac Razoršek iz Jame pri Kolovratu. kotiček za žene % ¿%i Ha napredek .g.aspodCnjst^a Tudi gospodinjstvo je važen poklic, ki ima pomembno vlogo pri družinski sreči. Slovenke so znane kot dobre in skrbne gospodinje. Gospodinjstvo pa danes ni več njihovo poglavitno opravilo, saj so večinoma tudi poklicno zaposlene. Tako imajo hrane, in to v zasebnih gospodinjstvih v mestih in na podeželju kakor tudi v menzah in delavskih restavracijah. Čim težje delo ima delavec, tem boljša mora biti njegova prehrana, da bo njegovo delo uspešno in da ne bo trpelo niegovo zdravje. Temu vprašanju posvečajo v S tem pristnim slovenskim narodnim vzorčkom lahko okrasite perilo, prtičke, bluze in otroške oblekce. Uvezete ga lahko z rdečo in modro prejico ali pa tudi s prejico raznih barv, lep in učinkovit bo tako ali tako in vas bo toplo spominjal rojstne domovine danes kup novih dolžnosti in odgovornosti in vsega tega seveda ni posebno lahko združiti v harmonično celoto. .Nedavno je bil ustanovljen v Ljubljani Zavod za napredek gospodinjstva, katerega naloga bo, da ženi kolikor mogoče olajša gospodinjsko delo in ga čim bolj poenostavi s pomočjo modernih pripomočkov. S tem namenom bodo številni strokovnjaki delovali v raznih oddelkih, kakor na primer v oddelku za prehrano, za stanovanje in notranjo opremo, tekstilno konfekcijo- in ročna dela, v strokovni posvetovalnici itd. Zelo pomemben ¡e oddelek za prehrano-. Zavod si bo prizadeval povečati kakovost pre- ne. V Grobljah pri Domžalah ima Zavod višjo gospodinjsko šolo, kjer -preizkušajo recepte za čimbolj raznovrstno, obenem pa čimbolj izdatno prehrano, kakršna bi bila -najprimernejša za mestna oziroma za podeželska gospodinjstva in za menze. — Hkrati tudi praktično preizkušajo razne gospodinjske stroje in -druge pripomočke. Oddelek za stanovanje in notranjo opremo bo veliko koristil zlasti mladim zakoncem, ki si bodo po praktični zamisli arhitektov strokovnjakov lahko- lepo opremljali svoje -domove po svoji gmotni zmogljivosti in tudi po potrebah. Tako imenovane pohištvene razstave po domovih so se zdaj že preživele. Zdaj je lepo in moderno le tisto, kar je tudi zares praktično. Društvo bo dalo pobudo za serijsko izdelavo cenene in -lepe stanovanjske opreme. Tudi za tečaje za ročna dela, šivanje in krojenje, krpanje in vezenje je veliko zanimanja. Iz muzejev si je društvo priskrbelo prekrasne, pristne narodne vzorce, ki so jih nekoč pred mnogimi, mnogimi leti vezle v svojo balo naše prababice in bodo zdaj ponovno zaživeli v domovih slovenskih družin. Zelo dobrodošel je gospodinjam tudi gospodinjski biro, ki preskrbuje gospodinjam delovne pomočnice. Te so pri biroju stalno zaposlene in seveda tudi socialno zavarovane. Imajo svojo sindikalno- podružnico-. V posebnih tečajih se izobražujejo v posameznih gospodinjskih strokah, ene v kuhanju, druge v likanju, čiščenju oblek itd., tako da pomenijo za gospodinje res dobro pomoč. Dekleta -prejemajo pri -biroju mesečno plačo za osemurni delavnik, gospodinje oa jih najemajo za nekaj ur dnevno, za kar plačajo zmerno odškodnino. V izjemnih primerili, ko je potreba po delovni pomočnici nujna, -dela dekle, pri družini brezplačno, stroške pa plača Svet za socialno skrbstvo pri mestnem ljudskem odboru. Zavod bo Smel tudi svoje podružnice v posameznih okrajih, -ki bodo reševale najbolj pereča vprašanja na svojem področju. S. JCaj &.o,tno ku&aže. 7- MUSAKA Na 4 d kg masti prepražimo sesekljano čebulo, dodamo nekaj sladke paprike in pol kg surovega kislega zelja, dušimo, dolijemo pol zajemalke juhe in nato dušimo do mehkega. Posebej prepražimo na 3 dkg masti iU kg sesekljane sveže svinjine, jo osolimo, odstavimo in dodamo 15 dkg na pol kuhanega riža. Nato primerno pekačo dobro namažemo z mastjo ter naložimo vanjo plast zelja, nato plast sekanice, zopet zelje itd., dokler je šc kaj zmesi. Po vrhu polijemo s kislo smetano in pečemo v pečici tri četrt do 1 uro. Dan za dnem je snežilo. Naletelo se ga je že dokaj nad koleno. Pota niso bila niti pregaže-na, kaj šele odkidana. Oddaljeni otroci tudi do šole nismo mogli. Zato sem spet sedel pri peči ob dedku in mu pomagal robkati koruzo. Vnovič sem ga nadlegoval in nisem odlegel, dokler ni začel z novo zgodbo o medvedu. »Ali veš za Kuharjevo hišo tam blizu šole?