Stev.45._
lzba|« vsak dao, tud! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
LVdniftvo. Ulic« Sv. FranćiSk* Asltkega Si- 20, L nadstr. — V* dopir naj se pošiljajo uredništvu 11 sU. Nefrankinna plim« se nt sprejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Izdajateli te odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortij Ust. .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge t *: : j enim poroStvoo v Trst«, ulica Sv. Frančiška AtiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57.
Naročnina i n a S a : Za celo leto.......K 24.—
Za pol letž ................. lj—
ti tri mesece.................
7 p. nedeljsko Irdajoea celo leto......f 5.2Q
Zd pol let*......i.......... 2^0
V Trata. w ponadaliofc14. fobinari« HM,
Letnik XLI.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarja*, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglas! se računafo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovtev in obrtnikov.....rnm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za*
vodov..............mm po 20 vin
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 1—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najman| pa 40 vinarje*,
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost!'. Naročnini ta reklamacije se pošiljajo opravi listi. Plačuje se Izključno !» upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Tritu.
Uprava in inseratai oddelek se nahajata v ulici Sv. FrantiŠka Asiškega SL 20. - Poštnohranilnični račun 5t 841.65?
pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — Na raznih frontah nobenih posebnih dogodkov. — Na severnem bojišču vzhodno Baranovičev zavzeti obe sovražni postojanki na zapadnem bregu Ščare.
Balkansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Italijanska fronta. — Italijanski napad na osvojeno postojanko v ozemlju Rom-bona odbit. Sicer živahnejši topovski boji.
Dogodki na morju. — Napadi naših letalskih brodovij na Ravenno, Codigoro in Cavanello.
Zapadno bojišče. — Živahne bojtie operacije na vseh delih fronte. Topovski in pehotni napadi in spopadi na raznih delih fronte. Boji z minami in delovanje letaJ.
Turška bojišča. — Topovski boji na fronti v Iraku. — V Kavkaziji neprestani boji med predstražami.
flaie uradno poročilo.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. februarja 1916, opoldne.
Rusko in jugovzhodno boli § ć e> _ Nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. — Pooo-čni italijanski napad na postojanko, ki smo jo zavzeli v ozemlju Rombona, je bil odbit. Mestoma se je vršilo živahnejše topovsko delovanje. Tudi Gorica je dobila, kakor običajno, par granat. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki no morju.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja:
Dne 12. februarja popoldne je brodovje naših pomorskih letal razrušilo v Ravenni dve kolodvorski skladišči, težko poškodovalo kolodvorsko poslopje in sladkorno tovarno in povzročilo par požarov. Letala so bila od obrambne baterije v pristanišču Corsini srdito obstreljevana. Drugo letalsko brodovje je večkrat zadelo s težkimi bombami sesalnice v Codieoru in Cavanellu. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
Brodovno poveljstvo.
Nemško uradno poročilo.
BERLIN. 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — V Flandriji so po živahnem topovskem boju prodrle naše patrulje in močni poizvedovalni oddelki v sovražne postojanke. Izvršenih je bilo par uspešnih razstrelitev in ujetih jugovzhodno Boesinghe nad 40 Angležev. Angleška artiljerija je obstreljevala včeraj in predvčerajšnjim mesto Lille z dobrim stvarnim uspehom. Izgube ali vojaške škode nam s tem niso bile prizade-jane. Na naši fronti med prekopom La Basse in Arras kakor tudi južno Somme |e bilo bojno delovanje v znamenju slabega vremena. V bojih v okolici severoza-padno in zapadno Vimy do 9. februarja je bilo ujetih skupno 9 oficirjev in 682 mož. Skupni plen znaša 35 strojnih pušk, dva metalca min in drugo orodje. Naša artiljerija je krepko obstreljevala sovražne postojanke med Oise in Reimsom. Patrulje so dognale dobre učinke v jarkih sovražnika. V Šampanji smo južno Sainte Mane a Py naskočili francoske postojanke v obsegu okoli 700 m in ujeli 4 oficirje in 202 moža. Severozapadno Massigesa sta se ponesrečila dva srdita sovražna napada ob delu našega jarka, ki so ga zasedli predvčerajšnjem Francozi. Vzhodno Mai-son de Champagne se neprestano nadaljujejo boji z ročnimi granatami. Med Mo-zo in Mozelo smo s petimi velikimi raz-
P O D L
TEK
GREŠNICE.
Roman. — 1 rtncosk: spisi«! X*vior d« Mootepin
—	Prosim, prečitajte, in podpišite potem. — je dejal de Coesnon.
Karel je prečital oba izvoda in ju potem podpisal. Enako je storil tudi de Coesnon in naprosil nato Maurica, da podpiše tudi on kot priča obe pogodbi.
Maurice je podpisal, nakar je de Coesnon zaprl svoj izvod v predal svoje pisalne mize, Karel pa svojega spravil v listnico.
—	Sedaj pa prepustite stvar popolnoma meni, — je dejal de Coesnon. — Preden poteče inesec dni. bo najina veseloigra že na gledališkem listu gledališča des Vari-
etes.
# * *
Minilo je par dni. in v »Luciferju« je bilo čitati, da je pred kratkim napravil odbor gledališča Theatre francais velikansko pogreško, pogreško, ki je naravnost neodpustljiva. »Saj vemo,« — je bilo čitati tu. — »kako se ravna z mladimi, nadobudnimi talenti. Kdor nima slavnega imena, ne velja nič, pa naj bi pred-
strelbami popolnoma razrušili prednje sovražne Jarke v širini 30—40 m. Živahni topovski boji na Lotrinškem in v Vogezlh. Južno Lusse (vzhodno Saint Die) je prodrl nemški oddelek v prednji del francoske postojanke in ujel nad 30 lovcev. Naša letalska brodovja so Izdatno obme-tala z bombami sovražne etapne In železniške naprave v La Panne in Poperin-ghe. Napad sovražnih letalcev na Ghl-stelles (južno Ostenda) nI povzročil nobene škode.
Vzhodno bojišče. — Položaj je v splošnem neizpremenjen. — Vzhodno Baranovičev ste bili napadeni dve ruski predutrdbi, ki ste se nahaiali še na zapadnem bregu Ščare.
Balkansko bojišče. —Nič no-
vega.
Vrhovno armadno vodstvo.
O kapitulaciji Črnegore.
