62
Slovanski običaji.
Zenitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
jjNovice" 80 svojim bravcom popisovale zenitovanje istrianskih, goriških in belokrajnskih Slovencev, ki BO jih prav radovedno brali; morebiti da jim bojo tudi po volji svatbene še^e naših južnih bratov v Dalmacii tik turške meje, kakor jih slavni Vuk popisuje.
V Risnu, kakor tudi v Dubrovniku in po drugih ondašnjih krajih, se namesto ^dekle izprositi ali snubiti" pravi „veriti dekle", ali ^veriti ee s dekletom''. Po tem se zaročnica (nevesta) zove verenica, in zaročnik (ženin) ver eni k, prositba pa veritba ali vera.
Tudi v^ Risnu je bila navada tje do naše dobe, kakor je v Cernigori ali morebiti kje na drugih mestih se dan današnji, da dva človeka, ki se rada imata, ako imata eden žensko, drugi možko dete, verita deco že v zibeli. To da so se te navade ondi že zaterle, in redkokrat se godi, da oče dekle za sina izbira, ampak sin si jo izbere, oče jo pa prosi (enubi}.
Pridši snubec v hišo k dekletovemu očetu mu reče takole: ^Prijatel, mazi ti Bogi prišel sem z dobrim časom pogovorit se s tabo nekaj na samem. Jaz imam sina, ki ga verivati mislim, ti pa imaš hčer J., ktera je njemu in nam vsim mila; pa sem prišel k tebi, kakor k njenemu naj boljemu prijatelu, te vprašat: ali bi jo za-nj dati hotel''.
Ako dekličin oče jo dati misli, odgovori: ^,HvaIa ti, bratec,   na   tvojej   lepej   prijaznosti,   ki jo  imaš do
mene in moje revne hiše; zanesi mi, da ti preč odgovora dati nemorem, ker imam bratov in druge svojto (žlahte), da jim povem in jih vprašam, in naj dle te prosim za osem dni, da poterpiš, dokler odgovor na svoje pošteno vprašanje dobiš".
Ako je pa dati ne misli, se mu lepo zahvali, int pove se izgovarjaje, da iz tega nič biti nemore, ker jo že obečana ali še premlada itd.
Kadar odločeni dan pride, kjer se ima fantovema očetu odgovor dati, skliče dekletov oče v svojo hišo brate, če jih ima, in ostalo rodbino. Fantov oče pa vzemši koga iz svoje rodovine sabo, gre tam ko na gotovo, da dekle perstanuje. Po tem ko se vzajemno pozdravijo in za zdravje poprašajo, derži fantov oče per-stan v desnej roki, rekoč: „Lejte, bratje, v ime Božjo iščem hčer J. našega brata J. za svojega sina J., m ako ga ljubi, dati nam je ta znank, kakor zastava vere pred vami, da prejme z dobrim časom in dobro srečo, ako Bog da''. Oče dekletov se je že s svojimi dogovoril, pa jih vender zdej zopet vpraša: ^Kaj pravite vi, bratje moji?" Oni mu pa odgovorijo: ,,!VIi pravimo to^ kar ti". Po tem reče oče: ,,Tedej jo jaz dajem, in Bog daj dober čas!" pa vzemši perstan od fantovega očeta, ga da ženi v zalogo do poroke. Po tem pijejo enmalo žganja — in veritba je storjena.
Za tem gresta k zaročnici zaročnikov oče in brat, kteri bo na svatbi ročni de ver, in neseta ji v dar lepo suknjo in svilen robec, drugemu hišnemu ženstvu pa po kos mjila (žajfej; one pa dajo jima: svekaru (moževemu očetu) v robci zavito sošito srajco, deveru (moževemu bratu) otirač (antljo) in nogovice v robcu zavite. Na odhodu pred hišo daruje verenica posebno svekaru otirač; on ji pa potisne v roko cekin, deveru da lepo mošnjo za duhan (tobak), on pa nji tolar (križavec).
Drugi ali tretji dan gre verenik k verenici s svojim stricom in prinese punici (ženini materi) svilen robec, kos mjila, in v njem zaboden cekin; tastu nove čižme, surjakom (ženinim bratom) vsakemu čevlje, sva-stim (ženinim sestram) pa čevlje in svilen robec, in vsim
domačim vsakemu po nekaj.      __
Navada je, da se verenica pred verenikom skriva tje do poroke; ali tu mu na veliko prošnjo jo viditi dopustijo, in k njej pridši jo objame in ko na silo poljubi; za tem jej v roko potisne cekin, na perst jej perstan natakne. Ona se vsega tega krati, in nektera jaka ma se izterga in pobegne, dari pa popadajo na tla. Na odhodu daruje punica zetu v svilnem robcu srajco, bele gate z vezenim (štikanim) gačnikom in nogovice s štirimi zlatimi rožami (pušeljci). Tako mu tudi ostalo žen-stvo, ktero je on daroval, da po nekaj v dar.
V zarokih ima zaročnik skerbeti zaročnici za obučo, za to jej po gostim pošilja čevlje; ona pa njemu in nje-govej hiši vsako nedeljo in praznik cvet pozlačen (rožo).
Od nekdaj je bila navada, da v dolgo terpečih zarokih je šel le dvakrat na leto zaročnik obiskat svojo zaročnico, in sicer na božič in njeni god.