« »Vem, vem. Lesena je in majhna okna ima. Še manjša ko naša.« »No, zdai ti pa povem zgodbo o treh Kuharjevih fantih. To zavoljo tega, da zveš, kako iz lake lesene hiše pridejo časih bolj modri ljudje kot iz gosposkih graščin. Pri Kuharjevih — pisali so se za Janša — so bili trije fantje: Tone, Lovrenc in Balant. Vsi trije bistre glave. Izmed teh sem enkrat videl samo Balanta, ko je prišel z Dunaia domov na obisk. Vsi trije so imeli roko kakor nalašč za risanje in slikanje. V dumaiskih šolah so se talko izučili, da so dosegli imenitne službe. Šolanje jim je plačevala država. Posebno pa je zaslovel najstareiši, Tone. Le zapomni si: Imeniten ni postal zaradi risanja, čebele so ga povzdignile tako, da ga je sama cesarica Marija Terezija izbrala za učitelja čebelarstva po vsej državi. Ta Anton Janša je začel čebe-lariti že doma, preden je odšel v dunajske šole. V brezniški ■— takrat še rodinski — fari ni Lilo vasi brez čebelnjaka. Tudi Anton Janša si ga je postavil, večjega in lepšega, kakor je bil prejšnji. Še danes stoji.« »Že vem. Kuharjev Primož mi je dal sat medu.« »Ej, ti sladkosnedež! Ali si beračil zanj?«' v »Nisem. Samo pogledal sem v čebelnjak.« »Ali si se Primožu zahvalil?« Medved čebelar .»Stokrat boglonej sem mu rekel.« »Prav. Takrat, kakor še zdaj nekateri, so čebelarji od nas vozili čebele na pašo na Sorško polje ma ajdo, ko je bila v cvetu, v gozde Zavrhom na vreso in smreko, če je medila. Anton Janša je imel po sto panjev čebel. Zato si je stesal Zavrhom velik, trden čebelnjak. Vedel pa je dobro — saj so vsi vedeli —-da je medved hud volk ina med. Ce se je ta brčon klatil po naših gozdovih, ni bil noben čebelnjak varen pred njim. Vdiral je vanje in s taco segal v pa-njiče po satje z medom.« »Ali ga niso čebele nič pikale?« »So ga. Toda kaj bi sirote ob takem kosmaču? Do kože mu niso mogle, z nosa si jih jc pa trebil z neobčutljivo šapo. — Torej na gozdni planji pod Bid-govcem si je Anton Janša, Kuharjev Tone, stesal močan čebelnjak. Dobro je vedel, da je (medved čebelam nevaren. Ko ga je stavil, je pazil, da je bil ulnjak obrnjen na deseto uro. Na jutro ni dobro, na popoldne še slabše. Ob delu pa je že preudarjal. kako bi svoje ljube čebelice zastražil pred sladkosnedim roparjem. Ali ti je ne ugane bistra glava? Vsak čebelnjak ima velik zaokrožen napušč. Za konice napušča je čebelar Janša pritrdil dve močni bruni, ki sta moleli za več pedi mimo strehe. Nanju je pripel dve verigi. Na vsako bruno eno. Na verigi je priklenil okrogel hlod. Vanj je nabil na oba kraja priostrenih žebljev. Hlod je visel za medvedovo višino od tal. Ko je bilo tako vse pripravljeno, je Tone pripeljal za poln čebelnjak panjev na pašo. Posedel je. Čebele so radovedno ogledovale viseči hlod, a so sc ga naglo navadile in letale pod njim in nad njim na vresje, ki ga je bilo vse rde- če po bregovih. Čebelar Anton je vesel odšel domov. Za trdno pa le ni bil prepričan, ali bo stražar — hlod — pregnal medveda. Zato je vsak dan pohitel gledat k čebelam. Teden dni ni osledil nobenega znamenja, da bi bil kdo šaril krog čebelnjaka. Ko pa je prišel osmi dan, je ves trd obstal. Pred čebelnjakom ie bila trata pomendrana. Nizko> koritce za napajanje čebel je bilo izrvano in zadegano (vrženo) po brežiču. Antonu je bilo takoj jasno: medved je ovohal čebele in se prišel gostit. Stopil je pred čebelnjak, šel vanj, a vse je bilo v redu. Čebele so mirno in pridno letele in nosile obilno žetev. Čebelar se je umiril. Najmaniše škode ni zaznal. Potem si je natančno ogledal hlod. Mnogi žeblji so bili krvavi, medvedje kocine so ležale po tleli in po hlodu. Čebelar je hlod kar pobožal in ga pohvalil: Dobro si stražil. Medved