DUNAJ, 12. (Kor.) Z ozirom na široka izvajanja in junaške fraze, ki jih je dal črnogorski ministrski predsednik Mijuško-vič dne 11. februarja kolportirati potom »Agence Havas«, da prevari javnost glede črnogorske prošnje za mir in kapitulacijo, bo pač zadostovalo, da se vnovič konstatira, da sta kralj Nikola dne 14. januarja Njegovemu Veličanstvu in imenom črnogorske vlade ministrski predsednik Mijuškovič poslala c. in kr. vladi brzojavke, v katerih sta prosila za zmago. Dne 16. januarja je potem črnogorska vlada v istotako od Mijuškoviča podpisani noti sprejela odložitev orožja kot predpogoj za uvedbo mirovnih pogajanj. Iz vsega tega izhaja, da črnogorski vladi kaki mirovni pogoji sploh še niso bili naznanjeni, tako da se o kaki odklonitvi istih logičnim potom sploh dosedaj ne more govoriti. Odhod kralja Nikole je bil po podatkih ministrskega predsednika Mijuškoviča izvršen šele 20. januarja. Ali je kralj po tem dnevu iz svojega eksila še dal kaka povelja v Crnigori ostalim generalom in ministrom, oziroma kaj je bila vsebina teh povelj, tu seveda ni znano. Ako so se glasila tako, kakor govori gospod Mijuškovič, potem je bil njihov učinek vsekakor zelo majhen. Kakor znano, so se pričela namreč pogajanja glede izvedbe izročitve orožia pogajanja dne 22. januarja na Ce-tinju in so bila dne 25. januarja podpisana od naših in črnogorskih delegatov.
Vojn! poiožej ured Solanom.
PARIZ, 12. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Soluna: Včeraj so francoske čete prekoračile Vardar in se nastalile na desnem bregu v ozemlju Jenidža in ob železnici ko vodi od Vardarja v Bitolj. »Journal« poroča iz Soluna: Francoske čete so prekoračile Vardar pri Topčinu in pričele prodirati v dveh kolonah v raznih smereh. Napravljena je bila takoj nova 12 km obsegajoča obrambna črta.
LONDON, 12. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Soluna, da Jenidže in Veria nista bila zasedena. Gre le za konjeniška poizvedovanja.
Izgubljen angleški parnik.
ROTTERDAM, 12. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča: Britski parnik »Belford«, ki je ob obrežju pri Is!ayu (Hebridi) zavozil na suho, ^e smatra izgubljenim. Ladja je zavarovana za 60.000 iuntov šterlingov.
Potopljen parnik.
LONDON, 12. (Kor.) Lloyds poroča: Belgijski parnik »Adnatjek« iz Antwerpna (2221 ton) se je potopil. Dva moža posadke sta prišla ob življenje.
Izdelovanje municije na Angleškem.
LONDON, 12. (Kor.) Municijsko ministrstvo naznanja, da se nahaja 2834 tovarn, ki izdelujejo samo municijo, pod državno kontrolo.
ložil odboru delo, kateremu bi se morali klanjati vsi francoski dramatiki vseh časov. In temu se tudi nikakor ni čuditi. Gospod cenzor s svojo vodeno oceno u-niči napol vsako delo, ki mu ni posebej priporočeno, odbor se pa v bralnih poiz-kušnjah, kjer bi moral sam presojati stvar, bavi z vsemi mogočimi stvarmi, samo ne z delom, ki ga ima pred sebejj. No, stvar se bo pač tudi pri teh okostenelih gledaliških birokratih morala izpre-meniti nekoliko, toliko vsaj, da bo ta prvi umetniški zavod na Francoskem vzgajal mlade talente, ne jih pa ubijal.«
Članek je govoril nadalje o prizorih, kakor so navadni, če kak mlad začetnik izroči svoje delo gledališkemu odboru, in je obljubljal, da si te »pospeševatelje lepih umetnosti x ogleda nekoliko natančneje, drugega za drugim, v vsem njihovem umetništvu in učenjaštvu, s prav posebno pripombo, da se pisec še prav dobro spominja, kako si je ta in oni pridobil svoje visoke naslove in svoj umetniško - uče-njaški ugled.
Nato je sledilo v listu par prizorov iz zavržene veseloigre »Na valovih«; spodaj pa vprašanje: No, ali to ni lepo, ali to
ni umetnost?
' Obramba Anglije proti zračnim napadom.	I
LONDON, 12. (Kor.) Snoči se je vršilo na admiraliteti posvetovanje o zračni o-brambi Londona in dežele.
Ententa - Amerika in razoroženje trgovskih ladij.
WASHINGTON, 12. (Kor.) Diplomati-čni zastopniki entente so izrazili državnemu tajniku Lansingu svoje pomisleke nad ameriško spomenico o razoroženju trgovskih ladij. Dasi državni departma noče objaviti, kake vrste so bili ti pomisleki, se splošno govori, da je bil Lansing obveščen, da ententa nikakor ne sprejme predloga.
LONDON, 12. (Kor.) Mornariški so-trudnik lista »Times« piše: Ameriška vlada je dala s svojo noto z dne 29. januarja Nemcem izvrstno priliko in dobro pretvezo za novo vojno napoved angleški trgovski mornarici. Sotrudnik se pritožuje, da Amerika ne zastopa angleškega stališča, in pravi, da bi ako bi nevtralci z Združenimi državami vred priznali nemško naziranje, bila oboroženim trgovskim ladiam zabranjena uporaba nevtralnih pristanišč ter bi trgovini zaveznikov z nevtralci bil zadan težek udarec.
Odhod odstopi v šega indijskega podkralja.
ROTTERDAM, 12. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča, da bo odstopivši indijski podkralj lord Hardinge 30. marca odpotoval iz Delhija na Angleško.
Odstop ameriškega vojnega tajnika in njegovega pomočnika.
LONDON, 12. (Kor.) *Times« poročajo iz VVashingtona z dne 11. t. m.: Vest o odstopu vojnega tajnika Garrisona in njegovega pomočnika Breckinridgeja je vzrok velikemu razburjenju. Odstopila sta prvič iz nezadovoljnosti nad nejasnostjo Wilso-novega deželnobrambnega programa, drugič pa radi demokratične politike na Filipinih. Zakonski načrt, ki je predložen kongresu, in ki ga je odobril predsednik, je koncipiran v tem smislu, da bo na Fi-lipinah v malo letih uvedena praktična in iHigojsia avtonomija. Odstop Garrisona in Breckinridgeja je težek udarec za demokratično stranko in za zakonski načrt o deželni hrambi. Kakor se domneva, l>o ta odstop še poglobil obstoječa nasprotja v stranki.	_________
Ruska duma.
LONDON, 12. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda, da se je na skupščini članov dume razpravljalo o potrebi rekvizicije vseh živil na Ruskem. — Isti list poroča, da je translokacija srbskih čet končana. Ćete so bile prepeljane v Bi-zerto v Tunis.	_
J taršKfotolKč.
CARIGRAD, 12. fvor.) Iz glavnega stana se poroča: Neki nemški podvorinik je dne 8. februarja na višini Beyruta tor-nedrral francosko oklopnlco »Suffren«, ki se je potopila tekom dveh minut, fz 859 mož broječe posadke ni bilo mogoče rešiti nikogar. — Fronta v Iraku: Poizvedovalni oddelek, ki smo ga odposlali v smeri proti Šejh Saidu, je razrušil sovražne brzojavne zveze. Pri Felahie in Kutelamari topovski in pehotni ogenj v presiedkih. Naši prostovoljski o.ideiki so dne 7. t. m. napadli sovražno taborišče zapadno Korne. Boj je trajal do noči. Sovražnik je bil pognan v beg in je pustil na bojišču večje število mrtvih. Ujeli smo nekaj mož in uplenili množino orožja, municije in živali. — Kavkaška fronta: Na levem krilu topovski boji brez pomena. V centru neprestani predstražni boji. Sovražnik, ki |e zasedel eno naših postojank,
»Ti, občinstvo, pa sodi sedaj, komu je izročena presoja mladih talentov!«
Tako je zaključeval članek.