Za zaročoikom gre njegova mati s svojo hčerjo obiskat zaročnico in jej nese v dar suknjo, lep robec, pletivačo (Strickbeutel), iglenico in naperstnik, vse trojo od srebra; prijatelicam pa po zastor (pregačo), prijatelu otirač ali vezen robec, in drugim od rodbine po komad mjila. Zaročničin oče da prijatelici cekin, njegova žena pa srajco v svilen robec zavito; tako tudi druge, ktero je ona darovala, jej dajo po nekaj v dar. Na odhoda da svekerva svojej snahi perstan.    (Dalje sledi.)
66
Slovanski običaji.
Ženitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
(Dalje.)
Eq teden pred pirom (avatbo ali ženitaioo) g^resta zaročnikov io zaročniciD oče z dragimi prijatii io bolj imenitnimi Ijadmi iz mesta na plač, ter jih tam z žganjem napaja zaročnikov oče. Naj poprej vzeme v desno roko z ž;^anjem boco (sklenico), na kteri je jabelko in v jabelki cekin, pa začne takole govoriti: ^Poma^aj Vam Bog:, pošteni bratje in gospoda moja! Lejte z dobrim časom sem izprosil hčer J. našega brata J., in sem Vas poklical, da pijemo čašo rakije, in da porečete tadi Vi^ da jima Bo^ da dober čas in dobro srečo^, Cp^ poda boco očeta zaročničinemn) ^in prijatel moj, srečen da ti je čas!^ Zaročničin oče prejemši boco, vzeme z nje jabelko s cekinom, boco pa da njih najstaršema poplavam ali popa, ki jo vzeroši takole napiva: ^Bo^ blagoslovi! kar smo delali in a^lavili, srečno bilo in dol^o-večno za eno in dra^o stran !^ Vsi dra^i rečejo na glas: „Amen , Bog daj!^ Napivši se da boco dragemu^ ki je na versti, ter se vsi obredijo napijaje kakor kdo zna.
Prec potem se podajo prijatii s svojo rodbino na stran, pa se dogovorijo, kdaj bo svatba in koliko ba svatov itd.
Ta dan pošle zaročnlk boco rakije (žganja) na tastov dom, da se tudi ani doma poveselijo, kakor ti na plača. Toda ma se od onod boca prazna ne vrača^ temveč napolnjena in 38 odz^or s ^iško  in pozlačena
67
rožo (pnšelcom')« Tisti cekin, ki ^a je zaročnicia oče e boce v jabeiki vzel, ^a on za-se ohrani in ^a ne da zaročnici. Zato se navadno reče: prodal je hčer za t; e k i n.
Od te^a dneva se v zaročnikovi hiši prec  počenja veselje, petje in  goščenje.    Najpoprej   ho nekoliko  fantov za svate namenjenih pošle v cerkev po zastavo f ban-dero},   dekleta   pa   od   zaročnikove rodbine se  zberejo, pa igrajo kolo pred  hišo.    Dečki,   ki   grejo   po zastavo T cerkev,   ne smejo biti na pare; ko grejo z banderom iz  cerkve,   popeva   zastavnik   na  ves   glas,   dragi   pa streljajo  iz   pašk*    Ko   pridejo   pred   hišo,   poigrata   po dva in dva  pred kolom,   ki  ga   zaročnikova  mati   vodi ali sestra, zastavnik   pa   vije  z   zastavo  na   vse   kraje* ^0 tem, ko zastavo  privežejo   na   naj višjo hišno okno, da se od vsih strani viditi zamore, se usedejo okoli mize pa začnejo jesti lu piti.    Ko ee zastava iz  cerkve   prinese, pojejo okoli dekleta navadno sledečo pesem: U ime Boga u cas dober sonce izteče Častito ti, hišni oce, u hišo veselje! Odleteli, doleteli sivi sokoli Prinesli so domačinu kobul masline *}. Td sledijo druge rfizlične pesmice, na  priliko: U ime Boga u cas dober!            Živi pa ogenj pri bratih,
Vse nam bilo u cas dober!         Ne nos' ga k meni na moj dom,
To pa sedaj u naj bolj i!              Ne omrazi me z materjo''.
Doba nam se veseliti                    Stana pa Kostu poroči
Mlad'ga Kosta oženiti. —             Po unem sivem sokolu:
Kosto mi Stani poroči                  O Kosto , sreča vesela!
Po unem zlatem jabeiki:              Ako ti bodem serdita,
O^Stana, moja dušica!                 Serdita in ognjevita,
„Cul sem, da si serdita,             Napravi zlato šibico
Serdita in ognjevita;                    Pa mene šibaj u hiši
Al Stana, moja dušica,                Po unem svilenem krili.
Pusti jezo pri materi.
Ali pa: Tri so mi gore visoke,                Ves dolgi cas pri materi?"
Ena je gora naj višja,                 Ko cuje Stana divica,
Po n}i mi Kosto lov lovi,            Ona se od sna prebere,
Stana mu konja privodi,              Veselo skoči na noge.
Privodi, da ga napoji.                   Ko vidil Kosto to junak,
Daje mu zobat bisera                   Svojega konja osedla,
Iz svoj'ga krilca svilnega,            Veselo skoči na konja
Daje mu piti vodice                      Pa prejme Stano za roko,
Iz svoje roke desnice.                  Dene jo za-se na konja,
Tu mi je mlada zaspala.              Veselo damo odigra.
Zavpije straža iz grada:              Ko pride Kosto pred dvore
„Ciga je dvojka zaspala?"           Svojo mi mater viin kliče:
To slišal Kosto v lovu:               „Izidi mati pred dvore
„Moja je, nebudite je;                 „Crlej , to ti vodim snašičo".
^Jaz čo jo tud sam buditi,          Ko  Kosta mati razume
Kadar se vernem iz lova".           Vesela pred dvor izide,
Doigra Kosto iz lova                    Pa ljubi svojo snašico.