je prišel ponoči. Z glavo je trčil v okovani hlod. Jezen ga je odpahnil, a hlod se je, obešen na verigi, vrnil in ga butnil po glavi. Medved se je ritenski odmaknil, razgibani hlod je še zvonil sem in tja. Medved vnovič nanj. Zgrabil ga je s tacami, a prijel za priostrene žeblje, da se mu je pocedila kri izmed krempljev. Sledovi krvi na hlodu so pričali. Ko se je medved naveličal rvanja s hlodom, ie upehan sedel iin jezno renčal. Hlod je po malem še zvonil sem in tja. Medvedu šine drugačna misel v trmo. Vzpne se in poskusi splezati po verigi. Z zobmi se zagrize vanjo — Janša je opazil rise na zarjavelih členih verige. Ko bi bila konopna vrv namesto verige, bi jo bil kosma-tin pregriznil. Utrujen in užejan je polokal iz koritca vodo. koritce Da izgrebel in ga vrgel po robu.« Ded je zgodbo končal in dodal: »Francelj, sedaj pa h knjigi. Od samih zgodb ne boš ne sit ne učen.« Iz knjige: F. S. Finžgar: (Iz mladih dni) IZSELJENSKA MATICA SPOROČA ZA TISTE, KI BODO POTOVALI V JUGOSLAVIJO S voj čas so mnogi rojaki pred obiskom pošiljali cele zaboje hrane. Morda je bil takšen ukrep pred leti potreben, danes pa si s pošiljanjem živil napravite samo nepotrebne stroške, kajti živila so pri nas mnogo cenejša, povrh boste pa še plačali drago prevoznino in imeli opraviti s carino. Navajamo nekaj cen živil v Jugoslaviji, da si boste po njih izračunali vašo- potrošnjo v stari domovini. 1 kg pšeničnega kruha 44 din, 1 kg pšenične moke 53 din, i kg masti 230 din, 1 1 olja 230 din, 1 kg surovega masla 450 din, 1 liter mleka 30 din, 1 kg svinjine 220 din, 1 kg prekajenega mesa je takih, ki isto noč ne morejo nadaljevati poti do svojega rojstnega kraja in morajo prenočiti v Ljubljani. Torej ne pozabite na telegram, če hočete po dolgem potovanju priti takoj v udobno sobo. Za vsakega rojaka, ki pride na obisk v staro domovino, je zelo važno, da ve točen naslov Slov. izseljenske matice v Ljubljani, Cankarjeva 5. Naša telefonska številka je 20-675. V uradu Matice bo vsak rojak dobil vsa pojasnila. Kako pridete s postaje do Matice? Zelo enostavno: Stopite na električno in vzemite karto do glavne pošte. Nekaj hiš na desno od glavne pošte se nahaja nedavno obiskal rojake v Holan= diji, Belgiji in Franciji, sporoča, da se je živ in zdrav vrnil in se še enkrat toplo zahvaljuje za prija« zen sprejem in gostoljubje. V HOLANDIJO pošilja tople pozdrave in zahvalo predvsem ro= jaku Francu Anderluhu iz Chefer« monta, družini šibret v Herlen« heide, družinam Strman, Kozole in Farfant, rojaku Kurniku in so= progi za izlet po okolici Heerle« na. Dalje družinam Vršaj, Zagorc, rojaku Videcu in Nikoli Vučetiču iz Heerlena. Odboru »Edinosti« prisrčna zahvala za lep poslovilni večer. Pozdrav vsem rojakom, ki jih je obiskal. V BELGIJI rojaku Kovaču, lju= beznivi gospodinji in hčerki iz Charlroia, rojaku Baričiču in SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA RAZPISUJE ŠTIPENDIJE Sloveska izseljenska matica v Ljubljani razpisuje za dijake slovenskih staršev v Franciji, Belgiji in Holandiji 6 štipendij za šolsko leto 1954/55. Štipendija znaša mesečno 15.000 din, kar povsem zadostuje za dobro stanovanje in hrano ter za drobne dnevne potrebe. Dijaki s popolno gimnazijo in maturo se lahko vpišejo na ljubljansko univerzo, kjer lahko študirajo zgodovino, jezike, filozofijo, umetnostno zgodovino, inženirstvo vseh strok itd. Dijaki z nižjo gimnazijo pa se lahko vpišejo na srednjo tehnično šolo, kjer so gradbeni, strojni, rudarski, električni in drugi oddelki. V Ljubljani imamo tudi slikarsko akademijo in visoko šolo za igralsko umetnost. Kdor bi pa rad izpopolnil znanje slovenskega jezika, je pa vseeno, kakšne šole je tam že napravil. Prošnje za podelitev štipendij pošljite najbližjemu jugoslovanskemu konzulatu v eni zgoraj naštetih dežel najkasneje do 1. avgusta 1954. V prošnji navedite kratek življenjepis prosilca, popis njegovega dosedanjega študija in željo, kaj bi rad študiral. Z veseljem bomo sprejeli te slovenske študente in jim bomo v vseh ozirih pomagali. Glavni odbor Slovenske izseljenske matice. 