Dva dni pozneje je priobčil »Lucifer«« dopis iz Latinskega okraja, v katerem se je dopisnik spominjal zelo zanimive do-
godbice, kako je gospod de L....... ki
sedaj obavija neki veleznamenit posel v nekem odličnem pariškem gledališču, kot nepoznan dijak iskal podpore in opore pri neki tedanji gledališki igralki. Vpletena je bila tudi precej pikantna dogodbica, v kateri so zlatniki nekega visokega gospoda igrali precejšnjo ulogo. Dopisnik je končno, »da nalije občinstvu čiste, najčistejše resnice, do katere ima pač pravico.« obljubil celo, da v svojem prihodnjem dopisu pove polna imena prizadetih oseb in še druge podrobnosti, ki bodo gotovo zelo zanimale občinstvo.
Dan nato je imel »Lucifer« kar dva dopisa iz umteniŠkih krogov, ki sta govorila o dveh članih nekega gledališkega odbora. Enemu se je dokazovalo, da si je dal svoja dela izdelovati po nekem ubožnem dijaku in da mu Je za vsako dramo, ki jo je sprejel od njega, plačal po stopetdeset do dvesto frankov, sam pa da je potem, ko jih je izročil pod svojim imenom gledališču, dobival tisočake in tisočake. O dru-
je bil s protinapadom zopet pregnan. Izgubil ie pri tem množino mrtvih.
CARIGRAD, 13. (Kor.) V okolici Adena utrjeni in od naših hrabrih vojakov napadani Angleži so se umaknili na. točke območja ognja svojih ladijskih topov, kjer se nahajajo vsled neprestanega pritiska naših čet že več mesecev v brezdelju. V prvih dneh decembra p. 1. sta napadla dva naša oddelka čet na kamelah sovražne postojanke med Šejh Osmanom in Hu-roin. Sovražnik je imel občutne izgube na moštvu in živalih. Dne 8. decembra se je vršil istotako spopad med oddelki naših čet na kamelah in angleškim konjeniškim oddelkom. Sovražnik je bil kljub premoči pregnan ob znatnih izgubah. V noči od 8. na 9. decembra so bile angleške konjeniške čete. potem ko so bile istotako po-tolčene, napadene od naših konjeniških oddelkov. Naši so bili ojačeni s plemeni, odposlanimi z vzhoda Elvahte na jug. Vsled tega napada so se morale sovražne čete umakniti in so prispele s trudom v vzhodno Šejh Osmana se nahajajoči kraj Amand. Pozneje je bilo dognano, da je pri velikem begu poginilo veliko število sovražnih živali vsled vročine in utrujenosti. V noči na 10. decembra se je vršil med našo in sovražno konjenico srdit boj. Sovražne sile so bile potolčene in so pobegnile z divjim begom v Šejh Osman. Vsled tega poraza zelo vznemirjeni sovražnik je pričel nato ojačevati svoja obrambna sredstva. Zadovoljil se je s tem, da razsvetljuje med Sejh Osmanom in A-mandom se nahajajoče ozemlje z žarometi.	_
Stiirgkh v avdijenci.
DUNAJ, 13. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, v daljši posebni avdijenci.
Ecmtf nest!.
OcHikovanje. Gospod major Stanislav Turudija, vsem tržaškim Slovencem znani častnik hrabrega 22., dalmatinskega pešpolka, je bil v priznanje svojih izrednih zasiug na bojišču povišan v podpolkovnika. Čestitamo njemu in njegovim hrabrim jugoslovanskim junakom!
Umrl je včeraj opoldne v Ljubljani g. Josip F a b č i č, vodja Goriške tiskarne v Gorici. Pogreb se bo vršil jutri, v torek, ob 2 popoldne z Rimske ceste št. 2 na ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu. Nase najgloblje sožalje rodbini!
Tedensko zdravstveno poročilo. Od 5. do 12. t. m. je bilo v tržaški občini 6 slučajev osepnic, 4 slučaji škrlatice, 11 slučajev davice in 5 slučajev legarja. Umrli ste dve osebi na davici.
Poštni zavitki za vojne ujetnike. Skupni osrednji poizvedovalni urad za vojne ujetnike na Dunaju, opozarja občinstvo, da se morajo poštni zavitki za vojne ujetnike potom poštnih uradov odpošiljati direktno ujetnikom in ne potom poizvedovalnice za vojne ujetnike ali oskrbovalnega komiteja. Poštni zavitki, ki bodo prihajali v bodoče na omenjeno mesto za nadaljno odpremo, se ne bodo odpošiljali naprej, ampak poslali nazaj. Zavitki morajo biti zelo skrbno zaviti, naboljše v močnih, dobro zavezanih, v platno ali obrisalke zašitih kartonih. Naslov jasen in popolen. Nič pisanega ali tiskanega. Noben časni-ški papir za zavijanje. Ako je zavitek slab, pridejo zavitki na mesto prazni.
RdziK pollttorc mil
Žganje in preživljanje ljudstva. V nemškem državnem zboru se je 14. januarja t. 1. poslanec Simon ogorčeno pritoževal, da se je tudi v letu 1915/1916. dalo na razpolago centrali za rženi špirit 45.000 ton rži za kuhanje rženega žganja. V imenu
gem pa je bilo rečeno, da si je svoje uče-njaštvo pridobil po svojem prijatelju, ki je nanagloma umrl in zapustil popolnoma dovršeno, a še neobjavljeno učeno delo, ki si ga je prilastil oni drugi, ne da bi bil vprašal koga.
Karel in Maurice sta čitala vsa ta izvajanja v »Luciferju«, katerim so danza-dnem sledila še nadaljna, dokler niso bili obdelani vsi člani gledališkega odbora. Ravno preveč častna in kavalirska se jima ni zdela ta gonja in Karel je že večkrat mislil stopiti v uredništvo" »Luci-ferja« in razdreti svojo pogodbo z de Coesiionom. Zadrževalo pa ga je prepričanje, globoko uverjenje, da njegovo delo ne zaostaja za tistimi, ki so se tedaj uprizarjala po vseh najboljših pariških odrih, in zdelo se mu je vendar prav, da pride pravica na dan, četudi sredstva v to niso bila najprimernejša.
Poteklo je tako kakih štirinajst dni in Karel je prejel od de Coesnona pismece z vabilom, naj ga poseti v uredništvu »Lu-ciferja«.
Karel je nemudoma odšel tjakaj.
De Coesnon ga je sprejel z veselim smehom.