Ubere betvo rožice.                      Ter začne Boga hvaliti:
Da bije Stano po licu.                 „Hvala mi Bogu milemu!
^Ustani Stana dušica!                  ^l^j? to mi v hišo odmena!
Ali se nisi naspala             (Dalje sledi.)
*) Pripoveduje se, da je bila poprej v Hisnu navada pri svatih namesto zastave nositi kobul fZweig) masline 5 danes se to godi   le ondaj , če je v žalosti rodbina.
—   71    —
Slovanski običaji.
Ženitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
(Dalje.)
Nekoliko dni pred pirom  gre   k zaročnici   ženinov
brat s svojo sestro  ali   s kakim   dragim  dekletom   ali s
ženo, ki ume ceniti žensko opravo in   druge reci.    De-
ver nese ta snahi mahač   (Facher),   čevlje  in nogovice,
lepo ogledalo in v njem redek glavnik, verbce (pan-keljce) in razne lepo narejene rože, zraven tega pa za-ročničini materi čevlje. Pred obedom cenijo žensko opravo in drage reči, ki jih misli zaročnica sabo vzeti, od naj manjega do naj večega, in ko se te reči v skrinjo zložijo, dene v njo vsaki kak dnar, ali kako drago reč. Od zaperte skrinje vzeme dever ključ in zapove, da se naj nese na ženinov dom, toda brat zaročničin se vsede na skrinjo in je ne da iz mesta ganiti, dokler mu dever ne daruje križavca ali naj manj forinta. Na obedu darujejo deveru otirač (ličnjak), sestri njegovi pa bel robec. Na odhodu daruje dever zaročnici večidel forint, ona pa njema bele nogovice.
Na pir ali v svate povabljeni pošljejo tisti dan pred svatbo na zaročnikov dom iz kože vzetega bravca z glavo, ki v astih derži kobul (Zvveig) lavorikov, velik kolač kruha naperjen s pozlačenim cvetom, in dve boci vina. Ako ima ženin omoženo sestro, mu prinese ona sošito srajco. K nevestini hiši pošlejo vabljeni po boco vina, po bel kruh in po robec, žene paenohalino, druga zastor (pregačo), druga robec. In to je vse za nevesto namenjeno, vendar si nektera mati od tega kaj priderži. Ta dan pred mrakom se zberejo svatje v že-ninovi hiši, in vsak pridši izpali paško pred hišo. Po tem, ko posedajo za mizo, odloči hišni oče: kaj bo kdo, in to odločevanje se takole začenja: „Dober večer, bratje in gospoda moja! Gle z mirom božjem in dobrim časom sem vas sobral v svoj siromašni dom, ne, da vas počastim, ampak da vas potrudim do one naše srečne prijazne hiše, da pojdete jutri ano našo srečno nevesto v ta naš dom za mojega sina pripeljat. Znam dobro, da se vas jutri pošteni uni bratje in naši prijatli radostno nadjajo, in prizadevali si bojo, kolikor serčno ljubav v dočeku vam izkazati, toliko z uljudnim govorom vsakega počastiti. Torej da bi vsaki zmed vas svoje ime in sva-tovsko dolžnost vedil, in tam s svojim iraenjakom govor peljal, imenujem jaz z dobrim časom: l.za p er venca po imenu tega in tega (navadno ženinovega ujca) , 2. zastav n i k i tega in tega, 3. starašino tega in tega, 4.j domačina od svatov tega in tega, 5. srečnega koma tega in tega, 6. de ver a tega in tega (svojega drugega sina) iid.^ Kadar je pa svatov veliko, se tudi po dva za vsaki gori rečeni red izvolita, pa se med sabo dogovorijo, kdaj in kako bo vsaki overševal svoje opravil*. Po tem pijejo rakijo, pa začnejo dva in dva popevati :
Na mizo je cvetek padel.
Iz mize pa na svatove;
Stari svate, dobre ti sede, dobre ti sede ! In  tako  se   poje  vsakemu  imenovanemu   redu  po versti do zadnjega reda.
Tisti, kteremu se poje, izpali puško, kakor bi se s tim zahvalil. Po tem se nosi jelo na mizo. Dokler ti jejo in pijejo, se dekleta in snahe zberejo v kolo, ter igraje popevajo:
v
Čudno ti je pod noc pogledati, Kjer gospoda za mizo sedejo, Pa rumeno vino ti pijejo. Kdo naj lepše za mizo je sedel? In naj modreje vino je izpijal? Starašina naj lepše je sedel, Naj modreje vino je izpijal. In tako pojejo vsim svatom po redu.
(Dalje sledi.)
—    74   —
Slovanski običaji.
Zenitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
(Dalje.) Po tem ko svati odvečerjajo in vstanejo, sesedejo igračice in popevačice k večerji , starašiua pa veli svatom, ki so za to, da grejo v kolo.    To kolo   vodi   sam starasina, pesmi pa vodi tisti, ki naj bolj jih ume.
Ko pa igrati nehajo in trudni posedajo, se kaka pesmica ob gosle poje, tudi se igrajo igre vsakojake (razločne). Ko je že doba v noč, gre vsaki k svoji hiši,  pa izpali puško, kakor ondaj,  kader so prišli*
Kakor pa določi v ženinovi hiši domačin, kaj ima kdo iz med svatov biti, tako se postavi tudi v nevestini hiši, in njeni starasina se, na priliko, zove od doma. ženinov pa od svatov itd.