350 din, 1 kg prekajene slanine 500 din, 1 1 vina od ¿60—180 din, 1 1 žganja od 350 do 400 din, 1 kranjska klobasa 64 din. V letošnji sezoni bo obiskalo Jugoslavijo okrog 300.000 inozemskih turistov. Samo iz ZDA je doslej priglašenih okrog 30 tisoč. Hotelov pa je malo. Zato naj vsaka skupina rojakov, tisti iz ZDA. ki pripotujejo skupaj z eno IadiO' iz Pariza, rojaki iz zahodne Evrope pa n. pr. iz Met-za, Hearlena, Essena, Bruslja itd. pošlje Slovenski izseljenski matici telegram, koliko sob je treba v Ljubljani rezervirati za tisto noč, ko prispo rojaki v Ljubljano. Vsi roiaki pripotujejo v Ljubljano z Orient-Expresom, ki pripelje v Ljubljano okoli 8. ure zvečer. Mnoge sicer čakajo sorodniki, precej pa urad Izseljenske matice, in sicer v prvem nadstropju. »Putnik«, s katerim boste imeli tudi veliko opravka, je pa tudi tik glavne pošte, v isti stavbi, kakor hotel »Slon«. Tam lahko zamenjate valuto, kupite vozne karte za vse strani, »Putnik« vam ureja rezervacije na ladjah in avionih itd. Ko zaprosite na jugoslovanskem konzulatu za .jugoslovansko vizo, ne pozabite zahtevati turistične vize, ker le s to imate popust na železnici. Lansko leto precej rojakov ni imelo turističnih viz in so se zaradi tega jezili. Torej ne pozabite na to! »HVALA ZA PRIJAZEN SPREJEM IN GOSTOLJUBJE!« Tovariš Albert švagelj, tajnik Slovenske izseljenske matice, ki je drugim iz društva »Bratstvo in je= dinstvo«, rojaku Lužarju in drugim št. Jernejčanom. Rojaku Šalamunu in družini, dr. Križniču, Jožetu Zor= niku in drugim iz Serrainga, roja« ku Globevniku iz Eisdena. Poseben pozdrav malima umetnikoma Jožefi in Tončku Udovč, ki tako lepo po slovensko prepevata in igrata. V FRANCIJI rojaku Abramu in družini, Pintarju, Pavliču, Grčarju, Glogovšku, Moltari in drugim čia« nom slov. društev. Rojaku Pribov« šku iz Jeanne d'Are, rojakoma Ci= goju in Planincu iz Creutžvvalda, Fratnikovim in Radičevim, rojaku Oprešniku in odboru v Hudainu. Kasteličevim, rojaku Artiču, predsedniku Udruženja in tajniku Demšarju, Dolinarju, Razložniku, Potrpinu, Filipiču, Burniku, Preku, Seničarjevi mamici in vsem dru« gim v Pais de Calaisu. Pii srn a ujuredimiisioM »Rodim© gimde« »Prejel sem prvo številko »Rodne grude« in se mi zelo dopade. Zahvaljujem se Vam, da ste mi jo poslali in Vas prosim, da mi jo redno pošiljate. Prilagam 2 dolarja za naročnino. Oprostite, ker Vam ne pošljem daljšega dopisa. Sem že bolj star in delam dosti težko v zlatem rudniku, pa nisem sposoben za take reči. Zato prepuščam pisanje mlajšim ljudem in sem prepričan, da Vam bodo veliko pisali. . JOHN NOVAK Vas pozdravlja Kirkland Lake, Oni. Kanada Prejela sem prvi izvod »Rodne grude«, za katerega se lepo zahvalim in obenem se tudi naročam za eno leto na »Rodno grudo«. Prilagam tri dolarje, dva dolarja sta za enoletno naročnino za »Rodno grudo«, en dolar pa za pomoč izdaji »Rodne grude«. Priporočala bom »Rodno grudo« našim rojakom, ker se zavedam, da je list res zelo potreben, da nas še bolj tesno poveže s Slovenci v našem lepem rojstnem kraju. S prisrčnim pozdravom rojakom JENNIE EESHEL Brooklyn, 27, N. Y. USA Dragi rojaki in urednik g. Tomo Brejc! Priloženo pošiljam ček za dva dolarja kot letno naročnino za časopis »Rodne grude«. Kot vidim v poročilu v naši »Prosveti«, je prva številka »Rodne grude« že izšla in prosim, ako jih imate še kaj v zalogi, da mi pošljete tudi prvo številko tega časopisa. Jaz in moja^ žena sva doma iz ljubljanske okolice. Jaz sein prišel iz Iške vasi, moja žena pa iz Tomišlja in oba rada bereva novice iz domovine. Sprejmite najlepše pozdrave vsi tam. Želiva Vam veliko uspeha in veliko naročnikov za list. JAKOB SEMIČ Eveleth, Minnesota, USA Dragi rojaki! Pred nekaj dnevi sem čitala v »Prosveti«, da izdajate svoj časopis »Rodno grudo«. Prilagam Vam 1 dolar za naročnino. Ko prejmem časopis, bom poslal še ostalo, da bo naročnina