— TaJco, prijatelj, dosegli smo, kar smo hoteli, — je dejal in segel v predal svoje pisalne mize. — Čitajte to pismo!
nemške vlade je odgovoril državni podtajnik dr. Michaelis: »Res je, da smo nakazali 45.000 ton žita za žganjekuho____
Storili smo tako kot s pivovarnami. Ko bi bilo po mojem, bi ne bile žganjarnice dobile ničesar. Toda končno se je sklenilo, da se da žganjarnicam razmeroma ravno toliko kot .pivovarnam. Soodločilno je bilo, da so te žganjarne marsikje poljedelska postranska podjetja, ki v d rožah dobivajo dragoceno krmilo.« — O tej stvari pravi »Arbeiter Zeitung«: 900.000 stotov žita za kruh je ogromna množina, veliko več, kot pa dobi z velikimi težavami in stroški Nemčija romunskega žita. Ce bi se bilo teh 900.000 stotov rži dalo zmleti po 82 odstotkov, bi bilo to dalo 729.000 moke in še 171.000 stotov otrobov za krmo živine. In to bi se bilo izplačalo. Vsaka oseba dobiva na teden 1200 gramov moke ali pa razmerno količino kruha. Zgoraj omenjena množina moke bi zadostovala cel teden za 30,375.000 o-seb, torej skoraj za polovico vsega prebivalstva nemške države. Poleg tega bi bili otrobi zadostovali, da bi se bilo moglo več kot 16.000 prašičev, težkih 15 kilo-gramoov, opitati na 120 kilogramov teže. Ti prašiči bi bili dali 1,040.000 kilogramov masti, ki bi jo danes potrebovali pač veliko bolj kot pa žganje. 210.000 kilogramov beljakovine bi se poleg tega še dobilo v mesu teh živali.... Toda gospodje žga-njarji imajo prednost! Tudi v Nemčiji!
Aproulzaci]sK@ stvari.
Vproianje olju.
Aprovizacijska komisija je prejela prve pošiljke olja iz notranjosti. Olje se bo še nadalje rafiniralo v tukajšnjih čistilnicah, da bo čistejše in boljše. Upati je, da se bo ob pričektu prihodnjega tedna lahko začelo z razdeljevanjem tega olja. Poskrbelo se je tudi, da bodo za naprej pošiljke
iz notranjosti prihajale redno. • * • *
Razdelitev novih izkaznic za Kruh in moko.
Dne 14. februarja t. 1. se prične razdeljevanje novih izkaznic za kruh in moko za tedne 20.-21. in 22.-23. Vsaka normalna izkaznica za kruh obsega potrebo ene osebe za čas dveh tednov, to je od ponedeljka do inkluzivno druge sledeče nedelje ter obstoja iz 36 odrezkov za nabavo po 70 gramov kruha in iz nadaljnih 20 odrezkov, kojih vsak daje pravico do 50 gramov moke ali 70 gramov kruha. — Dopolnilna izkaznica obsega 28 odrezkov za nabavo 70 gramov kruha za vsak odrezek. Tudi ta izkaznica velja za 14 dni.
Izkaznice se bodo tekom uradnih ur dobivale v prostorih krušnih komisij, in sicer proti izkazu z izkaznico za živila in proti povrnitvi matic krušnih izkaznic za 18. teden (bela barva). V dvomljivih slučajih imajo komisije pravico zahtevati potrebnih pojasnil.
Da ne bo zadnje dni prevelikega navala v prostorih krušnih komisij, se prebivalstvu priporoča, da ne odlaša do zadnjega trenutka, da pride temveč vsakdo čim prej po svojo izkaznico. Tudi naj se pri prejemu izkaznic vsakdo sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in ali so le-te opremljene z uradnim pečatom, ker 'so izkaznice brez pečata neveljavne ter se bodo zaplenile.
Tujci in vse one osebe, ki ne bivajo stalno v našem mestu, kakor vojaki na dopustu in druge take osebe dobe krušno izkaznico na centralni komisiji.
Družinski poglavarji in voditelji domačih gospodarstev se opozarjajo, da so dolžni krušni komisiji svojega okraja takoj (tekom 24 ur) naznaniti vsako izpre-membo v številu družinskih članov, oziroma članov domačih gospodarstev ter vrniti izkaznice onih oseb, ki so odpotovale iz mesta.
Karel je čital.
Bilo je pismo tajnika Comedie francai-se, gospoda Verteuila, ki je pisal, da je gledališki odbor prišel do prepričanja, da je prehitro izrekel svojo sodbo o delu gospoda de Saint Andreja in da bi mu bilo zelo ljubo, ako bi gospod de Saint Andre blagovolil ponovno predložiti svoje delo odboru, da le-ta izreče o njem svojo končno sodbo.
— Vidite, dragi moj, tako je torej dobo-jevan boj. Prepričan sem, da bo sedaj zastareli stroj Comedie Francaise deloval tako hitro, da bo končal svoje ocenjevalno delo že v par dneh. To se pravi: vašega dela ne bodo niti pogledali, vkljub temu pa dobite odgovor, da je igra sprejeta in da se uprizori v najkrajšem času. Sedaj pošljeva torej najine »Valove ljubezni« slavnemu odboru, naj še enkrat nekoliko poplava po njih, in v par dneh imava odgovor. Kaj storiva potem, se šele pokaže, kajti ne zdelo bi se mi ravno najprimerneje, da bi delo potem v resnici prepuščala temu gledališču. Najbolje bi se mi zdelo, da izigramo še zadnjo karto: sprejeto igro ponudimo gledališču de Va-rietes, ki nama vsled konkurence gotovo ponudi znatno boljše pogoje.
(Dalje prih.)
Stran II.
»EDINOST« ilev. 48.
V Trstu, dne 14. februarja 1916.
Navzdol!
Razpoloženje v Italiji.
Toda izkustva z novimi prijatelji, posebno Angleži, so začela tudi slepcem odpirali oči, in Se fanatik, kakor n. pr. genovežk' profesor medicine Bossi (ki je še na pomlad leta 1914 izjavil učenjakom v Freyburgu, da se ima le NemčiJ zahvaliti za tisto malo znanja), ri iska' ms? Panzhurtt, dr. Tereza Labr.ola (hči nemške mate e in nad vse Nemcem p i-jaznega očet^), le taki skušajo s svojimi „pr t nemškimi ligami" netiti sveti ogenj proti Nemčiji in podžigati na vojno tudi proti Nemčiji ob spodbujajočim kriku rpiazze-... Nikdo v Italiji, vsaj ne noben pameten človek, noče več nadaljevanja vojne. Vse je proti vojni — ljudje doma in vojaki na fr n i Ali nikdo si ne upa črhnitl! Ljudje, ki fo prišli od fronte za Božič na dopust (govori se o 100.000 do 150.O00) so pripovedovali stvari, ki nikakor ne heroičnimi opisovanji po list h. -Proč z lažnjivimi listi !" so klicali italijanski vojaki, ko so bili doma. „Niti ena beseda ni resnišna, kar pišejo!-fn poročali so, da Avs'rijci nikakor nimajo navade, da bi ob pogledu na italijanska bodala bežali, kakor so p saii „Corriere della Sera", „Giornale d'Italia- itd , da so Avstrijci marveč strašni sovražniki in da je takozvano prodiranje in zavzemanje sovražnih post' jank itd. le zgolj bahati a. Pa tudi duševno sanje da je vsled težav večnega gorskega boja, ki mu Italijani niso vajeni vse prej nego heroiško vojevito. Vsakdo vrši svojo dolžnost — to je res. Krivično bi bilo ako bi oporekali temu, ali samozavesti do zmage ni, in kjer te ni, ne pomagajo nič tudi najlepši ministrski govori in poročila Cadorne.