Ko se v jutro zazori, pokne pri ženinovi hiši troje topov. Na ta strel vstajejo svati in se oblačijo v naj lepšo pražnjo opravo. Ko se zberejo v ženinovi hiši vsi, jim starasina zapove vsesti se okoli mize na pregled: jeli so vsi na številu in spremni na odhod. Po tem jim veli: ??Vidim, gospoda moja, hvala Bogu in bogo-rodici! da smo zdej vsi skup, ki smo bili sinoči od našega brata domačina imenovani, in vsi zdravi in nakin-čeni, veselega lica in serca; al priporočam vsakemu: ko se bomo zdaj na pot podali in prišli k uni srečni prijateljski hiši, da pazi slednji na svoj red, na svojo čast, dolžnost in poštenje; noben ne sme nobenega žaliti, ampak vsak naj se z vsakim bratovski sostane in pozdravlja, in da vsaki da vsakemu mir in ljubav, kakor koga gre; tako bo nam vsim vse ljudno in pošteno^. Na te besede se vsi starašini zahvalivši priklonijo. Na to se pije žganje in kava, in jejo kake sladkarije. V tem se sostavijo v kolo pred hišo snahe in dekleta, in pojejo izmed družin pesem sledečo: U ime Boga u čas dober!            Britke sablje pripasali,
Svatovi se so sobrali,                  V sobolske kape se pokrili.
In lepo se nakinčili,                      Hitre konje zaigrali,
Vrane konje osedlali,                   Po deklico  odigrali.
Naslednjo  pesem pristavljam tu zavolj imen tje do Brešč navadnih:
Mlada Stana sonce zaklinjala :    Komeprašaš, da ti pravo povem. „0 tako ti moje sonce žarko!     Jaz sem danes preko Hišna sjalo. Tako sjalo, nikdar ne tamnelo !    In Kostove dvore obsijalo, Al si danes preko Risna sjalo? Vidilo sem svekra in svekervo, Al si Kostu dvore obsijalo?        Žele dovest' v hišo si odmeno: Si vid'lo mi svekra in svekervo?   Vidilo sem vse tvoje devere , Ali žele dovest' si odmeno *) ?   Vsi kujejo zlate ti perstane; Al si vid'lo moje deverove?         Vidilo sem tvoje zaovice,
Al si vid'lo moje zaovice?           Kujejo ti sreberne cvetove;
Si vid'lo mi Kosta zarocnika?     Vidilo sem Kosta zaročnika, Ali je zdrav? je mi vse veselo? On ti je zdrav, vse ti je veselo Ali so mu svati že sabrani?        Njemu vije zastava na dvorih, Al se vije bandero na dvorih?     Tud' mu vodi kolo stara mati, Al mu vodi kolo stara mati ?       Vse sestrice kolo začenjajo. Ali sestre pesmi začenjajo?"       In njemu so že zbrani svatovi, Žarko sonce Stani odgovarja:     Gotovo če po te, draga, priti46. „0 boga mi. moja lepa Stana !
So postreženi svati z rakijo, kavo in sladkarijami, se spremlajo na pot (ako je nevestina hiša deleč, da se do obeda domii verniti ne morejo, kosijo doma, tam   pa obedvajo); kolo jim pa začne takole prepevati: „U ime Boga, u čas dober sonce izteče! Hajd ! iz dvora starasina, doba ti je. Konji so vam osedlani, ter vas čakajo, Junaki pa oroženi ter vas gledajo 5 Srečala vas dobra sreča, in gospodin Bog, Sveti Peter in Nikola, božji angeli! Kdo vam bi htel nahuditi, ne daj mu o Bog!" In tako se ostalim svatom po redu popeva. Ko grejo svati iz hiše po nevesto, se izpali nekaj topov.    Po poti grejo kakor so imenovani eden za   drugem, po tri korake narazen.    Zastavnik vije zastavo na vse  strani,   drugi   pa  po  redi   streljajo, posebno   kadar komu na glas zapoje izvoljeni pevec.
Kadar koga grede srečajo, ga nudijo z žganjem (ta navada je tudi v Kostelu naKrajnskem: ako le koga
zagleda svat, teče k njemu z barilcem vina ter ga piti sili), iz hiš pa, memo kterih grejo, jim se iznašajo zdra-vice: boca žganja ali vina na jabelko s pozlačenim vetjem, ktera se da iz desne roke pervencu z besedami: ,?Gospod pervenac, da ti je čast!" On pa prejemši jo v desno roko napije bližnjemu tovaršu takole: „Od kod ta zdravica prišla, vse mu zdravo in veselo bilo! Da Bog da, da prihaja za več srečnih let, imela od koga, pa imela tudi pred koga, ako Bog da". Na ta način si napijaje vsi po versti pijejo, in na vsako napito zdra-vico se po ena puška v zahvalo izpali. Navada je, da se svati ne na poti, ne doma za mizo ne odkrivajo, kadar komu na čem zahvaljujejo.
Kadar je svatov manj od sedem, se zastava ne nosi.
(Dalje sledi.)
-    75    —
79
Slovanski običaji.
Ženitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
(Dalje.)
V ženinovi hiši dekleta in snahe, dokler koli svatov prav ne zagledajo, prepevajo ženina v različnih pesmih, na priliko:
„Neven *) sadi mlada Stana,
Z nevenom se razgovarja:
„Oj nevene , moj nevene ,
Blagor mu, kater te bere!