plačana za 1 leto. Z veseljem pričakujem Vaš list, ki ga bom rada čitala, saj mi najbrž ne bo mogoče obiskati nove Jugoslavije, ki bi jo srčno rada videla. Tako bom pa z mislijo z Vami, ko boin čitala Vaš časopis in bom zvedela, kaj se godi v rodni domovini. Iskrene pozdrave pošilja URŠULA ZATTICH Springfield, Illionis, USA Vsi Jugoslovani iz Norda in Pais de Calaisa, ki nameravajo v letošnjih počitnicah obiskati domovino, dobe vse informacije na naslednjih naslovih: Demšar Ivan i, rue Leon, Sallaumines, P. d. C. Potrpin Gregor 16, rue Eglise, Sallaumines, P. d. C. Artič Jurij z, rue de la Liberte, Lievin. P. d. C. Oprešnik Mihael 65, rue Tromonantes, Hudain, P. d. C. Tomšič Alojz rue Emile Bazli, Vingles. J\)ak*i of2tašatif uz soclatLudg^a žavatoocmfa V 1. številki »Rodne grudec objavljeno obvestilo o 'pokojninah (rentah) Jugoslovanov — izseljencev v Franciji je med našimi čitatelji vzbudilo veliko zanimanje. Zato bomo , o tem vprašanju spregovorili ,nekaj več z namenom, da poučimo naše izseljenpe o njihovih pravicah iz socialnega zavarovanja. • • \ Vse do II. svetovne vojne je bila Jugoslavija dežela emigracije. Mnogo ¡naših državljanov je odhajalo na delo v evropske in prekomorske dežele. Nekateri so se po osvoboditvi vrnili domov, mnogo jih je pa ostalo tam, kamor so odšli s trebuhom za kruhom. Mnogi naši rudarji so delali v rudnikih v Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Belgiji itd. ter so bili celo upokojeni in živijo tam, kjer so bili nazadnje zaposleni. Že leta 1929 je bilo na Westfalskem v Nemčiji 6500 naših rudarjev, nekoliko tisočev pa je delalo v rudnikih drugih držav. Prekmurci so odhajali na sezonsko poljedelsko delo v Nemčijo in Avstrijo. Naše izseljence bo zlasti zanimalo vprašanje, kaj je z njihovimi pravicami iz socialnega zavarovanja, ki so jih pridobili z zaposlitvijo v domovini in z zaposlitvijo v raznih drugih državah, preden so se nastanili tam, kjer so danes. Nekdaj je imelo socialno zavarovanje v glavnem nacionalni značaj, ker ni segalo preko mej posamezne države. Danes pa je prestopilo te meje zaradi raznih pogodb med državami o vzajemnosti v soc. zavarovanju ter raznih konvencij, ki so bile ratificirane od članic Mednarodnega urada dela. Namen teh pogodb je zaščita interesov delavcev, ki se selijo iz ene države v drugo in delajo zdaj v tej, zdaj v drugi državi. S takimi pogodbami delavci pridobivajo, ohranjujejo in uživajo pravice iz soc. zavarovanja tako, kakor da so bili ves čas zavarovani samo v eni državi oziroma pri eni ustanovi soc. zavarovanja, čeprav so prehajali iz ene države v drugo. Jugoslavija se trudi, da uredi pravice svojih državljanov iz soc. zavarovan ia tako, dn njeni državljani ne izgubijo svojih pravic, pridobljenih v domovini, če so odšli na delo v tujino, kakor tudi, da ostanejo njihove pridobljene pravice iz soc. zavarovanja v inozemstvu ohranjene, ko se vrnejo domov. V tej težnji je Jugoslavija sklenila splošno konvencijo o soc. zavarovanju z republiko Francijo, ki velja od 1. aprila 1951. Administrativni sporazumi k tej konvenciji so bili sklenjeni in podpisani šele 9. decembra 1952, zaradi česar se v polnem obsegu izvršuje ta konvencija šele od sredine lanskega leta. Seveda se Jugoslavija trudi, da sklene podobne pogodbe zlasti s tistimi državami, v katerih so naši državljani delali. Te države so v prvi vrsti Nemčija in Avstrija, s katerimi so razgovori O' sklenitvi pogodb o vzajemnosti v soc. zavarovanju v teku ter je upravičena nada, da bodo te pogodbe sklenjene še letos. Take pogodbe bo potrebno skleniti tudi z Nizozemsko' in Belgijo. Nadalje je Jugoslavija pristopila h konvenciji Mednarodnega urada dela o ohranitvi pravice do pokojnine delavcev, zaposlenih zdaj v drugi državi. Ta konvencija je postala za Jugoslavijo obvezna januarja 1947. Razen Jugoslavije SO' to konvencijo ratificirale še naslednje države: Španija, Madžarska, Poljska, Nizozemska, ČSR in Italija. S to konvencijo je urejena ohranitev