Vse te stvnri, ki jih časopisje skrbno prikriva, so znane pa na Montecitoriju in tudi dalje. Zla zkustva z zavezniki, strah pred albansko katastrofo, skrb, da nastane reak-ci a v iiak že ozlovoljeni Italiji — vse to ne dovoljuje več zast pnikom ljudstva, da bi se ud2jali iluzijam Zato odpirajo tudi na Montecitorio in v P.ilazzo Madama (senat) oči in prokl njajo dan, ko se je dal zdrav 11 vešk' r izum od svoja i, iznenaditi m preplašiti. Kaj bi dali danes, ako bi mogli to, kar se je ugodilo, spraviti s sveta! Da bi se le s količkaj zdravo kožo mogli izbaviti iz trga fantalne^a pustolovstva! Ogorčenje ohl;-pnih j tnorevoli, ki vidijo, da se bliži n Vaj strašnega, je danes pošteno. Globoko in pošteno (vsaj piatonično) je tudi sovraštvo proti Salandri, posebno pa proti Sonninu, ki ga ne btez pravice, smatra o za krivca na
vsem____A prej ali slej se boje v deželi
sami dogodkov, ki se bodo slabo pnkbdali k slavni epični vojni. Ne da bi bila monarhiji o-rož« na. To težko. Kraljica pač ni več priljubljena. Kralj pa je popularen slej k . prej. Ve se, da je politično izključen. Ministri so. ki vladajo. In te vlada veleposlanik Angl je! Ali mali nervozni kr Ij v kuša v?aj v hrup biik omamljati svoj obup; deli s svojimi vojaki veselje n težave —mnoge težave — in nikakega dvoma ni, da ljudstvo ve, da je on prva in nejvečfi žrtev te vome, ki se jej je izpočttka hotel odtegni i ali s samomorom ali z odreko prestola... Z odrek kakor njegov prednik AmeJeo .... Da, to je, o čemur se govori v mnogoka tercm političnem krogu Italije. In če bi se ta govorica potrdila — ne bi bilo to nič novega v ana'ih hiše Savojske. Z odreko prestolu bi prišel neizogibno tudi padec kabineta. A i pa narobe. In nadaljne posodice bi prišle same po sebi.
V^e to pa še spi v naročju bogov. Kabinet Salandra še stoji. Še se ti možje nesreče ok epajo svojih ministrskih stolov iz sir hu, pred jutršn im dnem. še ni Italija pred katastrofalnimi dogodki. Stvari še niso dozore.e. In celo tudi predstoječi sestanek zbornice težko da bi pomenjal kako prevratno izpremembo v italijanskih razmerah
k večjemu prinese kako ministrsko krizo.
(Konec).
Politika najvišjih cen nemšMde.
Politika najvišjih ccn v Nemčiji naleta v deželi v zadnjih časih na vedno večji odpor in število kritikov narašča v vseh taborili. Seveda se bo moglo šele po vojni zasledovati, ali ima ta zistem res toliko slabosti na sebi, da ne more trajno zadovoljivo uravnavati preskrbovanja z živili, ali pa je le v pogreškah vzrok klicem pt dopolnilnih odredbah.
Posebno glasno zahteva list »Post« odpravo zistema najvišjih cen. Do pozne jeseni m. 1. — pravi — se je zdelo, da jt v določitvi najvišjih cen najbolje sredstvo v preprečanje previsokih cen. Ta nazor se je začel izpreminjati, ker se prej ni dovolj mislilo na postranske učinke takili odredb. Ena posledic je n. pr., da se je zmanjšal dovoz na trge in se je vsled tega prehranjevanje ljudstva otežilo. Določite\ najvišjih cen je sicer delovala proti po-draženju prekajenega svinjskega mesa Iiovela pa je do pomanjkanja na svežem svinjskem mesu in dovela je celo do po-draženia mesa na sploh.
Scdai se — kakor rečeno — misel o naj višjih cenah umika drugačnemu nazoru Menijo namreč, da bi bilo v sodelovanju organizacij samouprave sredstvo za u-ravnanje ljudske prehrane. Ustanova provincijalnih sindikatov za kupči'o z živino je prvi korak na tej poti. Nato so se pritegnile poljedelske zbornice za oskrbova nje prebivalstva s krompirjem. Ali to sodelovanje poljedelskih zbornic bi mogl< ugodno delovati le tedaj, ako bi bilo dane jamstvo, da se po 15. marcu najvišje cene ne povišajo, kajti od poljedelskih zbornic ni srrcti pričakovati, da bi pritiskale na poljcdjce. naj oddajajo krompir po sedanjih najvišjih cenah, ako bi se pokazalo, da se hoče tako postopanje pozneje po navijati, ali z drugo besedo: ako se tisti ki ne bi sledil njih pozivu, in ne bi odda krompirja, morejo nadejati višjih cen.
V enakem interesu konsumentov in sodelovanja poljedelskih zbornic ie torej, ako pristojno mesto (in to Je edinole državni kancelar) poda obvezno obljubo, da se za preskrbovanje na pomlad in poletje določene najvišje cene ne bodo večale.
Vprašanje je velike važnosti tudi za nas v Avstriji. Pri nas ste sicer organizacija gospodarstva in uredba aproviza-cije drugačni nego v Nemčiji. Ali dvojno obstoji tudi pri nas: pereča važnost apro-vizacijskega vprašanja in pa obstanek organizacij samouprave: gospodarskih združb in korporacij. Zato je tudi pri nas vprašanje, ali in v koliko naj bi se avtomne organizacije pritegnile k sodelovanju za čim boljše in gotoveje pre-skrbljevanje prebivalstva z živili, in posebej še vprašanje o učinkovanju najvišjih cen in njih posledic — vredno, da se razmišlja o njem. Tudi pri nas opažamo razne neljube posledice najvišjih cen, ki niso neljube samo za producente in prekupčevalce, ampak tudi za konsumen-te. Seveda ne more nihče tajiti da ima zistem najvišjih cen tudi jako dobrih in koristnih strani in zato tudi ni naš namen, da bi ga absolutno odklanjali, vsekakor pa je stvar vredna, da se razmišlja o njej.
Bet!unann-Holl«e$ prati Lansln-Sovlm zahtevam.