Tud jaz bi te mlada brala,
Ali sedej nemam časa
Idem dvorit' Kostu dvore,
Kos tu dvore kakor moje". Ko se svati približajo nevestini hiši,   posije stara-iina giasonošo, da odnese pozdrav od njega v nevestino
*) Neven, smertna cvetlica.
hišo staremu svata (starašina) od doma, in da napove, da se svati bližajo veselo. Nevestine hiše starašina ga veselo pričakuje, se zahvali za pozdrav, ga sili se usesti in mu zdravico nudi. Glasonoša mora paziti, da ne vzeme zdravice brez pokrova (brez robca ali otirača na nji) in da se ne usede , ampak da stoje berzo napije in se k svatom verne. Sicer ako se zmoti vzemši brez pokrova zdravico, ali ga zaderžijo z razgovorom, da zakasni priti pred svate, tedaj se mu vsi smejajo in starašina ga pokara. Glasonoša teka od tod in od ondot, poje, strelja iz puške, in iz čutare, ki jo sabo nosi, daje piti rakije ali vina vsakemu, kterega sreča.
Tudi pri nevestini hiši je o piru (možitvi) dosta veselo, vendar ne tako, kakor pri ženinovi, ker ondi snahe in dekleta, ki bi popevati in igrati imele, se ba-vijo z nevesto, jo beštrajo, v joku tolažijo, jo učijo hoditi, med diveri (ženinovimi brati) stajati, se priklanjati itd*, in treba jih je le s silo k popevanju in igranju naganjati; pri ženinu pa pozabijo popevaje in igraje na jelo, pilo in spanje. Tudi tukej kakor pri ženinu se zberejo dekleta in snahe odsvojte (Schvvaegerschaft) in rodbine, pa se veselijo in popevajo razne pesmi.
Kadar svati k nevestini hiši pridejo, jih ti pozdravljajo s strelom iz topov, oni pa odgovarjajo iz pušk; potem zapojejo:
U ime Boga u cas dober! Vse nam bilo u cas dober!
Od kola pa, ki pred hišo ig:ra, se zapoje: Pervak gospod, dobro došli! Z vami došla vsaka sreča in pa Gospod Bog! Kdor bi vam htel nahaditi, ne daj mu o Bog! In tako se poje vsakemu svatu po redu.   Temu se še te pesmice pristavljajo:
Dvore mi sonce ogrija, K Stani mi dever doigra. Stana mi se rodu moli: Mila žlahta moja! Nekarte mi zabraniti Kod jaz hočem pojt' Da jaz vidim bele dvore Kosta junaka. Sonce mi je na izhodu, hoče da dojde, Mlada Stana na odhodu, hoče da poj de , Oce ji se smerno moli: „Ne idi Stana." Mlada Stana odgovarja tiho smerjeno: „Bogme hočem, ljubi oce, ker doba mi je, Tudi tam me oce čaka ravno tak kot ti".
In tako ji pripojejo mater, brate in sestre, naj jo prosijo, da ne gre.
Ko svati pred hišo izpalijo puške, priteče nek fant od hiše vzemši jim dolge puške, jih izčisti, z domačini smodnikom napolne in dene na odločeno mesto. Zastav-nik pa poskoči z zastavo nekolikorkrat spred kola sem in tam, ter jo postavi na visokem kraju, da se vije. Po tem si umijejo roke in stopivši v stanico se usedejo okoli mize na desno stran, vsaki poleg svojega svatovskega imenjaka. Dever pa stopivši k zaročnici, jo trikrat oberne po soncu (v Poljanah pri Kupi sam ženin), ona mu se prikloni in ž njim poljubi; po tem se več ne kušuje ona z nobenim do venčanja (poročenja). Govori se, da je nekdaj navada bila, da je dever nevesto z možkim pasom po srajci opasal, da bi mati bila sinčiku, kar je zdej prestalo.    (Dalje sledi.)
-:    83     —
Slovanski običaji.
v
Zenitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
(Dalje.)
Po dokončanem kosila se spremljajo na poroko, domačin pa iznese dare in daruje svate od pervega do zadnjega: naj prej iz desne roke da vsakemu pozlačen cvet (pušelc), kterega si obdarovanec za uho zatakne ali na persi; na to dene vsakemu na levo ramo robec, govoreč na priliko: starašini, kteremu ga naj prej daje : „gospod starašina, da ti je čast!" Starašina od svatov je paziti dolžan, da vsaki svat svoj dar dobi; zraven tega mora tudi paziti, da dobi robec za druzega starega svata od svata, ki je ostal doma v ženinov! hiši, da ukazuje in pripravlja karkoli za pir, in za popa, ki bo ženine poročal; zastavnik gleda, da dobi robec za cerkveno zastavo, in za dete, ki se bo izneslo pred nevesto, ko bo prišla v hišo.
Kadar se darovi med svate delijo, popevajo snahe in dekleta sledečo pesem:
Risan (Risano) grad lepo naše stanje!
Na tebi so troja vrata stala:
Na ena vrata sonce je sijalo ,
Na druga pa živa voda vrela,
In na tretja Ko sto vi, svatovi,
Med njima sta dever in devica,
Ter čakajo dara od dekleta,
Stanina se hitra našla mati
Iznesla je gospodske darove ,
Da daruje vse po redu svate 5
Damačin je darove prejemal Vse svatove po redu daroval, Vsakemu dal, kar je koga le šlo, Deveru pa konja in deklico. Tud Stanin je oče vun izišel In deveru svojo hčer izročil: „Vari meni mojo lepo Stano Od mojega do Kostov'ga dvorau.