pridobljenih pravic iz pokojninskega zavarovanja med državami, ki so do' danes konvencijo ratificirale. Vse take pogodbe so za naše izseljence, ki so prej delali doma in v raznih drugih državah, iz-Tedne važnosti ter je potrebno, da jih spoznajo vsaj toliko, da vedo, kakšne pravice imajo ter kako in kje naj te pravice uveljavijo. Naše izseljence zanimajo gotovo tudi nekatera vprašanja iz jugoslovanskega soc. zavarovanja ter kakšne bi bile njihove pravice, če bi se vrnili domov. Le prepogosto se dogaja, da so naši izseljenci o teh vprašanjih premalo ali pa celo napačno poučeni. O vseh teh stvareh bomo spregovorili na tem mestu v najkrajših potezah, ker nam prostor ne dopušča spuščati se tudi v vse podrobnosti. SREČKO KOSOVEL TJidim te, mati Vidim te, mati: stopaš po klancu (d temnem stolpu jutro zvoni) — hiše so tihe, polja še spijo, le v tvojem oknu še luč gori. Ah, tako, mati, pokleknil bi, mati, (zvonenje razliva se v polja temna) — tako bi pred tebe stopil, popotnik, in razodel ti povest srca. Žalostna je ta povest, o mati, (zvon je odklenkal v polja temna) — vračam se, mati, vračam se, mati, da zdaj za vedno ostanem doma. Vidim te, mati, stopaš po klancu (v temnem stolpu jutro zvoni) — hiše so tihe, polja še spijo, le v tvojem oknu še luč gori. (Nadaljevanje) Tretje poglavje Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj za pravdo, za dom, za vladarja; zakonu domačemu vitešlki roj, protivnemu — groza viharja. Koseski Mladi Jurček Kozjak je stal z očetom pod košato lipo na malem vrtiču za gradom. Sonce je zahajalo. Otožno je gledal bogati gospodar tja v daljne kraje, čez modre gorice in zelene ravnice, ki so mu ležale pred očmi. Morda je mislil na svoje mlade vojne tovariše, ki so padli v bridkem boju ali pa še prebivajo v daljni deželi; morda mu je bila prišla na misel rajnka žena, kajti obračal se je k sosedu, gradu Šumbregu, ali pa je premišljal, kaj bo v prihodnosti z deželo, ki ga je rodila in vzgojila. Iz te zamišljenosti ga prebudi modrooki sinek, vprašaje: »Oče, kdaj greva v Stično po očeta Bernarda, ki me bo brati učil, kakor ste rekli?« »Jutri,« odgovori oče. »Kajne, jaz pojezdim z vami?« »Ako boš priden,« odgovori oče. Pride pa v tem hipu stara hišna naznanjat gospodarju, da je vratar odprl tujemu gospodu. Precej odide gospodar gosta sprejemat in po stari navadi gostit. Stara služabnica pa se usede h gospodiču in jame z urnim ženskim jezikom razkladati stare pravljice in pripovedi mlademu dečku, ki ga je nekdaj pestovala in ljubila bolj, kakor da bi bil njen. Medtem najde gospodar Marko v svojem gradu starega znanca iz mladih let, ko je bil še na vojni v nemških deželah. Nič navadnega ni bilo, da je prišel iz daljnih krajev prijatelj prijatelja obiskat. Zato se je tudi Marko Kozjak začudil, ko je videl viteza na svojem domu. Precej ko se pozdravita in k vinu sedeta, se vname med njima govorica. Vitez je prišel poročat o bojih Friderika III. z Vitovcem za celjsko dediščino; pozval je Marka, da se takoj odpravi pred Celje vladarju na pomoč. Kmalu potem je odjahal tuji vitez na brzem konju po strmem klancu z gradu v dol in izginil med drevjem, ko je ravno sonce zahajalo za goro. V gradu se je ko blisk raznesla novica med hlapci, da gredo na vojsko. Nekateri so se veselili, nekaterim pa je prišla nenadna novica prav nevšečna. Veliki hlapec dobi od gospoda povelje, naj pripeljejo nekoliko konj s pristave, naj ogledajo sedla, nabrusijo orožje in preskrbe druge vojne reči. Ves večer so letali po gradu sem ter tja, iskali zdaj te, zdaj te reči, vriskali in vpili in uganjevali med seboj, koga bo jutri gospod odločil za na vojno, koga za doma. Eni so se veselili, kako bodo šli zopet daleč po božjem svetu, kjer se veliko napleni in kjer je že nekateri obogatel, enim pa je srce poskakovalo, da bodo zopet imeli priliko očitno pokazati svojo hrabrost; le malokateremu mlajšemu je to srce potiralo, da bo moral zapustiti staro mater, ki stanuje doli v dolini, in