Berlinski poročevalec ameriškega lista »Newyork World«, Karel pi. Wiegand, objavlja vsebino razgovora, ki ga je imel z nemškim državnim kancelarjem Beth-mannom Hollwegom. Nemški državni kancelar je rekel med drugim: »Kar zahteva ameriška vlada, je naravnost nemogoče poniževanje. Sel sem zelo daleč, da ohranim prisrčne prijateljske odnošaje z Ameriko, ki datirajo že od onega dne, ko je pred 120 leti Prusija kot ena prvih držav priznala neodvisnost Amerike v boju z Anglijo. Amerikanci vedo, da sem pokazal v sedanjem sporu veliko sprav-Ijivost. Bil sem in sem še vedno pripravljen priznati Ameriki vse, kar zamore priznati Nemčija na temelju pravičnosti in svoje časti. Vendar pod nobenim pogojem nisem mogel privoliti v ponižanje Nemčije iti nemškega naroda. Jaz si nikakor ne dam vzeti iz rok orožja podvodnikov. Ne morem zadovoljiti Amerike in tudi ne garantirati za nadaljevanje prisrčnih od-nošajev z ameriškim narodom, ako bi bilo zvezano to s ponižanjem mojega naroda. Prepričanjem, da izražam s tem čustva celega nemškega naroda«.
Državni kancelar je odkrito priznal, da niti nemška vlada niti narod nista lahko-mišljeno omalovaževala možnosti preloma odnošajev z Ameriko, sedaj edino nevtralno velesilo, vendar pa je bilo besedilo Lansingenove note tako, da ni bilo drugega izhoda, kakor odklonitev. Nobena nemška vlada se ne bi mogla vzdržati na površju, ako bi privolila v tako ponižanje. Vsekakor pa nisem zgubil zaupanja, da bo v Ameriki zmagal trezni človeški razum. Nato je državni kancelar nadaljeval: »Mi se bojujemo za obstoj. Nemški narod preliva mirnodušno kri in žrtvuje z veseljem vse, kar ima, za domovino. Mi nismo v vojni z Ameriko in je tudi ne želimo imeti. Storil sem vse in bom storil tudi vnaprej vse, kar je v moji moči, da preprečim vojno; vendar pa so stvari, ki jih ne morem storiti. Ako obstoja v Ameriki ista odkritosrčna želja, da pride do sporazuma, kakor preveva nemško vlado in nemški narod, potem gotovo ne pride do preloma odnošajev, ki obstojajo med obema državama že nad 100 let.«
»Kolnische Zeitung« pripominja k temu: Gornja poročila je sprejel nemški narod s čuti olajšanja. Državni kancelar je povedal jasno, da se nemška vlada ne bo nikdar odpovedala orožju podvodnikov, ki so napravili sovražnikom že toliko škode. Nemška vlada ne bo nikdar priznala, da je bila potopitev »Luitanie« nepostavno dejanje, ker bi zadela s tem smrtni udarec vojni podvodnikov, pa če bi radi tega prišlo tudi do preloma z Ameriko, česar na seveda ni pričakovati.
Kako nasKakuJelc F.uncozi.
(Opis sobojevnika).
Velika septeinberska ofenziva, tekom katere so imeli Francozi kolosalne izgube, ki niso bile v nikakem razmerju z neznatnim uspehom, je bila že dolgo pripravljana in takorekoč uvajana. Opis teh avajajočih bojev priobčuje Revue Heb-domadaire.
»Neko jutro«, tako pripoveduje neki sobojevnik, »se je razvil naš topovski ogenj do strahovite srditosti. Ozemlje pred nami je bilo pripravljano za naskok. V strelskih jarkih so se oficirji nenadoma živahno gibali in imeli za vsakega vojaka kako ljubeznjivo besedo. Njihova največja skrb je veljala ranjencem pretekle noči, ki jih je bilo treba odpeljati naprej. Bili so položeni na nosilnice in sanitetni vojaki so jih po rovih odnesli za fronto. Mi vsi smo vedeli, da se pripravlja naskok. Poizvedovalno delovanje letalcev je naznanjalo, da je opažati tam pri sovražniku velike priprave. 50 korakov pred nami se je nahajal nemški strelski jarek. Bil je neprestano obstreljevan od naših težkih topov. V trenutku, ko preneha streljanje, dobimo povelje za naskok. Kajti vse je že vnaprej natančno odkazano in določeno, kakor pri menjavanju 'dekoracij v gledališču. Prinesli so nam kavo in to ne brez velikih nevarnosti in bili smo veseli, da smo imeli nekaj gorkega v želodcu Nekateri izmed nas, drznejši, so se nekoliko dvignili iz jarka, da si ogledajo ozemlje, preko katerega bo trefea pro-Jreti. »Nasadite bajonete!«, poveljujejo ^arže. Dobili smo v zadnjem trenutku še
I par nasvetov, kako se moramo zadržati pri izhoda iz Jarkov. To je namreč naj-kritičnejši trenotek naskoka. V trenotkih, ko pridejo vojaki iz strelskih jarkov in se vzpenjajo po okopih, zastavi običajno sovražnik vse sile, da uniči in razprši napadalca s svojimi puškami. Ta minuta zahteva običajno vedno največ žrtev. Ranjeni ali ubiti padajo vojaki na tucate nazaj v strelske jarke. Kakor hitro se prestane ta kriza, potem že gre. Potem je treba pač kričati in divjati naprej. To daje in vžiga pogum, tako da se sploh nihče ne zmeni za tisoče in tisoče krogelj, ki švigajo naokrog. Pozor! Naši streli padajo za prvo črto sovražnika.
Ako se prične že zaporni ogenj, potem pač ni več dolgo do bajonetnega naskoka. Prihodnji telefonski poziv prinaša znamenje za napad. Kapitan hodi naokrog in mrmra par besed, da prikrije vznemirjenje. On se boji za svoje ljudi, ti seveda nasprotno za njega. Vsaik gleda po pred-polju po kakem kamnu, ki bi mu zamogel služiti pozneje za kritje, še boljše so seveda luknje, kamor se je lahko splaziti. Pri tem ima človek mučne vtiske, da vidi to morda zadnjikrat. Seveda si je treba v takih trenotkih izbiti vse misli iz glave, ki se nanašajo na samega sebe, drugače: Z Bogom, pogum! Vsak si pač misli, čemu bi zadela kroglja ravno mene in to je še najbolj toiažljiva nada.