Potem svatovni starašina pokliče devera, da iz-pelja nevesto iz komore k mizi na molitvo. Tedaj jo brat in eden od deverov peljata, brat za desno, dever za levo roko. Ko je tako pripeljana, pokličejo svati njene stariše (ali njih namestnike) in vso drago rodbino, da ji dajo dobro molitvo, pa, vzemši veliki kolač (ver-tenj) in na njem sreberno čašico vina, ga dajo naj prej očetu, ki se na stol vsede in praša priklicane devere: ?)Kaj iščete od mene grešnikata Oni mo pa odgovorijo: flMi iščemo od takega bana, da rečeš dobro besedo svojem« detetu, tako tud tebi Bog dal vsako dobro, ki ga želiš od njega !a Tedaj reče, derže kolač s časov roki: „hčerka! da ti Bog da vsako dobro srečo in vsako dobro, kakor bi tudi jaz sam sebi rad!" Izgovorivši to serkne malo vina iz kozarca, pevci pa za pojejo:
Dober človek !                               Hitro se steče !
Dobro ti reče !                              U dobre čase
Dobro ti reče !                              Pod polne čase.
Vsemu rodu in plemenu na veliko čast, Našim pa mladenčom u najbolji čas ! Vsaki reci in pomisli: da je dober čas! Tako vam tud naj Bog da vselej dober čas!
Po tem se z gori rečenimi besedami poda materi kolač, ki jo blagoslovi takole: „hčerka! Bog ti daj dobro srečo! kolikorkrat boš od svojega rodu do svojega doma koračila, toliko ti Bog daj dobrih in srečnih časov !a Ravno tako tudi gre po versti ostala rodbina. V imenovani pesmici se le na mesto ;5dober človek" devajo rodbinska imena. Nevesta se na vsaki pripev prikloni, samo kadar se veli ?,našim mladenčom", tedaj ne, ampak pred se sramežljivo gleda. Po z veršeni dobri molitvi, pusti dever deklico in ostane poleg brata, glasonoša pa vzemši kolač ga nese k poroki, kjer ga potem da popu. Tako vzame in pusti dever čašo; ko pa iz nje ženini pijejo vina, se da nevesti in pri nji ostane za spomin. Ko starašina svatom zapove vstati in se na pot spravljajo, prinese fant, ki je dolge puške prejel, zdaj nabite, in da vsakemu svojo, deklice pa in snahe stopijo v kolo in pojejo:
U ime Boga, u čas dober sonce izteče!
Pojdi z dvora starašina, doba ti je,
Konji so ti osedlani, ter te čakajo.
In junaki oroženi, ter te gledajo. In tako prepevajo vse svate po redu. Ko pa svati odhajajo, pojejo naslednje pesmice:
Odvila se zlatna žica od vedra neba, To ni bila zlatna žica od vedra neba, No to bila zlatna Stana od dobra roda. Zavila se zastavniku okolj zastave.
Prošla je Stana od roda (žlahte)
Kakor bučela od roja,
Prijela se svoj'ga devera
Ravno ko zlato cevice. (Dalje sledi.)
—   84   —
—    90   —
Slovanski običaji.
Ženitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
(Dalje.)
Brat sestro jednako derži in je deveru ne pasti, dokler ne pridejo na uličine vrata, pa mu ondi reče: 5?zlati dever, ako češ, da ti tako banico dam", in konec dolzega prepiranja mu dever kaj v dar da, on mu pa sestro prepusti.
Na odhodu iz nevestine hiše se izpalijo topovi svatom na čast, kakor pri njih dohodu.    Se udalijo enmalo
od hiše, kliče oče svojo hčer, da bi se obernila , da bi se narod vergel po njeni rodovini. Ako pa mislijo svati, da je ženinov rod imenitneji od nevestinega, gledajo de veri (ženinovi bratje), da se ne obeme. Tudi prijatli kličejo svate po njih svatovskih imenih, pa jim srečen pot želijo, na priliko: „0j pervak bane!" — »&)"• — „Hajde z Bogom in da ti je dobra srečalu pa izpalijo puške, uni pa mu odgovore ravno tako. In tako se sklicujejo, dokler se čuti in razumeti zamorejo, na zadnje pa vsi svati na enkrat izpalijo puške, in jim se tako zahvalijo za ljubav in doček.
Nevesta se k cerkvi grede pogostoma priklanja, posebno ako koga sreča, toda v roke nobenega ne ljubi. Svati grejo z nevesto naravnost k cerkvi, in ko so blizo nje, pošljejo naprej nekoliko svatov po ženina; ta pa prej ko se v cerkev poda, prosi svoje starše za blagoslov roke jim poljubi vsi. Ko se iz hiše k cerkvi podajo, izleti njegova mati, če je tudi stara, pred hišo v kolo, pa s snahami in deklicami zapoje:
Kosto maj ki desno roko ljubi,
Ona mu pa dobre čase daje,
Čase dobre od Boga, najbolje. Tako prepevajo strica, brate, sestre, tetke in ostalo rodbino, tako spravljajo Kosta na poroko.
Po dokončani poroki zapove pop mladencom (že-ninom), da se prec ondi poljubijo. Ako ni ženin preveč sramožljiv in se nadja, da bo nevesto iz nenadi objeti zamogel, posluša popa. Ako se pa sramuje, ali boji, da tega izpeljati ne bo zamogel in se torej osramotil, ne posluša ne on, ne ona popa. Na koncu ku-eujejo ženini in svati križ in devajo na-nj kolikorkoli popa za venčanje*
Merzlične snahe in deklice pridejo v cerkev in po dokončani poroki prašajo nevesto: kdaj jih bo merz-lica popustila, misleče, kakor se tadi govori, da jih bo gotovo ondaj popustila, kakor jim nevesta reče; ne-kteri pa velijo, da dekleta, vprašaje: kdaj jih bo merz-lica popustila, mislijo, kdaj se bojo možile; zato jim nevesta, kar je moč, odloči kraji rok (čas).
Dokler se mladenci v cerkvi poročajo, stopijo pred cerkvijo zunej svati v kolo in prepevajo razne igraške pesmi.
Po poroki spremljajo prijatli ženina domii, svati pa zaostanejo z nevesto pri cerkvi. Ko pa mislijo, da bi ženin vse k hiši prispel, izpalijo ondi vsi na enkrat vsaki po eno puško in grejo na ženinov dom, in ko so en stre-laj od hiše, pošljejo naprej glasonošo, ki napove, da grejo svati z nevesto srečno. Ondi ga pričakajo z ma-joliko vina z robcem pokrito. Po tem gre' svatom naproti. Ko se svati z nevesto hiši približajo, popevajo snahe in deklice pred hišo v kolu:
Odleteli, doleteli sivi sokoli,
Donesli so dobre glase od vse gospode. Kaj se sjalo preko Risna grada? Ni ne žuto zlato med zlatari. Al je sonce, al je jasna luna?   Ni ne djerdjef medi veziljami, Al je fini škerlet med krajaci?   Ne jabelko od suhega zlata, Al je žuto zlato med zlatari?      Nista ona dva kamena draga, Al djerdjef je med veziljami?      Ampak naša snaha med deveri; Al jabelko od suhega zlata?        Koliko je čedna ino lepa. Al sta ono dva kamena draga?    Celo ji je visoka planina, Ni ne sonce, ni ne jasna luna,  U lice je bela in rumena Ni ne fini škerlet med krajaci,   Iz daleka dvoru svetlost daje.
(Dalje sledi,)
—   95   —
Slovanski običaji.
Zenitovanje v Dalmacii poleg turške meje.
(Dalje.)
Ko pridejo pred hišo,   zagromijo  topi,   svati streljajo iz pušk, snahe pa in dekleta jih prepevajo v kolu
po redu tako:
Starašina gospodine dobro došli! Z vami došla dobra sreča in gospodin Bog! Kdor bi vam htel nahuditi, ne daj mu o Bog! Na hišnem pragu ji pride svekerva na proti in založi  ji  trikrat   meda   z  žlico v usta;   potem ji poda od rodbine  kako   možko  dete,   ki   ga   po trikrat od zemlje povzdigne,   poljubi  in  mu daruje robec,   ki je za tega voljo   od   doma   prinesen  bil.    JVa   to ji da v roko pjat (pJac/enj)  pšenice, in z njo sipa na vse strani. Ko potem stopi z desno nogo v hišo, se poje sledeča pesmica:
Naša snaha častita ti došla, U dvore je srečo nam prinesla, itd. Stopi nevesta z deverom v svojo sobo, pridejo iz hiše in od rodovine snahe in dekleta, pa se poljubijo. Svati se vsedejo za mizo, kjer je komu mesto, in počnejo piti rakijo pripovedaje domačinu in drugim, kako so jih pri nevestinih lepo dočakovali.
Tu poda starašina prineseni dar staremu svatu, ki je doma potrebne reči oskerboval.
Med tem se nosi jelo na mizo. Navadne jela so ondi na piru (ienitnini) sledeče: 1) laško jaglo(rajž), 2J kuhana govedina in kuretina, 3) peršuti (avinski) kuhani in nekuhani, 4) pečenje brav-sko, večidel ovčje, 5) sir. Tu se po vsaki jedi pije in vojvodom, kakor poprej pri nevesti, napija; poleg tega se tudi napija v slavo božjo. Sred obedi pristopijo k mizi snahe in dekleta, pa začnejo svate prepevati po-čemsi od popa, ako je pri mizi takole: Žarko sonce na izhodu sjalo,         Popova glava tri grade velji.
Skozi okna na mizo je grelo,     >   Čast da ti je, naš duhovnik! Vse je svate po redu ogrelo.          In vino rudeče!
Biserna brada, sreberna časa,         Popij in to in drugo,
Biser se kruši, u čašo pada,          V dravje ti bilo dolgo!
Vsakega glava cekina velja.
Tako se poje poredoma vsim. Nato začnejo tudi možki okoli mize sedeči peti:
Kaj se tiho ovo pije vino?           Več je ovo vino kupovano
Ovo vino nije ukradeno,                Za bele grošiče in cekine.
Pri jedi dozivajo svati devere, ki so z nevesto posebi v sobi, jih vprašajo, kako so, ali so kaj z nevesto veseli, z jelom in pilom zadovoljni.
Kadar se prinese pečenja na mizo, pokliče starašina devere, naj nevesto k mizi pripeljajo na dobro molitve Deveri dovedeno snaho namestijo v čelo mize z ženinom poredoma, in oba prevesijo preko glav z oti-račem, in tako stojita, dokler jima vsi po redu ne dajo
dobre  molitve  na priliko onih,  kakor so jim se  dale v nevestini hiši.    Po overšenih dobrih molitvah vzame zopet dever nevesto za roko, svati vstavši pa pojejo: Terda ti je Vojvodina zaseda, zaseda, Ne bi mu je motna voda zanesla, zanesla Se manje pa turška busa razbila, razbila. Dokler se pesmica ta nekolikokrat ponavlja, poliva nevesta vsim  svatom,   in vsim ki so za mizo bili,   nad umivalnico  roke  ter jih umivajo,  dever   pa derži poleg nje otirač, da se oterejo.   Vsak si roke umi vsi verze v vodo kak  dnar,   ali   pa kaj od zlata ali srebra.    To je vse nevestino, in se polivačina zove. Umivši se za-palijo svati na dolgih   kanesih  lule, pa  stopivši   v kolo igrajo popevaje dva po dva:
Skoči kolo , da skočimo , Da bi nama u čas dober , Naš'mu bratu domačinu Z vso gospodo naokolo! itd. (Konec sledi.)
99
Slovanski običaji.
Ženitovanje v Dalmaciji poleg turške meje.
(Konec.)
Dokler možki tako igraje pojejo, obedjejo žen-Bke, potem tudi one vodijo kolo, popevaje dve pa dve različne pesmi.
In tako po versti prepevajo, da evekerva (moževa mati) zuve, jeterve, deveri sedijo in daru čakajo. Na to jo deveri v kolo pripeljajo in razne pesmi pojo.
Iza te^a popevanja zapove starašina, da se ima razstava v cerkvo odnesti, in, zastavnik jo vzemši^ ^rejo vsi proti cerkvi, snahe pa in dekleta jih prepevajo spremljajo enmalo.
Vernivsi ^e izpred cerkve k ženina na večerjo, jih zastavnik na svoje stroške počasti v pervi kerčmi, k» prejdejo preko plača.
Po večeri vzamejo deveri z nevesto vse darove, ktere je ona od svoje rodbine prinesla; nevesta jih med nje deli: kuma da v robcu zavito sošito robačo in oti-rač z rožo (^pušeljcom), svekaru in svekervi ([moževim staršem') robačo nesošito, deverom ([moževim bratom) in ženina v robca sošito srajco, jetervam ([moževih bratov ženam) in zuvam ([moževim sestram) bel robec ali po pisan zastor (^Vortuch), malim pa dekličicam od hišne rodbine černe verbce (^pankeljce) in svatom ostalim pu-> zlačen cvet (pušeljc). Kam svoj dar prejemši, da kumi na verč vina kos kruha in v njem zaboden'cekin ali dva, ali namesto te^a zlat perstan, za ktere ma se kuma zahvalivši prikloni in roko poljubi, pa mu ravno tisti verč (^bokal) dru^e^a vina prinese in na njem Šiško.
Ko so dari razdeljeni, starašina zahvalivši se za pušeljce in dare napiva rekoč: ,,za zdravje ovih cvetov in darov! vsikdar se v zdravlju zastajali, v Ijubavi živeli, z darmi se darovali in s cvetom kinčili mi in naši otroci, ako Bo^ dal^
Po večerji se ig^rajo i^re vsakojake, pa še le okoli pol noči ^rejo damii odlo^ tistih, ki so od bližnje rodo-vlne ali ki so od deleč prišli na svatbo. Na odhoda se strelja na puške, nevesta pa spremlja kuma enmalo In mu da v dar mošnjo z zlatimi žnoricami, on pa nji cekin ali naj manj križavec.
V jutro stane nevesta perva, in nazove vsim od svekara In svekerve počemši dobro jutro.
100
Svati, ki so pri ženino nočili, ^rejo z deveri in nevento in z drugimi dekleti po vode k naj boljema sta-dencu. Fanti etreJjsjo iz pušk, dekleta pa pojejo na pare razne pesmi, na  priliko:
^naha naša rano podranila           ^Oj tako ti^ lepa naša Stana!
Z deverimi na vodo studeno,       Tvoja te je mati pozdravila, Srečala jo dva sokola siva,         Poslala naj , da te uprašamo:
^ Dva sokola od očin'ga dvora,      AIj ti dobro pri Kostu in lepo". Vidila ju naša snaha draga,        Mlada Stana modro odgovarja: Vidila ju, pa ju poznavala,         „0 tako mi, dva sokola siva!
SokoVma se smerno priklanjala. Pozdravite mojo milo mater, Ko sta vid'la dva sokola siva,    Prav ji bota, Ijubca, povedala^ Eden graje, drugi pregovarja      Pri Kostu je dobro mi in lepo Snahi naši sta tak govorila;        Slicno mi je, vse mi srečno bilo".
Ko pridejo  k  vodi se  poje ta  pesem: Na jezeru hladna voda.                Ko to vid'la snaha naša.
Kjer neveste se shajajo                Hitro brate dozivala:
Vse neveste in deklice,                „S ščitom vodo izsekajte^
Med njimi je naša snaha,            Z mečem travo pokosite".
Na glavi ji zlata krona.               Ko so snaho brati culi,
Dve žnorici od bisera                   Ščitom vodo so izekli,
In dva kodra suh'ga zlata            Z mečem travo pokosili ^
In dve peri eanbolove;                 Zlato krono izvadili.    -»^
V  vodo se pogledala,                    Dve žnorici od bisera
V  vodo ji krona pala                   In dva kodra suh'ga zlata In dve žnori od bisera                   In dve peri čanbolove,
In dva kodra suh'ga zlata           Pa jih snahi darovali.
In dve peri čanbolove.
Na vodi natoči snaha verč (^bokal) vode in daje iz nje^a piti vsim, ki so z njo, dever pa ji persne trikrat vode po persih. Po tem pijejo rakijo sabo prineseno, in nevcBta se ljubi z v^imi. Vernivsi se iz vode nosi snaha poln vere vode,  dekleta pa  pojo:
Snaha naša rano podranila           Svekarom da daleko spremenje,
Z deverimi na vodo studeno,       Svekervam pa neodgovarjanje, Da prinese u dvor vode hladne. Vsim deverom hitro poslušanje, Ko je Stana u dvor se vernila, In jetervam čedno milovanje,
V  dvoru je vsim srečo delila.      Z ovam svojim čedno  dočekanje.
Kobe.