da bo morda umrl na tujem, na širokem polju nepoznan in nepokopan. Toda zadnji te skrbi niso pokazali očitno, drug drugega se je sramoval. Še največ pa je imel premišljevati graščak Marko sam. Časi so bili malo varni, imel ni nikogar, da bi mu bil dobro varoval domovje in otroka, edino njegovo veselje in upanje. Bil mu je brat Peter tu v gradu najbližji v rodu, za na vojsko pa ne. Kdo bi bil boljši za sinovo varnost od strica? Ali kak je bil ta Peter Kozjak? Kak varuh bo ta, ki se ne zmeni za nobeno vnanjo reč, ki ves dan, vse leto v gradu tiči in misli svoje reči? Kako bo ta brat osebno varoval grad, ako med tem časom prihrumi divji Turek? Imel je sicer Marko bratranca v soseski, graščaka Ludo-vika Kozjaka, moža, sposobnega za vsako nevarnost in delo, ali ta plemenitnik je moral tudi cesarju na pomoč iti kakor on. Nazadnje pa mu vendar ni bilo drugega storiti kakor bratu Petru izročiti sina in grad. »Brat je le brat,« si je mislil, »predrugačil se bo, ko bo videl, da mu zaupam. Zapretim mu, naj bo oprezen, z otrokom naj lepo ravna in povabim še iz stiškega kloštra očeta Bernarda, da mi bo učil in izrejal sina; nazadnje pa še poslom in hlapcem ostro zapovem, da bodo ravnali kakor do zdaj. In poslednjič — kaj bi se plašil, saj pridem čez mesec dni ali dva že nazaj; nekateri boj sem preživel, bog me je otel, gotovo me ne bo pahnil v nesrečo zdaj, ko me je sinu treba.« Tako je mislil tisti večer Marko Kozjak. Četrto poglavje Glas gospodov hlapce kliče: Zor je, hitro mi vstajajte, brzo konj'če napravljajte, jih sedlajte, obrzdajte, se na vojsko naravnajte! Narodna pesem. Markov brat Peter Kozjak je sedel v svoji izbici blizu starega stolpa, ki je bil sezidan še v starodavnih časih, ko so jeli Slovenci, posnemaje Avare in Franke, staviti na gričih trdna stanišča, da bi branili tu svojo prostost. V tistih starih časih so bili sezidali tudi Koz jaki okrogle stolpe na holmu in ohranili sebe in svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, celo tedaj, ko se je naselilo po slovenskih gorah mnogo nemške in laške gospode, ki je vzela zemljo zase v posest in potem kakor dobroto razdelila med kmete, prvotne posestnike, to se ve, za odmerjeno tlako in desetino. Peter sam še ni vedel novice, ki je napolnila ves grad, hleve in dvorišče, kuhinjo in orožnice, ki se je bila naglo raznesla celo v dolino med kmete. Sedel je med zaprašenimi starimi listinami, med knjigami in pergamentastimi starimi pismi, s črkami napolnjenimi v latinskem jeziku. Kopica takih knjig je ležala poravnana pred njim, toda noter ni gledal. Naslonjen na stol je gledal v kot, kjer je bil prepel pajek veliko mrežo od knjige do knjige. Pa ko bi kdo menil, da je opazoval živalco, bi se bil zmotil. »Tema je že, kako da mi nihče ne prinese večerje!« Tako je godrnjal predse, in obrvi so se mu zvlekle še gr j e na čelu. Drugo jutro je zasedlo krdelce hlapcev iskre konjiče in Marko se je poslovil od mladega sina »To je, ako človek živi od tuje milosti: kakor drugi hočejo, kadar drugi hočejo in ako drugi hočejo! Tega je moj oče kriv; lahko bi mi dal, da bi živel po svoji volji in želji, ali tega ni storil; ti — ti nisi bil moj oče!« in oči se mu posvetijo, ko zagodrnja to. »Kaj je brat, kaj sorodstvo? Kdor mora živeti pri svojih sorodnikih, je večji revež od onega, ki prosi vsak dan pri kmetu, zakaj ta lehko imenuje vsaj torbo, ki jo nosi okoli rame oprtano, svojo lastnino. Jaz pa moram prejemati vse od bratove milosti, vse, česar mi je treba. Kaj mi je brat? To, kar mi je bil oče — moj sovražnik. Pa, ako se ne motim, ako vsa učenost ni sleparstvo, imel bom in moram imeti tudi jaz svojo lastnino, moram imeti, kamor bom pogledal in lehko rekel: to je moje.« Zdaj je začul Peter glasne stopinje po mostovžu. Menil je, da mu neso po navadi večerjo, zakaj ni hotel hoditi k bratovi mizi. Ker se je ogibal ljudi, ogibal se je tudi brata; ker je on ves svet sovražil, je menil, da svet tudi njega tako sovraži. Vrata se odpro, glava strežajeva — starega vojnega hlapca Ožbeta, ki služi že tretjega gospodarja iz Kozjaške rodovine — se pokaže in boječe pokuka v luknjo, obzidano s pisano skladalnico rekoč: »Gospod žele, da pridete nocoj dol k njim večerjat.