Nenadoma utihnejo naši topovi. V tre-notku strepetajo vsi vojaki. Naprej! Strašen krik se izvije iz prsi junaških vojakov. Z obupnim naporom se popnemo na okop. 2e smo zgoraj. Sovražni ogenj je strahovito dobro umerjen. Toda mi gremo le naprej in naprej. Saj gre pač za to, da pridemo v čim najkrajšem času do sovražnega strelskega jarka. Zemlja se trese ob divjem naskakovanju in se pokriva z mrtvimi in ranjenimi. Kakor na mah se poleže divje bobneče vpitje. Prispeli smo do cilja, vsaj oni, ki so ostali neranjeni. In sedaj se prične boj moža proti možu. Brezprimerna zmešnjava, vpitje, preklinjanje in kletvice, da je strah in groza. Napadalci in branilci so trčili skupaj. Telo pri telesu, telo za telo, življenje za življenje, smrt za smrt, je geslo v takih groznih borbah. Mnogi pomečejo orožje od sebe. Ono je postalo pač brez pomena. Kamen, ali kos železa, to je sedaj veliko dragocenejše. Vojaki se bijejo s pestmi, zagrizejo z zobmi v nasprotnika, hodijo po truplih, padajo in se skušajo zopet dvigniti.
Toda ni vsakemu usojeno, da se zamore zopet dvignit!. Boj traja često nad eno uro, tudi dve uri, predno je odločen. Će se je posrečilo jarek zavzeti, potem se prične novo trudapolno delo. Jarek je treba spraviti zopet v obrambno stanje. Vsaka stvar, tudi najmanjša, je dobra za vpo-rabo. V sili, veliki naglici je treba pač hitro delati. Kajti do protinapada, ki uniči navadno vse napore in vse velike žrtve, preteče navadno le malo časa.«
Gospodarstvo.
Ptrocid ali galica 1
Od časa, ko se je spoznalo peronosporo kot uničujočo trtno bolezen; se je seveda iskalo po sredstvih, to bolezen uničiti ali vsaj neškodljivo storiti. Po dolgih in raznovrstnih poskusih se je iznašlo sredstvo, ki to trtno bolezen uničuje, — galico. Z galico so izhajali vinogradniki in galica se je zoper peronosporo obnesla od vseh sredstev najboljše.
V	zadnjih letih so začeli razni izvedeniški krogi priporočati novo sredstvo, perocid.
Vprašanje, katero od obeh sredstev je za zatiranje peronospore uspešnejše, je postalo ravno ob času vojne, ko je galico zelo težko dobiti, odločilnega pomena. V galici je zelo mnogo bakra, baker se pa rabi za vojne namene. Ob času svetovne vojne, ko je naši državi dobava bakra iz inozemstva nemogoča, mora porabiti vojna «iprava vse razpoložljive količine bakra v vojne namene. Iz tega razloga bi vinogradnikom nadomestilo za galico dObro služilo. Na eni strani bi imeli vinogradniki v rokah sredstvo, s katerim bi lahko škodljivko peronosporo u-činkovito zatirali, na drugi strani bi bilo ustreženo vojni upravi, ker bi lahko vse surovine, iz katerih se da baker dobiti, jporabljala v vojne svrhe.
V	letu 1915 je bila vinogradnikom dana prilika, perocid kot nadomestek za galico preizkusiti.
Izkušnje s perocidom so take, da se danes o učinkovitosti tega sredstva proti peronospori ne more oddati sigurnega mnenja.
Štajerska kmetijska družba, ki slovi po treznih in izvedenih razpravah svojih članov, je v seji glavnega odbora dne 12. oktobra 1915 razpravljala o galici in perocidu. Uspeh razpravljanja je bil ta, da se je sklenilo, nujno zaprositi štajerski deželni odbor, da vzame ta sam v roke akcijo zaradi preskrbljenja bakrene galice za 1. 1916 in nastopi pri visoki^ vladi najkrepkejše, da se deželi preodkaže potrebna množina galice. Pri tej seji je izjavil osrednji odbornik Zweifler„ da ogorčenje zaradi neuspeha pri uporabi pero-cida narašča, da je pa čudno, da je sodba o perocidu izven štajerske kronovine i* nz>S ična
V	štev. 2 letnik 33. časopisa »Allge-ineine Wein-Zeitung« se ogreva dr. Ar-tur Bretschneider za perocid in poudarja: »Po štirih letih natančnih poizkusov z perocidom sem prišel do zaključka, da je perocid dobro uničevalno sredstvo za peronosporo, da je pa učinek perocida slabejši od učinka bakrene galice. Dobro uporabljen lahko perocid v največ slučajih bakreno galico nadomešča. Le v letih zelo močne peronospore najbrž ne
bi mogel perocid nadomestiti bakrene galice.«
K sporu, ali perocid ali bakrena galica, se je oglasil tudi znani Franc Girst-mayr iz Maribora ob Dravi v istem listu »Allgemeine Wein-Zeitung« v št. 3 letnika Št. 33. — Girstmayr odgovarja članku dr. Bretschneiderja: »Mi smo lansko leto (1915), ker smo imeli premalo galice, dosegli s samo 1% mešanico galice pri trikratnem škropljenju zelo dobre uspehe, med tem, ko je bilo tj-sje tam, kjer se je od strokovnjakov škropilo več nego šestkrat s perocidom, brez listja in grozdja.« — Girstmayer stoji vsled tega na stališču, da ostanemo pri galici in da je država dolžna, dati vinogradnikom toliko galice na razpolago, da se bo dalo škropljenje proti peronospori zadostno izvršiti.
V »Gospodarskem Glasniku« štajerske kmetijske družbe 1. 1915 št. 2, se oglaša k sporu tudi znani kmetijski kemik dr. E. Hotter. Prihaja do zaključka, da nam z ozirom na izkušnje in poskuse z perocidom in galico ne preostaje drugega, nego škropiti trte, kakor do sedaj, z bakreno galico.
Vprašanje — ali perocid ali galica — se mi zdi važno iz več vzrokov. Vinogradniki si morajo že sedaj biti na jasnem, katero sredstvo naj letos rabijo zoper peronosporo. Kajti blago je treba že sedaj naročiti in nabaviti. Odločiti se je treba tudi zaradi tega, da se ljudstvo ne bega in se ne napravi z raznoličnim ravnanjem nepotrebna gospodarska škoda. Še to še mora upoštevati: ako je res perocid z galico enakovredno sredstvo zoper peronosporo, potem bi se z ozirom na potrebo bakra za vojne namene že iz ozirov na obrambo nase zemlje odločili za perocid. Ako se pa za perocid ne moremo odločiti, moramo to že sedaj jasno in odločno povedati, da se vsi koraki na pristojnih mestih storijo, oziroma ponovijo v to svrho, da se da našemu vinarstvu zadostno količino modre galice na razpolago.
Ravno iz slednje navedenega razloga zdi se mi važno povdariti to le stališče: Perocid je dosedaj — v tem so si strokovnjaki edini — še premalo preizkušeno sredstvo. — Utegne biti dobro, utegne biti slabo, — ni enega ne drugega dosedanje izkušnje niso zadostno dognale. Vinogradi so tako važen del našega gospodarstva, toliko milijonov ljudskega premoženja leži v vinogradih, da se pri obdelovanju vinogradov ne sme dopustiti eksperimentiranja s sredstvom, ki ni zadostno preizkušeno in utegne imeti pri splošni uporabi nedogledne škodljive posledice. Dokler izkušnje po strokovnjakih brezhibno ne doženejo enakovrednosti perocida z galico, se posebno neukemu obdelovalcu ne sme dati v roke novega sredstva. Iz teh, po mojem mnenju odločilnih razlogov moramo ostati pri galici kot splošno uporabnem in splošno znanem sredstvu zoper peronosporo ter moramo z vso odločnostjo zahtevati od poljedelskega ministrstva, da kot vrhovna državna oblast za poljedelstvo oskrbi našemu vinogradništvu zadostne količine modre galice, sicer bi nastale na ljudskem premoženju v južnih, vinorodnih krajih nedogledne in nenadomestne škode, ki bi učinkovale hujše, nego je učinkovala trtna uš. — Kajti trtna uš je nastopala polagoma in v posameznih krajih, peronospora bi pa uničila vse vinograde brez razlike naenkrat in bi ravno zaraditega vplivala v južnih pokrajinah kot največja katastrofa.
Dr. A. Božič, v »Zadrugi«.
Dne 1. maja je odplul v Dardanele in se ni več vrnil. Naslednjo noč ste došli dve žalostni poročili: Turki so potopili a-vstralski podvodnik f: 2, »Joule « pa je na višini Canaka zadel na mino in bil uničen.
Ozrovi.
Darovi za okrepčevalnice ranjencev, došli c. kr. nam. predsedništvu: Grofica Marija Attems - Ceschi K 20, zbirka primorskih stavbinskih uradnikov K 142 in namestništveni svetnik Fabiani K 50. Skupaj K 212. Doslej izkazanih kron 20.963*64. Skupna svota K 21.175'64.
Darovi, došli cesarskemu komisarju. Na korist bolgarskemu Rdečemu križu nabranih med c. in kr. stražniki komisarija-tev V. in VI. kron S8'20 (postaja št. 18 K 18*50, št. 19 K, postaji 23 in 24 K 9, št. 25 K 15, št. 26 K 1470, št. 27 K 16 in št. 29 K 4). Leopold Vianello 50 K za avstrijski Rdeči križ. Gojenci slovenske ljudske šole na Vrdeli 10 K 30 v za vdove in sirote padlih v vojni. Dijaki višje realke za januar 1916 K 56 za vdove in sirote padlih v vojni in K 56 za avstrijski Rdeči križ. Učiteljski zbor višje realke 30 K za avstrijski Rdeči križ. Cesare Pascutti 10 K za vdove in sirote padlih v vojni.
— Splošna avstrijska paroplovna družba Gerolimich <5t C. v počastitev spomina c. kr. mornariškega inženirja L. G ronda K 50 za naše vojake na bojišču; učenci italijanske mestne ljudske šole v Rojanii K 10*50 za vdovinski in sirotinski sklad; delavci občinske plinarne K H'20 kot tedenski prispevek skladu za brezposelne.
:: HALI OGLASI::
□□ □□
se računajo po 4 Btot. besedo. Idastno tiskane besede se računajo enkrat ved. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. .
□ □ □□
Kupuje vole In krove I
rrjene vole in krave po primernih cenah. Zaduik Tomaž, mesar, Trst. trg sv. Ivana ua Sv Ant.) (63
l\nkn¥t\ien MICHELE KOKSA, Trst, Corso IrlUlUrilllU št. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in brujante po najvišjih cenah.	68
Gostilna DoberdO, JE,:SMT&2!
domača jedi a. Najboljša vina. Pivo 1. vrste. Ni/ke cene. — Po-trežba točna.	67
Ho debelo somo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-n ke, razni gn ubi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sveti jke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, uđ'nikc, razne glavnike, zap> nke » Parent Knopfe*, in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica 8. Nicolo štev. 19	62
tfiUfš mebiirana z dvema posteljama, na željo tfUlill tudi hraDa, odda se družini ali dvema mladeničema. Comraerci&le 9, mezanin.	300
Emllia ^regato
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svofa,
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst%
ProtioMe se tudi mtfHvenlH v slov. Iszlkm
Razne vesti.
V gotovo smrt. V najnovejši številki pariške »Illustration« objavlja ladijski poročnik Emile Vedel pretresljiv opis vožnje francoskih podvodnikov skozi Dardanele. tekom katere se je en podvodnik potopil. Bilo je dne 14. marca, tako pripoveduje Francoz. Podvodnik »Coulomb« je odplul ob 3 zjutraj z dvojno misijo: da potopi vse sovražne ladje, ki bi jih našel pri polaganju min in da obenem sodeluje pri iskanju turških baterij. Da je bilo mogoče rešiti zadnjo nalogo, je moral podvodnik, takoj ko je bil dosežen nevaren pas, pluti s periskopom izven vode in privabiti tako nase ogenj turških baterij. Podvodnik je imel torej vse pogoje za gotov pogin. Ob 7'30 je čoln prispel ob neprestanem streljanju na skrajno točko ukazane Črte. Ker ni bilo nobenega polagalca min, ie podvodnik ob T50 nadaljeval vožnjo z maskiranim periskopom. Toda tokrat je sledil močen sunek in slišati je bilo ponovno silne udarce proti oklepu čolna. Čoln kljub zastavitvi največje hitrosti ni mogel več naprej. Bil je kakor na uzdi. Mornarji so takoj vedeli, kaj se je zgodilo: bila je smrt v lastni osebi, smrt v obliki mine, ki se je zapletla v sprednje veslo. Čoln je vlekel iflino s seboj, nakar je tekom vožnje peklenski stroj neprestano udarjal na goni j i del podvodnika. Bilo je le vprašanje, kdaj bo mina eksplodirala. Da se reši tega skrivnostnega bremena, se je dvignil čoln zopet na vodo, a v tem trenotku se je pojavilo sovražno letalo. Treba je bilo zopet takoj pod vodo. Mina je vnovič pričela udarjati ob Čolnu, v bližini so padale letalske bombe. Le z največjim trudom je zamogel podvodnik priti iz morske ožine. In kar je bilo še najbolj čudno, mina ni eksplodirala in tako je bil »Coulomb« rešen. Manj sreče oa so imeli drugi pod-vodniki, zlasti »Joule«, ki mu je poveljeval poročnik Petit Thomars, nosilec v mornarici slavnega imena. Z željo, da postane vreden naslednik svoie rodbine, se je mladi oficir ponudil za napadanje turških transportov v ožini, dočim naj bi Angleži ogroževali Marinarsko morje.
: Umetni zobje
't fnbrezfeUnsfi, zlate Krone In o&roDKl
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TEST, uL Coserma št. 13, il. n.
Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer.

Frateiii U&uhmr
TRST, Via Torrente št v. 14, TRST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijalitet«
potreSčin za sedlarje. II IMIIB^HMIIMII
Zdoft dalmatinskega vina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
Filip Ivanišević
ulica f ofintla it 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v nI. Nuova St 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
i I I
Čistilo za M, potfeinMne
JJST prodala
GAZDIU k C.0 - Trst
ulica Carpison 2.
od 8—12 pred poldne