« Peter ne odgovori ničesar, pogleda ga pa tako temno izpod čela, da hlapec naglo izmakne glavo in zaloputne duri za seboj. »To ti je čuden človek,« godrnja Ožbe po poti, vrteč svetilnico v roki, »kako hudo me je pogledal, kakor sam Bog nas varuj in sveti Til! Poznal sem jih nekaj tega rodu, pa takega še ne, ko je ta gospodov brat, — jaz ne vem, ali je brat. Raca na vodi! Precej ko je odvrgel lupino, in ko je dete kobacalo še po štirih, sem vedel, da se izvrže po bogvekom.« Tako bi bil Ožbe še dalje premišljeval Petra, ko ne bi bil prišel do gospodarjeve sobe. Malo časa potem so sedeli pri mizi: Marko, njegov sinek Jurček in temnolični stric Peter. Oče je sedel resen za mizo; tudi navadno veselo brbljanje nedolžnega dečka je ponehalo; stric je bil pa že tako malo zgovoren, ali bolj prav, nikoli ni govoril, ako ga ni nihče vprašal. »Morda nisi še slišal, brat Peter, da je naš vladar cesar Friderik v veliki nevarnosti, da ga drži Vitovec zajetega. Otodi je bil cesarski jezdec, stari moj prijatelj, pri meni, ki mi je to sporočil.« Rodna gruda, časopis za slovenske rojake v inozemstvu. — Izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tomo Brejc, Ljubljana. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, Ljubljana Če želite imeti 'Rojaki v tujini! fotografijo vašega rojstnega kraja vaše domovine vašifi domačifi v lepi umetniški izdelavi, nam pišite oziroma oglasite se pri nas, kadar obiščete domovino Foto »Slovenija« Nahajamo se v isti hiši, kakor Slovenska Ljubljana, Cankarjeva c. 5 izseljenska matica Rojaki! V SPOMINU SO VAM DOMAČI VRTOVI IN DOMAČA POLJA NA VRTOVIH ROŽICE IN ZELENJE, NA POLJIH DETELJA, AJDA, FIŽOL, ŽITA, KROMPIR ITD. Izvažamo tudi v inozemstvo Pripravljamo v New Yorku predstavništvo za izvoz slovenskih pridelkov Semenarna LJUBLJANA, poštni predal 64 Brzojavi: Semenarna Ljubljana DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 izdaja knjige slovenskih pisateljev in pesnikov, knjige svetovnih klasikov, revije, slovarje, šolske knji ge, glasbene izdaje, ličila itd. Bratje in sestre onkraj meja! Ko boste obiskali v letu 1954 slovensko domovino, ®i oglejte bogato zalogo naših knjig, predvsem izdaje slovenskih klasikov: A. Aškerc: ZBRANO DELO 1. zvezek.............din 120.- II. zvezek.................190.— S. Gregorčič: ZBRANO DELO 1. zvezek................. Ulil, zvezek ........................................................ 113.— III. zvezek................. 560.— IV. zvezek................. 560.— J. Jurčič: ' ZBRANO DELO I. zvezek.................. 85.— II. zvezek.................. 90.— III. zvezek.................. 120.— IV. zvezek.................... 285.— V. zvezek................. 360.-- J. Kersnik: ZBRANO DELO I. zvezek................... 78.— II. zvezek................... 100.— III. zvezek.................... 145.— IV. zvezek................... 440.— V. zvezek................... 590. — D. Kette: ZBRANO DELO I. zvezek................. 105.— II. zvezek.................. 105.— S. Kosovel: ZBRANO DELO 1. zvezek...................143,— F. Levstik: ZBRANO DELO 1. zvezek.............„ 132.— II. zvezek................... 462.— III. zvezek................. 490.— A. Linhart: ZBRANO DELO I. zvezek................. 225.- J. Stritar: ZBRANO DELO I. zvezek.................. 510 — II. zvezek.................. 400.— L Tavčar: ZBRANO DELO I. zvezek.................. 418 — II. zvezek.................. 395.— IIL zvezek..............„ 480.— J. Trdina: ZBRANO DELO I. zvezek................... 90.— II. zvezek..................119. III. zvezek................... 390. - IV. zvezek................... 418.— V. zvezek.................. 560.— Za obisk in naročilo se priporoča DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana