poltnlM plalana v gotovini. V Ljubljani, dne 12. januarja 1933. Štev. 21. Letnik LXXJII. (Sol. leto. 7932133.) jI» Stanovsko polIiišJco glasilo J. V. U. — seftci/e sa dravsko banovino v Ljubljani r ^if-^^if-^f^nn V%VHfkfMt~l » C up "fftt £ - i/redniSlvo in uprava: Ljubljana, Franiiikanska ulica 6/1. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak ietrtek. Naroinina letno --f/I HUl/U M~M Uat/CIU« = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo lisi s llanarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Polt. lek. rai.11.197. Telefon 3112 Važna izjava naSega prosvetnega ministra o prosvetni politiki Edinstvo prosvete. — Enotne učne knjige. — Reorganizacija šolskega nadzorstva. — Reorganizacija univerz. — Prometne ustanove. — Manjšinsko šolstvo. — Sokol. Božična številka »Pravde« je objavila smernice prosvetne politike, ki jih je podal g. minister prosvete dr. Stankovi z ozirdm na različne vesti, ki se pojavljajo v našem tisku. Enodušno odobravanje „Spomenice * s strani učiteljstva Osnovno šolstvo. Glede osnovnega šolstva bo treba najprej zasesti vsa prazna mesta, katerih je nad 900. Izpopolnitev- se bo izvršila deloma z novimi proračunskmi krediti, deloma na ta način, da bi se z reorganizacijo šolskega nadzorstva oprostilo večje število učiteljev. Na ta način bo mogoče izpopolniti osnovno šolstvo tako, da bo sleherna vas dobila potrebno šolo. Na ta način se bo dosegla večja agilnost, na drugi strani pa bo onemogočeno nepotrebno premeščanje učiteljstva. Prosvetni minister dalje želi stalnost »učiteljstva, želi pa tudi, da bi se učiteljstvo prepričalo, da je v tej smeri zaščiteno samo radi svojih osebnih kvalifikacij. Radi tega bo prosvetno ministrstvo skušalo doseči, da se učiteljstvo depolitizira do one meje, na kateri so ostali državljani. Unifikacija učnega načrta in učnih knjig. V zadevi vprašanja unifikacije učnega načrta, ki je bilo postavljeno prosvetnemu ministru, je dr. Stankovič izjavil, da so pogoji za unifikacijo učnega načrta predvsem sledeč'1: i enotna skupna terminologija, ki je v glavnem že dovršena, dalje enotna osnova učnega na-f črta za posamezne vrste šol in na koncu tudi enotne učne knjige. Učni načrti so v glavnem že dokončani, tako da se bo lahko že pričelo z Izdajanjem enotnih učnih knjig, in sicer v državni režiji. Na ta način bomo šli v novo smer enotne narodne prosvete, ki se bo razvija postopoma v etapah. Srednje šole. Glede srednjega šolstva izjavlja prosvetni minister, da je iz teh šol, kjer dominirajo gimnazije, za naše razmere mnogo prevelik dotok dijaštva na univerze. Izjavlja tudi, da je bila napaka, ker se je že prej mnogim klasičnim gimnazijam odvzel njihov klasičen značaj. Reorganizacija v tej smeri je neobhodno potrebna in ima lahko za cilj ne ukinitev posameznih šol, ampak usmeritev po krajevnih potrebah. S tem se bo samoobsebi omejil pretiran dotok na univerze. Univerze. Glede univerz pa je izjavil minister dr. Stankovič, da so zajele v svoj okvir tudi one discipl ne, ki po sami prirodi zahtevajo svoj samostojen razvoj. Zato so univerze preobremenjene z dijaštvom, vsled česar na njih ne vlada pravi red. Radi tega je korektura v tej smeri potrebna. Minister dr. Stankovič je mnenja, da se fakultete ne razvijajo dovolj samostojno. Radi tega je potrebno, da se jim ta samostojnost čim bolj zavaruje. Avtoriteta univerzitetskih oblasti se mora povečati in dosledno s tem tudi njihova odgovornost. Napačno je smatrati razne vrste pouka za nekake samostojne oddelke in prosvetne ied mice. Nasprotno: vse skupaj predstavljajo prosvetni sistem, v katerem se ne sme nobena panoga ne zapostavljati, ne favorizirati. Prosvetne ustanove. Umetniške šole vseh pravcev, muzej'1, gledališča itd. imajo nalogo, da oplemene duhovne vrline našega naroda, ki j h ima v tako obilni meri, ter da dvignejo narod tako, da se bo mogel kulturno docela mirno meriti s starejšimi narodi. Smatram za svojo dolžnost, da posvetim tem ustanovam še prav posebno skrb. B'l bi greh nad narodno prosveto, če bi se te ustanove prehudo zanemarjale. Manjšinsko šolstvo. Obstojajo tudi zakonski predpisi glede šolstva in pouka za narodne manjšine. Ti zakonski predpisi se morajo spoštovati in Izvrševati z obeh strani brez vsake zahrbtnosti. Tu ne more biti danes nobene ovire več, ker so narodne manjšine spoznale, da je pravilneje, če se obračajo v vseh tak h vprašanjih neposredno na državo, odnosno na odgovorna in merodajna mesta, ne pa, kakor poprej, na neodgovorne posameznike ali celo na inozemstvo. Sokolstvo. Sokolska misel je nerazdružljiv del duše našega naroda. Sokolske vežbe predstavljajo idealno skrb za telesno vzgojo naše šolske mladine. Sokolska misel in religiozni čut predstavljata združena najboljše jamstvo za skladen razvoj duše in telesa našega narodnega naraščaja. Ob koncu svoje izjave izraža minister dr. Stankovič nado v dobro bodočnost naše prosvete, ker naš kmetski narod ljubi šolo, zanjo mnogo žrtvuje in jo gradi celo z lastnimi rokami. Učiteljice ženskih ročnih del Pravilnik za izpit. Učiteljice ženskih ročnih del so bile pri nas že večkrat predmet živahnega razpravljanja. To bo trajalo pač tako dolgo, dokler bo še katera v službi sploh. Temu se ne čudimo, ker imamo to 'kategorijo učnih oseb samo v dravski banovini. Kdor pozna delovanja številnih anket, ki so se bavile s sestavo zakona o narodnih šolah, ve, da ni uspelo nobeni spraviti zva-nje učiteljic ženskih ročnih del v besedilo zakona. In tako ne najdeš nobene določbe o njih v zakonu o narodnih šolah. Tudi zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931. nima tega zvanja. Ne bi se bavili s tem vprašanjem, ako ne bi imeli v organizaciji nekaj učiteljic žen. ročnih del — pripravnic, ki sta jih zatekla v službi zakon o narodnih šolah in zakon o uradnikih, ki jim jamčita, da ostanejo njih pridobljena prava neokrnjena. Gre tu predvsem za njih stalnost v državni službi. Pred uvel javi j en jem gori navedenih zakonov jim je oblast priznala stalnost na osnovi njih usposobljenostnega izpričevala, ki so si ga pridobile s predpisanim izpitom pred drž. izpraševalno komisijo na ženskem učiteljišču v Ljubljani in na osnovi triletnega zadovoljivega in uspešnega službovanja. Ta postopek pa je ukinil novi uradniški zakon, ki predpisuje za vsako stroko tudi specialen drž. strokovni izpit, kdor hoče postati stalen v državni službi. Ker nima zakon o narodnih šolah nobenega tozadevnega predpisa, ni bilo mogoče dati interesentkam potrebnih točnih navodil. Organizacija je iskala avtentičnih informacij na raznih merodajnih mestih, a brez pozitivnega uspeha. Govorilo se je o tem tudi v glavnem prosvetnem svetu. Nekateri člani so bili mnenja, da spadajo ženska ročna dela v resor ministrstva za trgovino in industrijo in da bi bilo treba v okrilju tega ministrstva polagati tem učiteljicam državni strokovni izpit. To ministrstvo je izdalo že 24. aprila 1925. pravilnik. Nanj se je naslanjala izpra-ševalna komisija na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Pred njo so polagale izpit učiteljice na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Po drugih pokrajinah, kjer imajo ženske obrtnonadaljevalne šole in na katerih poučujejo posebne za te šole izprašane učiteljice, so polagale strokovni izpit na višji ženski obrtni šoli v Beogradu ali Zagrebu. V Ljubljani smo poizvedovali, da-li je mogoče polagati učiteljicam žen. ročnih del — pripravnicam strokovni izpit pred to komisijo. Prejeli smo negativen odgovor, češ da spadajo v prosvetni resor. Da spravimo vendar enkrat vprašanje z mrtve točke, smo nasvetovali, naj vloži neka interesentka prošnjo za pojasnilo glede polaganja drž. strokovnega izpita. Prosvetna oblast je poslala njeno prošnjo ministrstvu prosvete v Beograd, ki jo je odstopilo ministrstvu za trgovino in industrijo. To je pozvalo kandidatko, naj se zglasi v november-skem terminu pred državno izpraševalno komisijo na višji ženski obrtni šoli v Beogradu v svrho polaganja strokovnega izpita. S tem bi bili rešeni dve načelni vprašanji: 1. Učiteljice ženskih ročnih del — pripravnice morajo v smislu določil zakona o uradnikih polagati državni strokovni izpit, ako hočejo biti stalno nartieščene. 2. Ta izpit se vrši v resoru ministrstva za trgovino in industrijo pred1 določeno izpraševalno komisijo. Ker ni bilo posebnega pravilnika, ga je izdal minister trgovine in industrije v Beo- JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE je na svojem rednem učiteljskem zbor o t vanju dne 7. decembra 1932. v Kozjem soglasno izjavilo svojo solidarnost k »Spomenici«, sprejeti v Mariboru dne 6. novembra 1932. ob priliki predsednic škega zbora Jugosl. učitelj, udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani. JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUt JU je na svojem zborovanju dne 12. det cembra 1932. soglasno sprejelo »Sporne; nico« predsedniškega zbora, ki se je vršil v Mariboru dne 6. novembra. Učiteljstvo je zahtevalo, da se ta sklep pošlje tudi dnevnemu časopisju. JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUt TOMERU je na svojem zborovanju dne 10. decembra 1932. soglasno in z navdut šenjem sprejelo »Spomenico« — z željo, da bi žela uspehe. J. U. U. — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V KRANJU je na svojem zborovanju, ki se je vršilo 7. decembra 1932. v Kranju, z navdušenjem sprejelo in odobrilo »Spomenico« predsedniškega zbora J. U. U. v Mariboru z dne 6. not vembra 1932. JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO je na zborovanju dne 15. decembra 1932. obravnavalo spomenico predsedniškega zbora, ki se je vršil 6. novembra 1932. v Mariboru in sklenilo, da izreka sekciji JUU za dravsko banovino neomajno zat upanje in priznanje za pogumno, neprit stransko in energično zastopanje naših stanovskih ko.risti. Hkrati pozdravlja s posebnim poudarkom zadovoljstva žilae vo odpornost in borbenost v pravcu naše stanovske brambenosti odnosno ščitenja naših pravic, ciljev in interesov. UČITELJSTVO, ORGANIZIRANO V JUU sresko društvo Slov. Bistrica, zbrano na društvenem zborovanju na Pragerskem dne 22. decembra 1932., najt topleje in z navdušenjem pozdravlja spomenico, sprejeto na zboru predsedt nikov sreskih društev v Mariboru dne 6. decembra 1932., in izjavlja popolno zadovoljstvo in solidarnost s spomenico. Poziva sekcijo, da vztraja še nadalje net ustrašeno v boju za dobrobit šole in učiteljstva. NA ZBOROVANJU JUU SRESKE* GA DRUŠTVA ZA DRAVOGRAD v Vuzenici dne 7. decembra 1932. se je celokupno članstvo soglasno izreklo za spomenico predsedniškega zbora v Ma* riboru z dne 6. novembra 1932. ter izjat vilo svojo popolno solidarnost z isto. gradu dne 15. novembra 1932. I. Br. 39.184/H na osnovi § 56. točka 3, zakona o ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učiteljskih Šolah. po katerem polagajo drž. strokovni izpit učiteljice na ženskih obrtnonadaljevalnih in ženskih strokovnih učiteljskih šolah. V naslednjem navajamo le glavne določbe tega pravilnika. Člen 1. Strokovno sposobnost za učiteljsko službo na ženskih obrtnih m ženskih strokovnih učiteljskih šolah dokažejo obrtne učiteljice z državnim strokovnim izpitom pred izpitno komisijo, ki jo postavi minister za trgovino in industrijo za ozemlje uprave mesta Beograda, pristojni bani pa za svojo banovino. Člen 2. K izpitu za stalno nameščenje v učiteljski službi na ženskih obrtnih in ženskih strokovnih učit. šolah se more dopustiti samo ona obrtna učiteljica — pripravnica, ki je uspešno službovala na kateri obrtni šoli najmanj 2 leti in ima z zakonom predpisano kvalifikacijo za obrtno učiteljico. Člen 3. Prošnje za polaganje izpita se predlože izpitni komisiji po redni službeni poti v septembru in januarju, a čas izpita odreja predsednik izpitne komisije. Upravitelj šole mora, napisati na prošnji svojo oceno t. j. mišljenje o uspehu službovanja kandidatke in označiti, kdaj si je pridobila pravico za polaganje izpita. Člen 4. Kandidatke morajo v prošnji navesti, iz katere skupine žele polagati izpit z ozirom na svojo izobrazbo. Člen 6. Obči del ižpita: Kandidatka mora dokazati: 1. Da dobro pozna naš književni jezik. (Citanje in pisanje cirilice in latinice). 2. Da pozna metodiko poučevanja roč. dela v žen. obrtnih in žen. strok. učit. šolah. 3. Da pozna šolsko administracijo in zakonske predpise, nanašajoče se na te šole. Člen 7. Strokovni (praktični) del izpita se polaga iz naslednjih skupin: 1. Krojenje in šivanje perila. 2. Krojenje in šivanje ženske obleke. 3. Umetna dela. a) Poznanje vseh tehnik vezenja, okrasa in umetnih del — 2 uri; b) Izgotovitev važnih vbodov, tehnike na malih vzorcih z materialom — 2 uri. c) Praktično predavanje v razredu o umetnem in narodnem vezenju, o praktični uporabi istih pri raznih predmetih, drugo umetno okrasno delo. — 2 uri. d) Poznavanje robe in materiala: razne vrste platna, svile itd. Člen 8. Izpit se polaga prvikrat do konca tretjega leta drž. službe. Ponovi se lahko dvakrat, a najdalje do konca 5. leta službovanja. (§ 14. u. z.) Člen 11. Člane izpitne komisije postavlja minister trg. in industrije odnosno ban za 2 leti. Dokler se na področju kake banovine ne ustanovi izpitna komisija, morejo polagati kandidatke izpit pri katerikoli komisiji drugod. Navedli smo besedilo nekaterih členov uredbe le deloma, v kolikor se tičejo sploš-nosti. Avtentično besedilo uredbe bo priobčil uradni list. Še nekoliko praktičnih migljajev. Učiteljica žen. roč. del — pripravnica, ki želi polagati izpit v februarju, mora vložiti pravočasno pravilno opremljeno prošnjo po službeni poti. V Beogradu so trajali izpiti 4 dni. Prvi dan so izpraševali teorijo, kakor to predpisuje čl. 6. pravilnika. Kandidatka naj pozna narodni jezik v glavnih obrisih. Vešča mora biti čitanja in pisanja latinice in cirilice. Iz šolske administracije naj pozna ustavo naše kraljevine, potem glavna določila zakona o nar. šolah in urad. zakon, uradne knjige in učno snov iz roč. dela za posamezne razrede. Blagoznanstvo, poznavanje razne robe itd. Drugi in tretji dan je odmerjen za praktična dela. Vsaka kandidatka mora izvršiti praktičen predmet skupine, za katero se je prijavila n. pr.: krilo, plašč, srajco, spodnje hlače itd., vezilja pa mora izdelati vzorce iz umetnega vezenja in pokazati čim več tehnik. Pri tem mora upoštevati predvsem narodne motive. Razume se samo ob sebi, da mora vsaka kandidatka prinesti s seboj potrebno blago in orodje. Četrti dan je določen za praktičen nastop v razredu. Kandidatka dobi temo, ki mora o njej predavati in praktično pokazati in istočasno narisati, kako se naredi. Pripomnimo, da mora kandidatka znati vsak predmet, ki ga naredi, tudi narisati. Pri izpitu vlečejo kandidatke listke z vprašanji, ki naj nanje odgovore. Pri komisiji se vodi zapisnik. O uspehu izpita izdaje izpitna komisija izpričevalo, ki ga podpišejo vsi člani komisije. V izpričevalo se vneso ocene z dodatkom, da se kandidatka proglaša za sposobno za stalno nameščenje v drž. službi. Ocene so: Izpit položila odlično, jednoglasno, z večino glasov, ni položila. Taksa znaša 50 Din. Glede polaganja izpita pred izpraševalno komisijo v Ljubljani smo govorili na pristojnem mestu in izvedeli,, da bodo kandidatke lahko polagale strokovni izpit na tehnični srednji šoli v Ljubljani, ker je vprašanje glede pristojnosti v konkretnem primeru načelno rešeno. Nekoliko V januarski »Grudi«, ki je glasilo Društva kmetskih fantov in deklet, razpravlja g. dr. Igor Rosina o kulturni sliki naše vasi. V daljšem članku omenja tudi učiteljski stan. Evo, kaj piše o slovenskem učitelju! »Premalo, daleko premalo se je zlil s svojo kmetsko okolico v slovenski vasi tudi drug važen kulturni faktor — slovenski učitelj. Učiteljstvo v zadnji generaciji se je kmetstvu in kmetski duši odtujilo. Večkrat se mi zdi, kakor da se v svojem srcu čutijo skrajno ponižane, da morajo služiti v vasi med kmeti; kakor da so bili rojeni za ministre in bi jim te časti tudi po vseh božjih in človeških pravicah šle, pa jih je le krivična usoda in človeška zavist pregnala v slovensko vas. Zato premnogokrat gledajo zviška doli na kmeta ter se družijo le s pogospodenim veleposestnikom, ki mu tvorijo nekako gardo. In vendar ima malokdo toliko možnosti, da bi ga vsa vas brez razlike vzljubil kot učitelj. Toda njegovo mesto ni v namrdavanju nad okolico, niti ne »in dem Schmollw:inkel«. Zavedati se mora, da je on del kulturnega življenja na vasi, da je zato tu, da ne le uči mladino, ampak da pomaga povsod. Potem bo on notranje zadovoljen in bo in-dispozicija (nezadovoljstvo) slovenskega kmeta napram njemu — kakor še žali-bog prepogosto obstoja — prestala sama od sebe. Vživeti se mora, in jaz bi kmet-ske učitelje vse poženil na kmetije. Ma-gari naj potem tudi trpi kvaliteta podu-čevanja. Poznam učitelje, ki so v penziji dve uri hoda od svojega prejšnjega mesta, k njim hodi vsa vas po nasvete kakor k očetu in prijatelju. Škoda je in velika škoda, da je vedno manj učiteljev ter pride že skoraj eden na tri učiteljice, ki jim je seveda še mnogo težje vživati se v kulturni krog vasi. Tudi Več, mnogo več resnično socialnega dela je treba — niti ne političnega. Učiteljstvo je v Češkoslovaški agrarno, v Franciji socialistično, pri nas se še opredeljuje. Nadvse važno je, kam se bo odločilo, nadvse važno pa, ali si bo znalo pridobiti res srce našega kmeta, kakor si ga je doslej znal pridobiti le manjši del.« Tako dr. Rosina. Naj sledi za danes samo par stvarnih pripomb. Ne moremo soglašati s trditvijo g. doktorja, da se je učiteljstvo v zadnji generaciji kmetstvu in kmetski duš: odtujilo. Vprašamo: Ali se ne trudi podeželsko učiteljstvo, tudi mlajše, za dobrobit naroda s sodelovanjem pri raznih društvih, pevskih, dramatičnih, gasilskih, s poučnimi predavanji, s kmetskimi in gospodinjskimi nadaljevalnimi šolami, pri kmetijskih in vrtnarskih podružnicah, pri posojilnicah in drugih kmetskih zadrugah itd.? Če se nam ne verjame, se lahko vsakdo prepriča na banski upravi in naj tam prouči Službene podatke o prosvetnem, gospodarskem in javnem udejstvovanju in usposobljenosti slovenskega učiteljstva. Priznati bo moral brezpogojno, da vse, za kar se trudi in kar dela učitelj, ni odtujevanje od kmeta, ampak prijateljsko bližanje kmet-skemu stanu in navadno neplačan trud za kmetski blagor. Zato se učiteljstvo prav nič ne čuti ponižanega, če služi na kmetih. Redka bela vrana samo potrjuie pravilo. Treba le. da učiteljstvu, šolstvu in prosvti gotovi krogi, včasih tudi tisti iz »kmetskega pokre-ta«, ne mečejo pri idealnem stremljenju polen pod noge, kakor se je tupatam že dogodilo in se še dogaja in sicer ne iz načelnih ozirov. ampak radi krajevnih osebnih, pa tudi iz politično-taktičnih vidikov. Očitek, da se čutijo učitelji rojeni za ministre in da gledajo zato zviška na kmeta, je iz trte izvit in spada, milo rečeno, v pred-pustno dobo. Če ogromna večina učiteljstva Delovanje učiteljstva na glasbenem polju Odbor Učiteljskega pevskega zbora si je stavil nalogo, zbrati podatke o delovanju učiteljstva na glasbenem polju. V ta namen je bila priobčena v našem listu prošnja, naj pošlje učiteljstvo podatke o delovanju na tem polju. Prva poročila so že dospela. Priobče-vali jih bomo pod tem naslovom po vrstnem redu. Z ozirom na prošnjo odbora UPZ v Učit. Tovarišu z dne 22. dec. 1392. pošiljam podpisani o svojem zboru, ki ga vodim, sledeče podatke: Ime in sedež zbora: »Pevski odsek Sokola na Bledu«. Doba delovanja: Vsega skupaj 25 let. Na Bledu vodim zbor devet let. Popis delovanja: Podpisani Milan Vre-zec, šolski upravitelj v . Ribnem pri Bledu, delujem kot pevovodja že odkar učiteljujem, t. j. 25 let. Prvi moški pevski zbor sem ustanovil leta 1908. na prvem svojem službenem mestu v Skrljevem pri Korminu na Primorskem, katerega sem vodil do izbruha svetovne vojne. Ob izbruhu vojne sem bil kot vojak poslan na gališko fronto, kjer sem bil ujet. V ujetniškem taboru v Tjumenu (Tobol-ska gubernija v Sibiriji) sem sestavil iz slovenskih, hrvatskih in čeških ujetnikov pevski zbor in sem prirejal z njim po ujetniških barakah pevske nastope. Peli smo slovenske, hrvatske in češke pesmi. Ker nismo imeli ni- odgovora še ne prekroka celih noči in ne pije z vsakomur bratovščine po vaških krčmah ter ne »kelnari« ali celo »pomiva« kozarcev pri fantovskih in dekliških plesih, je tako učiteljevo »dolgledanje« popolnoma na mestu in vredno vse pohvale. Kar se tiče ministrskih stolčkov, si učiteljstvo, tudi mlajše, ne domišljuje, da je baš ono za nje rojeno. Vendar naj dodamo, da so se učitelji-ministri po mnogih državah zelo dobro izkazali in da bi tudi pri nas učitelj-minister prav nič ne zaostajal za advokatom ali kakim drugim atom, kadar bi šlo za dobrobit države in še posebno za prave koristi kmetskega stanu. G. dr. Rosina pa stavi še neko drugo, precej gorostasno zahtevo: v svrho »vživlje-nja« v kmetske razmere hoče vse kmetske učitelje poženiti na kmetije. Nam se vidi, da je šel g. doktor v tem primeru odločno predaleč. Povdarjamo: Učiteljstvo nima antipatije do kmetskih deklet in gotovo ni inteligentnega stanu, ki bi bil že dobil več iz- kakih not sem moral sestavljati sam parti-ture, kar me je stalo mnogo truda. Pri pouku petja sem uporabljal gosli, ki sem jih sam izdelal. Po sedemnajst mesečnem bivanju v Sibiriji so nas ujetnike slovanske narodnosti poslali v evropsko Rusijo, kjer sem v mestu Bogorodick (Tulska gubernija) ustanovil tudi mal orkester, sestavljen povečini iz Čehov. Igrali smo vsak popoldan v neki kavarni in smo si na ta način prislužili nekaj rubljev. — Ko sem prišel iz ujetništva, sem bil nastavljen za časa plebiscita kot učitelj v Velikov-cu. kjer sem tudi vodil pevski zbor. Ko sem bil po plepiscitu imenovan za šolskega upravitelja v Ribnem pri Bledu, sem ustanovil tu mešani pevski zbor. Ker je ta zbor po preteku par let radi raznih ovir prenehal, sem bil naprošen od Blejcev, da bi se ustanovilo na Bledu pevsko društvo kot pevski odsek Sokola. Rade volje sem se odzval vabilu in sem se leta 1923. ustanovil moški pevski, zbor, ki je štel od začetka okrog trideset dobrih pevcev, ki pa se je v teku nekaj let precej skrčil. Radi pomanjkanja prvih tenorjev sem lansko leto ustanovil mešani zbor, ki se je radi raznih ovir preosnoval letos v moški oktet in ženski zbor. Podpisani hodim torej že devet let poučevat pevski zbor iz Ribnega na Bled. Milan Vrezec. Ustrezajoč prošnji »Učiteljskega pevskega zbora« v U. T. št. 19, rade volje nudim p. n. naslovu sledeče informacije: Ime in sedež zbora: Mladinski pevski zbor Glasbenega društva v Zagorju ob Savi. Mladinski zbor je bil ustanovljen od podpisanega v šolskem letu 1929/30. vrstnih tovarišic za živfjenje iz kmetske hiše, kot učiteljski stan. Vendar tudi g. dr. Ro-sini ni neznano, da se zakon ne da uniformirati in da je poroka dogovor dveh src, ki ga mora upoštevati in spoštovati v lastnem interesu tudi kmetski pokret. To pa še posebno zato, ker smo prepričani, da se tudi g. dr. Rosina bori za svobodo kmetskega stanu, ne pa za zopetno uveljavljenje srednjeveških manir, kakor so bile običajne v dobi grašča-kov pri zakonski zvezi tlačanov. Učiteljstvo je delovalo, deluje in bo delovalo v korist našega kmetskega naroda. Vendar moramo povedati, da je vse učiteljsko izvenšolsko delo svobodno in šele na drugem mestu. In še to naj zakličemo na ves glas: Za narod so se dolžni v prostem času žrtvovati vsi stanovi brez izjeme in sicer v tem večji meri oni, ki jim narod naklanja večje dobrine. Učiteljski stan je glede nesebičnega dela med ljudstvom že danes med prvimi. To je neizpodbitno. Ali je učitelj tudi glede na dobrine na prvem mestu, prepuščamo v razmišljanje onim, ki mu tako radi dele lepe nauke in modre nasvete, B. Popis delovanja: Vstop v mladinski zbor imajo učenci in učenke osnovne šole. Vstop je prostovoljen. V prvem letu je zbor imel le 23 pevcev oz. pevk. Nastopal je samostojno v Št. Juriju pod Kumom 18. maja 1930. Nato skupno z gojenci glasbene šole v Zagorju 24. maja istega leta. Dne 9. junija je bil samostojen nastop v Čemšeniku dopoldne in popoldne na Lokah pri Zagorju. Mladinski zbor je pel večinoma le narodne nesmi izvzemši Mokranjčevega rukoveta II. Zbor je v tem letu zanesel našo narodno pesem v bližnje kraje med preprosto ljudstvo. 8. novembra 1930. je zbor sodeloval na proslavi 35. letnice trboveljskega »Zvona« v Trbovljah s tremi pesmimi. Ker so bile prireditve mladinskega zbora v okolici le propagandnega značaja in brez vstopnine, je zbor naštudiral spevoigro »Trnjulčico« ter na ta način prišel do sredstev. Igra je bila vprizorjena 17., 18., 19. in 20. januarja 1931. Dne 15. marca 1931. je zbor sodeloval na domači produkciji gojencev glasbene šole z izbranim sporedom. Dne 9. maja je zbor sodeloval na proslavi »Materinskega dneva« v Zagorju. Dne 14. maja je zbor koncertiral na Izlakah. Dne 14. junija se je vršil samostojen koncert na Vranskem. Zbor je sodeloval tudi na proslavi 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra v Zagorju. Istotako tudi na Tyrševi proslavi — Sokol-skega društva v Zagorju. 24. aprila 1932. običajna produkcija gojencev glasbene šole in mladinskega zbora. 2. maja samostojen koncert na Polšniku. 29. maja v Št. Lambertu. Ob priliki prvega nastopa Polšniške sokolske čete je zbor ponovno bil vabljen na Polšnik, kjer je sodeloval. 21. januarja 1933. bo zbor SploSne vesti — »Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani. Na mnogobrojna topredmetna vprašanja obvešča izpitni odbor za polaganje praktičnega učiteljskega izpita v Ljubljani vse kandidate, da vlože pravilno opremljene prošnje na izpitno komisijo takoj, ko dovršijo svoje 20 mesečno aktivno službovanje na narodnih šolah, ne da bi čakali na oba glavna termina v novembru in aprilu. Izpitni odbor bo, kakor hitro se bo nabralo primerno število prošenj, ugotovil izpitni termin ter prosilce pozval k izpitu. Prihodnji termin bo z ozirom na polletni šolski zaključek dne 6. februarja 1933. ob 7.30 uri. Prošnje za ta termin naj bodo vložene tako, da bodo najpozneje 3. februarja t. 1. v rokah izpitnega odbora. Izpitni odbor.« Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Seja odbora za gospodarske nadaljevalne šole se je vršila dne 6. januarja 1933. v Celju pod predsedstvom tov. Mešičkove in navzočnosti g. ref. J. Krošla, ki poudarja v svojem poročilu, da naj gosp. nadaljevalne šole sedaj še bolj, kot kdaj preje gledajo, da vrše svojo nalogo, bodre ljudi k delu, samozavesti in jih skušajo obvarovati malodušja, ki ga povzroča sedanji gospodarski položaj. Gospodarske neprilike zahtevajo, da gosp. nad. šole povsod in vselej poudarjajo potrebo po skromnosti in isto tudi same izpričujejo predvsem pri pouku kuhanja. Radi znižanja proračuna se bo moralo število gosp. nad. šol znižati in sicer na ta način, da bo pouk na nekaterih šolah prenehal za dobo enega leta. V ostalem pa bo pouk ostal neokrnjen. Da se ohrani stik z absolventkami v krajih, kjer so šole prekinjene še nadalje, sklene odbor, da voditeljica, če nje ni več v okraju, pa njena pomočnica, skliče na podlagi določbe kraljev, banske uprave z dne 3. dec. 1932. No 8781/1 točka 5. ad. 4. absolventke k demonstracijam. Namen teh sestankov je praktično izpopolnjevanje po načrtu gosp. nadaljev. šol in nadaljnjo vzdrževanje duhovne vezi z bivšimi gojenkami. Sestanki naj se vrše v presledkih po potrebi dela in krajevnh prilik, približno enkrat mesečno. Najvišje število sestankov je letno 12. Sklene se uvesti enotne tiskovine, za zamude, obračune jedilnikov, prispevkov v živilih itd. Obrazce je izdelala tov. Mešičko-va. Vaditeljicam bodo razposlane, čim bodo razmnožene. Delovno občestvo se bo vršilo koncem marca ali v začetku aprila v Celju. Udeležba bo prostovoljna in na lastne stroške. Voditeljice bodo pravočasno obveščene po okrožnicah in v »Učit. tovarišu«. t Janko Nep. Jeglič. V ponedeljek 9. t. m. je umrl Janko Nepomuk Jeglič, ravnatelj II. deške osnovne šole v P- Pokojnik, ki je posvetil 40 let svojega življenja in je užival od leta 1924. zasluženi pokoj si je pridobil mnogo zaslug tudi s karitativnim delom in komunalno politiko. Vse njegovo delo je bilo posvečeno altruističnemu udejstvovanju in smrt ga je ugrabila takorekoč od dela. Naj počiva v miru. — Težko prizadeti rodbini našesožalje! — Za trboveljske slavčke, ki so peli na dobrodelni prireditvi mestne občine v Ljubljani. je bilo zbranih nekaj knjig zvezkov, svinčnikov in radirk. Mladinske knjige so darovali: Učiteljska tiskarna 30, Mladinska matica 25, J. Blasnika nasl. 30, Narodna knjigarna 20, Jugoslovanska knj igarna 12, Belo modra knjižnica Atene 10, Kleinmavr Bamberg 5, Nova založba 5, Tiskovna zadruga 3, Zvezna knjigarna 2. M. E. 9. — Šolske potrebščine so darovali: Učiteljska knjigarna 100 zvezkov. M. Tičar 100 zvezkov, Iv. Bonač barvaste svinčnike in zvezke, Ivan Bahovec radirke, A. Sf ii-goj radirke, L. Schwentner svinčnike, držala, Darinka Vdovič radirke, zvezke, Zeschko svinčnike, zvezke. — V imenu trboveljske de-ce vsem darovalcem iskrena hvala. pel na zborovanju sreskega društva v Zagor ju ob Savi. Namen v bodočnosti: Mladinski zbor je nastal iz potrebe. Petje je v Zagorju izumilo, akoravno je prednjačilo in bilo vzgled vsem v Zasavju baš Glasbeno društvo v Zagorju. Zaradi tega se skuša mladini vcepiti ljubezen do naše narodne in umetne pesmi, ustvariti si" zmožen mladinski naraščaj ter nuditi -sem okoličanom bližnjim in daljnim urico «■¿ivanja. Ne delamo si nikakih nemožnih načrtov, temveč smo z dosedanjimi uspehi povsem zadovoljni. Ker je skupen nastop vseh mladinskih zborov tudi naša iskr;n.i želja, saj smo si dopisovali z mladinskim zborom v Ljutomeru tudi glede tega, žel.m. da bi pri-lIo tudi do realizacije tega načrta. V nadi. da sem Vam z informacijami ustregel, želim mnogo uspeha pri organizaciji skupnega nastopa mladinskih zborov ter beležim s tovariškim pozdravom Kopšiva. Z ozirom na Vašo notico v listu »Učit. tovarišu«, pošiljam naslednje podatke o pevskem zboru, ki ga vodim. Ime in sedež pevskega zbora: »Pevski zbor »Planinka« v Zg. Dolini p. Tržič. Deluje 1 leto. Zbor je priredil samostojen koncert, spevoigre »Kovačev študent«, »Srce in denar«, »Birmanci«, Snubači« (vse spevoigre od komp. V. Vodopivca) ter »Vaška kri« (Me-hle). Bodoči namen zbora je: prirediti samostojen koncert vsako leto, uvežbati se v tam-buraški glasbi, uprizoriti nekaj spevoiger in iger s petjem. Avg. Clemente, Organizacija bolniške blagajne Eden najvažnejših problemov učiteljskega stanu je gotovo uvedba bolniškega zavarovanja. Ugodna rešitev tega vprašanja pa zavisi največ od solidarnosti našega stanu. Učiteljstvo izdaja danes mnogo sredstev v razne društvene svrhe. Ako pa objektivno premotrimo položaj, bomo uvideli, da često-krat podpiramo tudi taka društva, ki nimajo z našim stanom prav nobenega stika. Pri tem pa imamo sami dosti nerešenih vprašanj, ki vedno znova in znova zahtevajo rešitve. Ali bi torej ne bilo dobro, da objektivno pretehtamo naše izdatke in jih po potrebi obrnemo tudi sebi v prid. Na ta način nam bo prav lahko ugotoviti, da smo v slučaju nastopanja raznih bolezni zelo slabo zavarovani, ker pretežna večina naših članov živi težko gospodarsko življenje, kajti naši dohodki komaj krijejo redne dnevne potrebe. Prihranki niso mogoči. Ob dolgotrajnejši bolezni je marsikdo izmed nas in njegova družina v še večji nevarnosti. Bolezen pa more priti tudi nepričakovano morda v najbolj neugodnem trenutku. Poglejmo n. pr. j etične bolnike, katerih zdravljenje se vleče v leta in tudi druge, kar nam bi jasno povedala šele tozadevna statistika. Potrebno bi bilo torej izvesti bolniško zavarovanje v prid celokupnemu stanu, čeprav bo to zahtevalo od nas tudi nekaj materialnih žrtev. Zato je zahteva po zakonito urejenem tozadevnem socialnem zavarovanju na mestu. Organizacijo naše bolniške blagajne bi bilo zagrabiti s širokogrudnega stališča, biti bi moralo obvezno za vsakega našega člana in družinskega člana, sicer bi bilo bolniško zavarovanje že v naprej obsojeno na neuspeh. Skušnje namreč kažejo, da v socialnem zavarovanju načelo prostovoljnosti ne pri naša zaželenih uspehov. Vsak je namreč" več ali manj lahkomiselen in tudi učiteljstvo bi se prostovoljnega zavarovanja ne posluževalo v taki meri, kot bi bilo to potrebno. Poleg tega pa je tudi velikega pomena število zavarovancev, ker čim večja je vzajemna skupnost, tem manjši morejo biti prispevki, višja bolniška oskrba, a kljub temu se lahko doseže močna finančna skupnost. Bolniška blagajna pa bi se morala baviti izključno le z bolezenskimi .pojavi in njih odstranjevanju, nikakor pa ne bi smela biti nekako podt>orno društvo za posmrtnino, za doto itd. Take posle naj še nadalje vodi »Učiteljska samopomoč« ali kaka temu primerna blagajna. Zato tudi ne smemo mešati bolniške slučaje s takimi ustanovami. Mnenja sem, da bi pravilno organizirana bolniška blagajna dobro uspevala in da bi ogromno večino članstva zadovoljila. Finanč- na moč blagajne bi bila mnogo večja kakor pri drugih bolniških blagajnah, ker bi odpadla postavka za zdravljenje v bolnicah, katero uživa učiteljstvo po zakonu brezplačno ali za doplačilo drugega razreda in tudi postavka za hranarino, kar druge bolniške blagajne zelo obremenjuje. To pa bi se dalo obrniti na drugem mestu v prid članstvu. Da bo mogoče akcijo spraviti v konkretnejši in zanesljivejši tir, bi bilo potrebno, da -JUU- sproži pri članstvu načelno vprašanje. ali je za uvedbo zakonito urejenega bolniškega zavarovanja. Nato se določi potreben akcijski odbor, ki bi v stiku z vsemi v poštev prihajajočimi činitelji razčistil položaj in ga premikal z mrtve točke. Predvsem bi se moral ugotoviti obseg zavarovanja in višina prispevkov ter ureditev zdravniške službe. Tudi bi bilo važno, ali se naj organizacija bolniškega zavarovanja izvede samostojno ali pa je mogoča kakšna skupnost z drugimi sličnimi socialnimi ustanovami. Dajatve bolniške blagajne bi se sprva določile na brezplačno zdravniško pomoč in potrebna zdravila za bolezensko podporno dobo 26 tednov, katera se glede na poznejše aktivno finančno stanje lahko podaljša na 52 tednov, prevoz bolnikov, izredne podpore za specialno zdravljenje, pomožne nriprave za zdravljenje, kakor n. pr. naočnike, izdatki za zobno nego in norodniške dajatve. Bolniško zavarovanje je najkočljivejša panoga socialnega zavarovanja. Zato je potrebna temeljita predpriprava, ako hočemo z istim doprinesti trajne sadove našemu članstvu. Slokan Filip. Učitelj, tvoj krog leti, živ kronometer sam si ti, za malco komaj čas zaleže — pa »Da j-Dam« aparat ti ustreže. A.&E. SKABERNČ LJUBLJANA Uvoz In prodaja angleškega in češkega sukna, volnenega blaga in svile VAŽNO: v račun jemljemo (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov! A. & E. SKABERNE, Ljubljana — Krajevni odbor Jadranske straže vabi na »Večer Jadranske straže«, ki se vrši dne 14. januarja 1933 v unionski dvorani. Vsem svojim članom priporočamo, da se te prireditve udeleže v čim večji meri. Za potovanje v Ljubljano je odobril M inister saobračaja vsem članom Jadranske straže, ki se udeleže občnega zbora, polovično vožnjo na državnih železnicah. Člani kupijo na vstopni postaji celo karto, katera velja tudi za povratek, če se izkažejo s potrdilom Krajevnega odbora Jadranske straže o udeležbi na občnem, zboru. Povlastca velja od 12. do 16. I. 1933. — Dolžnost vseh Jugoslovanov je podpirati cilje in delo Jadranske straže, katera ima visoko nalogo braniti našo pomorsko posest, kulturno in gospodarsko dvigniti živelj ob Jadranskem morju, ki nam je vsem enako drago in potrebno. — »Šola in Dom« v Ljubljani opozarja vnovič, da je otvorila za svoje člane brezplačno vzgojno posvetovalnico, kjer dobe svete o vseh vprašanjih vzgojstva in šolstva. Posvetovalnica je odprta v Pražakovi ulici št. 8,/I. -nadstr. ob ponedeljkih in četrtkih od 10Vi do 12. ure. Društvo »Šola in Dom« je imelo doslej sestan' e v Brežicah, Krškem, Trbovljah. Ptuju. Sp. Šiški. Mostah in na Prulah. Izvolili so se pripravljalni odbori, da se osnujejo podobna društva, oziroma da se nabirajo člani za ljubljansko društvo. V mnogih drugih krajih se pripravljajo sestanki. Posvetovalnica za osnovne, meščanske in učiteljske šole se «tvori s 16. t m. v Frančiškanski ulici 6. prvo nadstropje desno. Odprta je ob ponedeljkih od 8 do 10. ure. V obeh posvetovalnicah se sprejemajo novi člani. K neuspehom na srednji šoli. Prvi semester šolskega leta 1932/33 kaže na mnogih srednjih šolah manj dober uspeh. Prav nič nočemo dajati dijakom potuhe, vendar je gotovo, da ne leži predmetna krivda samo na študentovski lahkomišljenosti. temveč tudi v neurejenih razmerah, ki so vladale skoraj ves prvi semester najbrže na vseh gimnazijah. — Pomanjkanje profesorjev, oziroma njih neprestana izmenjava ni zadnji vzrok, da dijaki morda resnično niso pridobili znanja, ki bi ga sicer lahko. Posebno smo tudi mi učitelji presenečeni nad velikim številom slabo kvalificiranih dijakov v p r v i h razredih in to toliko bolj, ker so bili letos učenci sprejeti po predhodnji preizkušnji. Ne moremo prav razumeti, da imajo tako štev ilni dijaki-prvošolci tudi v predmetih, ki so se jih dobro priučili že v osnovni šoli in so o njih polagal1, še poseben izpit pred gg. profesorji, že kar v prvem semestru nepovolj-ne rede, ko zlasti letos na mnogih srednjih šolah ni prišla nova tvarina v večjem obsegu v poštev. Namen teh vrstic ni razglabljati vzroke takih neuspehov na dolgo in široko, saj poznamo visoko izobrazbo in plemenitost ogromne večine naših g. profesorjev. Poudarjamo le, da bi bil potreben pri srednješolskih prvencih nekak večmesečni prehod in bi se moral v to smer gibati ves pouk. Važne bi bile dalje — vsaj v zadnjem semestru šolanja — hospi-tacije pa tudi nastopi gg. vseučiliščnikov pri starejših, priznano izvrstnih g. profesorjih na srednjih šolah, pa tudi pri učiteljih v višjih razredih osnovnih šol. Tako bi gospodje spoznali metodo poučevanja svojih starejših gg. kolegov, pa tudi našega učiteljstva in se poglobili vanjo. Na ta način in na tem temelju bi gg. profesorji ne samo lažje nadaljevali s podava-njem svoje tvarine, temveč bi se tudi v mnogih slučajih lažje poglobili v resnične uspehe osnovne šole in na učence, sprejete na naše srednješolske, sicer priznano ugledne zavode. B. Na delo za nas dom! Vsa naročila potom U.G.P. Naši slavčki Vem, da se bo ta ali oni oglasil proti tem besedam z znanim: Kaj pa je tebe treba bilo? Vendar moram. V nedavni kampanji v našem dnevnem tisku o otroškem — dečjem zboru z Dunaja je padla tudi resna primerjava z našimi slavčki iz Trbovelj. Da, zasluženo priznanje in to ravno na dan koncerta ljubljanske podporne aikcije na Taboru. . . . Nabito polna dvorana. Jerajev mladinski orkester igra ... vendar opažam med poslušalci čudno vznemirjenost, kot da bi nekoga čakali... Da, priznam, saj sem se znašel i sam v tej vrsti... In res... prišli so. Drug za drugim so prihajali na oder, t'4ii, mirni in se postavili v vrsto. Kar zelektrizirali so dvorano in ko so stali vsi ko vkovani — so se odražali siji iz oči mladih pevcev iz črnih Trbovelj na nas, rekel bi slehernega, da so nas združili in obdržali v posluhu. »To je discipliniran zbor!« sem čul iz ust pevca najboljšega ljubljanskega zbora... »to so ti dečki!« — si čul drugje. In, nato še prijazen pozdrav tov. Šuligoja... da, brez oficielnosti, tako otroško, preprosto, naše ... In, pričeli so... pa, kaj bi nadalje opisoval. Množica je ploskala, a naši slavčki so gostoleli kar naprej in naprej... Pa še one male deklice — solistke ne smem pozabiti. Da, njen srebrn glasek je očaral, prikoval vse. S trboveljsko himno so končali, pa še jih nismo pustili z odra... Da, nekaj čudno — ta-jinstvenega je gorelo ta večer v meni, ko sem jih videl — prvič... vem, da i vsi, ki so jih culi, so občutili enako. Tovarišu dirigentu vsa NAROČNIKOM SLOV. ŠOLSKE MATICE! Književni dar SŠM za 1. 1932. je bil te dni dotiskan in se bo zdaj razpošiljal. Naročniki prejmejo teh troje publikacij: Osnovna psihologija (K. Ozvald), Pedagoški zbornik in Goethe jeva pedagoška provinca( Iva Šegula). Vsega skupaj je to 25 tiskanih pol ali 400 strani tiska — za borih 30 Din. Odbor iskreno želi, da vsebina, ki je poverjena tem stranem — »bodi ko zrnja izmet, poženi obilo klasovja«. Naj bi čitatelju in čitateljici s pridom polnila »zimske urice« po novem letu. Kaj se pravi danes honorirati rokopise ter poravnati tiskovne in upravne stroške za 400 strani tiska, to ve samo blagajnik takega podjetja, kakor je SŠM. hočemo reči: ki zavisi edinole od naročnine. Saj je tudi Matičin odbor moral računati s tem, da mu gospodarska »kriza« vrste naročnikov znatno razredči. In vrh tega je »kvaražugonska« miselnost oznanjala, da se bo Slov. šol. matice lotila sušica — zavoljo manjvredne kvalitete njenih publikacij. Pa se je zopet pokazalo, kako nehvaležen posel je — prerokovanje. Saj je pač odboru najlepše plačilo za obilni trud, da število naročnikov ni padlo, marveč da bo, kakor govore znamenja — prav kmalu zmanjkalo letošnje naklade (2600 knjižnih garnitur). Kajti samo Psihologije se je tiskalo nekaj več. In tako je naše učiteljstvo v sedanjih na moč zopernih časih najsijajnejše izpričalo, da mu beseda o pedagoški kulturi ni le beseda na jeziku. Pokazani idealizem govori pač o tako visokem duhovnem standardu učiteljeve in učiteljičine naobrazbe, da je človek lahko res vesel. Posamič sta krajevna rast in pad naših naročnikov razvidna iz odborovega Vestnika na koncu Ped. Zbornika. — Odbor. f PROF. MAKSU PIRNATU V SPOMIN. Ravno na Kraljevo je izdihnil v ljubljanski bolnici dobro znani profesor v pokoju, oče našega slikarja in kiparja Nika — pok. Makso Pirnat. In zakaj ga naj omenimo tudi v našem listu? Saj je bil naš — vzgojitelj in velik prijatelj učiteljstva. Preveč bi bilo menda na tem mestu opisovati njegovo bogato in pestro življenje, saj so še drugi in drugje povedali mnogo. Dobro se ga spominjam pred letom dni, ko se je udeležil pogreba pok. Janka Lebana, edini med svojimi mlajšimi i starejšimi tovariši, ki je čutil z nami — kdo in kdo in kaj je učitelj-vzgojitelj naroda in prijatelj naš. In potem njegov govor o Lebano-vem delu. Da, znal je govoriti iz srca. Pa ko je posetil Novo mesto učiteljski pevski zbor — je po uspelem koncertu tovarišic-pevk izmed drugih nazdravil tudi on s svojimi toplimi besedami, polnimi citatov naših pesnikov, ki se jih je ob vsaki priliki rad spomnil. Zadnjič sva se srečala v Ljubljani, bil je še poln življenja in kar verjeti nisem mogel, da nas je zapustil tako hitro. »Črna te zemlje pokriva odeja, v grobu globokem prijatelj mi zdej« — da ohranimo te v najlepšem spominu! Mir pepelu pok. Maksa Pirnata! —ar. — Orači. Skoro brez napovedi so zaorali dolgo nezorane brazde Orači. Pogumno so si očrtali svojo pot in že drugo brazdo so napravili. Nekam z nezaupanjem sem prečital zadnjič prvo, a sedaj druga številka je že pregnala vsako nevoljo in smem reči: »Naši mladi tovariši in tovarišice so s svojim listom našli sebe — svoj postulat — učitelja vzgojitelja!« Prav je, da se je enkrat izpovedala tudi ona. Saj članek »Današnja omladina in avtoriteta« pove dovolj, pove odkrito in brez ovinkov. Vem, da ga mnoga mladina ne bo priznala, vendar — tu je pred nami. In le želeti je, da si vsi naši bodoči tovariši-ice te resne besede vzamejo k srcu. In ko sem prelistal vse strani, sem se mimogrede spomnil našega skromnega lističa, ki smo ga pred leti pričeli izdajati — seveda litografiranega. Tam še iskanje — tu že iz- čast! Vem, da je kritika poudarila dovolj, ko je napisala: najboljši naš mladinski zbor so naši slavčki. Čujemo, da bodo ponesli svojo slavo in našo pesem tudi preko meja v bratsko ČSR, kjer jim želimo največjih uspehov! I v te — smelo upamo! —ar. t Nadučitelj Josip Žemljic Ravno na novega leta 1933. popoldne smo spremili našega veterana, upokojenega nad-učitelja g. Josipa Žemljica iz pobreške mrtvašnice na magdalensko pokopališče, kjer počivata sin Josip in žena Elizabeta. Sprevoda se je razen sorodnikov udeležilo mnogo stanovskih tovarišev, bivš;h učencev, veliko število uradnikov, prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu je spregovoril g. P. Gabrijel, ki ga je tudi previdel, ginljive besede v slovo. Poudarjal je njegovo delavnost in vestno izpolnjevanje učiteljske težavne službe, mnogoletno oskrbo organistne službe posebno v čast Marije Device, in velikodušno podporo in nabiro darov za tukajšnjo dijaško kuhinjo. Z molitvijo je končal svoj lepi govor. Tovariš šolski upravitelj g. A. Hren pa se je poslovil v imenu učiteljstva. Poudarjal je: kjerkoli je pokojnik služil, je imel dobre prijatelje in tovariše, vzgojil je število generacij n mnogi učenci so danes vrli gospodarji pa tudi čislani inteligenti. Posebno se je vedno rad udeleževal učiteljskih zborovanj in sestankov, ter bil vedno naroden slovenski ':či-telj. Kakih pet mesecev pa ga je bolezen položila na bolniško posteljo in 30. grudna 1932. je Bogu vdan mirno zaspal. — Pevci so pod poved. Tam stara romantika, zaprta brez svobodnega sija — tu polna življenja, resničnega — svobodna, naša. Naj orjejo Orači trdo ledino tako ostro in krepko, ko sedaj in setev vaša bo bogata, dobra, zdrava. Tovariši-ice pa pridno posegajte po listu, saj s tem podpiramo in dajemo poguma svojemu naraščaju! — Mnogo uspehov! —ar. — Esperanto. Vljudno prosim vse tova-riše(-ice), ki že znajo esperanto, ali so se kdaj bavili z njim, da javijo svoje naslove »Espe-rantski dopisni šoli, Jesenice-Fužina, Gorenjsko. Gre za ustanovitev sekcije učiteljev-es-perantistov v okrilju JUU. Vse tozadevne predloge in nasvete pošljite na gornji naslov. Namerava se tudi v velikih počitnicah otvoriti esperantski tečaj za učiteljstvo, ki bi trajal en mesec. Udeleženci bi dobili na koncu teča- U^lt«!»«**1 pranrn«*» Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. zakona o uradnikih. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932. v svoji 16. redni seji, ki jo je imela dne 12. decembra 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 12. redni seji, ki jo je imel dne 18. decembra 1932., v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. zakona o uradnikih, ki se glasi: Člen 1. § 110. zakona o uradnikih je razumeti tako, da je že samo s tem, da se sklicuje odločba o prestanku službe na ta paragraf, ugotovljeno, da je nastopil pri uslužbencu kateri slučajev iz tega zakonskega predpisa, ki ima za posledico prestanek službe in da je taka odločba izdana po zakonu. Naša gospodarske Organizacija —g V spomin t tovariša Josipa Žemljica je darovalo upokojeno učiteljstvo mariborsko zbrano na svojem letošnjem sestanku znesek 170 Din Učit. domu v Mariboru. —g »Učiteljski dom« v Mariboru. Izkaz za oktober, nov. in december 1932. Članarina. Učit. društvo Murska Sobota 500 Din; učit. društvo za ormoški okraj 631 Din; učit. društvo Ptuj 519 Din. Darila: Učit. društvo Murska Sobota 1000 Din; učit. društvo Ptuj za Porekarjev kamen 300 Din; UGP v Mariboru 4449; učiteljstvo II. dekl. os. šole za Dimnikov kamen 80 Din. Josip Zemljič, šol. upr. v pok. Maribor, 10 Din; CMD 10.000 Din; učit. društvo za konjiški okraj namesto venca na grob pok. tov. A. Sterguljca 500 Din; učit. društvo Maribor 1. br. za pol kamna 500 Din; Jos. Rajšp šol. upr. v pok. Krčevina 65 Din. — Vsem darovalcem prav iskrena zahvala! Deleži: Purkhart Jos., šol. upr. v pok., Maribor; učit. društvo za kozjanski okraj; učit. društvo Maribor d. br. (10 del.); učit. društvo za šoštanjski okraj; učit. društvo za okraj Dravograd (5 del.); Učit. društvo za konjiški okraj; Andrej Skulj, Ljubljana; An- \odstvom učitelja g. Nerata zapeli dv? ža> lostinki. Svojih 5 otrok je lepo preskrbel, starejša hči Avgusta omožena Žohar je soproga pisarniškega sod. uradnika, Elizabeta omož. From, učiteljica in soproga šol. upravitelja, Maks upoii. učitelj, Milan pa višji poštni kontrolor, najmlajši Jožef, ki je leta 1912. z odliko maturiral in bil učitelj v Selnici, je moral 1914. leta v vojno ter zbolel kot častnik plan. lovcev, prišel v bolnico v Gradcu in se tam ponesrečil: njegov tovariš Nemec je namreč z revolverjem v šali nanj pomeril, nehote. Od tam je bil pripeljan in z vojaškimi.^ častmi pokopan v Mariboru. Od tega časa je mati hirala in umrla 18. decembra 1928. Pokojni Jožef Zemljič. nadučitelj v pok. se je rodil 29. julija 1846. pri Mali nedelji kot sin posestnika in tkalca Antona in Marije Semlič. Študiral je na normalki (spod. realka) in dvoletni preparandiji v Mariboru ter sprejel 1. avgusta 1866. s štirimi drugimi tovariši (Kocmut J., Kovačič Štef., Moge M., Wesjak U.) pod ravnateljem Fr. Janežičem in viš. šol. ogledi dr. L. Vogrinom, preparandijsko izpričevalo kot začasni podučitelj na slov. in nemških trivijalkah. (Učitelji so mu bili še J. Krajnc, R. Honig, Iv. Miklošič in G. Stopper). Njegovo prvo mesto je bilo od 1. febr. 1867. pri Sv: Lovrencu na dr. polju kot 2. podučitelj; od 1. maja 1867. pa Ormož, od 3. nov. 1869. Limbuš, od.3. junija 1880. kot šolski voditelj pri Sv. Križu nad Mariborom, od 28. julija v Ulimlju in od 20. okt. 1894. oz. 1895. je postal nadučitelj v Marija Brezje pri Mariboru, kjer je bil po preobratu 12. junija 1919. upokojen po 52 letih službovanja. ja izpričevalo. Ta tečaj naj bi jih usposobil za voditelje esperantskih tečajev. Omenim naj, da se esperanto zelo širi po drugih državah (nekatere države dajejo celo denarne podpore). V Osaki na Japonskem so esperanto poučevali v radiu. 100.000 esperantskih slovnic so prodali radio poslušalcem. Esperanto zbližuje narode. Samo tisti, ki nočejo svetovnega miru, odklanjajo esperanto. — Remšnik. Kakor vsako leto je tudi letos priredila tuk. šola božičnico, koji glavni namen je bil prižgati bedni deci v teh težkih časih lučko božičnega veselja. K temu plemenitemu delu je prispeval domači kraj. šol. odbor s 1000 Din, sresko načelstvo z 296 Din in Ciril-Metodova družba v Ljubljani s 1000 Din. Vsem darovalcem se mala remšniška deca naj-topleje zahvaljuje. Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 27. decembra 1932., št. 127.533 »Z« 91. Aleksander, s. r. Minister pravde: Bož. Ž. Maksimovič, s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič, s. r. Predsednik ministrskega sveta: dr. M. Srškič, s. r. ^ . (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) PREVEDBA V URADNIŠKO SKUPINO —§ Odgovor tov. M. I. v N. Z odlokom ON br 71853 z dne 3. decembra 1932. ste bili prevedeni pravilno v IX. skupino brez period po viška tj. s plačo 575 Din, neglede na to, koliko službenih let imate. — 1. in ne 2. per. povišek Vam bo pripadel še-le po 3 efektivnih letih, prebitih v IX. skupini tj. 3. 12. 1935. (§ 52.). V zadevi se ne da prav nič ukreniti, ker so v tem določbe ur. zakona jasne. ton Gnus, š. r. v p. Dol pri Hrastniku; Anton Kosi, š. upr. v pok., Središče: Učit. samopomoč, Ljubljana (10 del.) JUU v Beogradu (10 del.); Mirko Vauda, š. upr. pri Šmarjeti ob Pesnici. Gospodarska podjetja: zemljevidi 36.802 Din; slike 8840 Din; Prekmurske pravljice 25-50 Din; grb 478 Din. P; S. Dve obveznici 1% irtv. posojila a 100 Din sta tudi darovala Peter Skala, šol. upr. v pok., Podvin in Eliška Petriček, učit., Žalec. — Iskrena zahvala. V Mariboru, 8. jan. 1933. Mladinska matica —mm Mladinska matica bo imela odslej za svoje knjige v Učiteljski knjigarni svoje stalno izložbeno okno. -—mmJanuarska številka »Našega roda« z zares zanimivo vsebino izide zaradi božičnih počitnic z malo zamudo. Prosimo cenjene poverjenike, da dopošljejo zaradi naklade naročila čim prej. —mm Vsem knjižnicam, vsem društvom, vsem tovarišem nudi Mladinska matica svoje knjige rednih i,n izrednih publikacij (razen »Miklavževe noči«) po znižanih cenah s 25% Kot podučitelj v Ormožu se je udeležil meseca sept. 1868. telovadnega tečaja na učiteljišču v Gradcu. Od leta 1874. je bil poročen z Elizabeto roj. Rosenstein, s katero je pridobil lastno hišo, ki je danes prenovljena in lepi dom, last g. tovariša A. Godca. V Gradcu si je 7. okt. 1878. pridobil spričevalo uč. sposobnosti in bil imenovan s 1. jan. 1879. za def. podučitelja, toda z dekretom 3. junija 1880. je že postal stalen šol. vodja pri Sv. Križu. Tukaj je leta 1884. dobil pohvalno priznanje od okr. šol. sveta za pospeševanje sadjarstva. Kot. šolski vodja v Ulimlju je imel šolsko sobo in stanovanje v samostanu, kjer je bil pouk že od leta 1821. Z ozirom na število učencev, čez 130, je tirjal dež. šol. svet, da se postavi novo šolsko poslopje. Temu so se farani upirali in leta 1893. se je pouk ukinil, učitelj Zemljič pa je bil eksponiran na enorazrednico v Pečico. Družina pa je ostala v Ulimlju. Leta 1894. je bil J. Zupančič stalno nameščen na Pečici, zaradi tega je bil Zemljič premeščen na enorazrednico Marija Brezje. Dne 31. julija 1919. je bil kot kronski upokojenec razrešen službe, a služil je do konca šol. leta 31. okt. 1919. S tem ni bil zadovoljen, zato je po § 4. novega zakona 23. julija 1919. tirjal dinarsko plačo. Več let ni bilo rešenja. Tedanji župan dr. Pirkmajer mu je izposloval, da je bil leta 1925. anuliran prvi odlok in je bila njegova penzija prevedena na dinarsko penzijo letno 5000 Din. Vnetemu narodnjaku in vzglednemu vzgojitelju časten spomin, rodbini pa iskreno sožalje. K. P. vpopusta. Ker M. M. ne gre za dobiček, ampak ji je sarno za to, da se slovenska knjiga čim bolj razširi, je sklenila oddajati knjige iz svoje zaloge' pod lastno ceno. Poleg tega pa dobijo oni, ki naročijo več knjig, za vsakih 10 naročenih izvodov še eno knjigo v dar. Knjige, za katere velja popust: Redne publikacije: (Brez popusta: broš. po 5, vezane po 8 Din) »Kresnice I«, Kresnice II«, »Kresnice III«, »Kresnice IV«, »Kresnice V« (v zalogi samo še vezani izvodi), Skulj: »Sadjarčki«, Se-liškar: »Rud:.«, Pipan: »Kako smo delali ra dio«, Rehar: »Začarani krogi«, Rehar: »Vijolica Vera«, Erjavec: »Pod grajskim jarmom«, Grimm-Slapšak: »Mižita, pogrni se«. Rib Zič: »Miškolin«, Skulj: »Vrtnaričice«, Bevk: »Lu-kec in njegov škorec«, Deržaj: »Življenje hudobne kavke Katke«, (samo vez) Hafner: »Botra z griča«, (samo vez.) Bevk: »Lukec šče očeta« (satno vež.) Izredne publikacije. (Brez popusta kart. po 12 Dan, v polplat-nu po 18 Din, v platnu po 24, na luksuznem papirju po 27 Din.) Dr. Lovrenčič: »Tiho življenje«, Ribičič: »M'hec in Jakec« (samo na luks. papirju). Vezani letniki »Našega roda«. (Brez popusta: vez v polpl. 28 Din, v platnu po 38 Din) I. letnik in II. letnik, (III. letnik je razprodan.) Popust na vse te kpjige velja do preklica. —....... mrn^mmmmmm^^^m In . If. V* »A ' f&k-A«. — LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Selenburgova 4 Slovenska 18 ■MP''»!! i ' . ...... —mm Posamezne številke nekompletn h letnikov »Našega roda« oddajamo po 20 par. V zalogi imamo od I. letnika še 1. številko, od II. letnika 3.,' 4., 5., 6. in 8. številko, od III. letnika pa 2. in 5. številko. —mm Vsem onim, ki naročajo še 1. številko »Našega roda« javljamo, da je pošla. Zopetni ponatisk te bi se izplačal le, če bi se oglasilo večje število novih naročnikov, kar pa je malo verjetno. —mm Kaj bo nudila Mladinska matica letos svojim članom za 22-50 Din. 1. Cel letnik bogato ilustriranega mladinskega lista »Naš rod« s prispevki naših najboljših pesnikov in pisateljev; 2. »Kresnice VI« z najraznovrstnejšim gradivom i,n z mnogimi slikami; 3. zanimivo realno knjižico; 4. Magajnovo čudovito pravljico »Brku-nja Čelj ustnik« z Jakčevimi krasnimi ilustracijami in 5. obširno slikanico E. Deržaja »Za vesele in žalostne čase« v štiribarvnem tisku. Mladinska matica si prizadeva, da za mal denar nudi kar največ. Letos izda prvič barvano slikanico, ne da bi pri tem zvišala članarino. Seveda izgubijo pravico do knjig vsi oni, ki ne plačajo vseh obrokov. Naknadni naročniki, ki ne morejo dobiti več prve številke »Našega roda«, ker je pošla, dobijo vse ostale številke »N. R.« in 4 knjige za 21 Diin. Učitdj&k; pevVM zfrot JUU —pev. UPZ priredi dne 3. aprila koncert v Ljubljani v dvorani hotela Union. S pripravami za ta koncert, za katerega vlada med muzikalnim svetom največje zanimanje, je zbor pričel na svojem štiridnevnem pevskem tečaju o božičnih počitnicah. — Da si bodo pevke in pevci lahko razdelili čas. priobču-jčmo danes seznam vseh pev. vaj do koncerta: Vsako soboto, počenši s 14. t. m. pevska vaja za bližnje pevce v prostorih Glasbene Matice od 19. do 21. ure. Redni mesečni pev. tečaj za mešani zbor. 29. (začetek ob 9. uri) 30. in 31. januarja. Pevski tečaj za ženski zbor 11. (pričetek ob 14. uri) in 12. februarja. Pevski tečaj za moški zbor 18. (pričetek ob 14. uri) in 19. februarja. Redni mesečni pev. tečaj za mešani zbor. 24. (pričetek ob 9. uri) 25. in 26. marca. Tečaj pred koncertom 1. (pričetek ob 9. uri) 2. in 3. aprila dopoldne V kratkem bomo poslali na posamezne pevce in pevke, ki so bili odsotni pri zadnjem pev. tečaju, okrožnico s prošnjo, da takoj točno in jasno odgovorijo. Šolski radio —r Program za XIII. teden. V torek dne 17. januarja bo nadaljeval g. Lucijan M. Šker-janc predavanje: O glasbi in inštrumentih, ki je zasnovano po sledečih točkah: a) godala: violina, viola, violončelo, kontrabas; b) pihala: flauta, oboa, klarinet, fagot; c) trobila: rog, trobenta, pozavna; č) tolkala: bobni; d) harfa in klavir. I.—II. V petek dne 20. januarja bo predaval g. Josip Žabkar: V kraljestvu črnih dijamantov. Vsebima predavanja je: Poln zanimivih doživljajev je izlet v premogovnik. Tu vidimo najrazličnejše naprave, obsežne zgradbe in stroje, s katerimi dviga človek črne zaklade iz zemeljskih globin. Izprehod po temnih rovih podzemlja nas dalje seznanja z vsemi mogočnimi okoliščinami, v katerih koplje rudar premog. I.—II. —r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 15. januarja ob pol 8. ur» predavanje: Sadjarstvo, g.1 ing. Lukman. — Ob 15. uri: Prenos z Vinarske šole Maribor: ob 60 letnici, Pnol- Aplenc. Ekskurziiski odsek —eo Prvi učiteljski smučarski tečaj. EO je organiziral za, letošnje božične - novoletne počitnice smu,carski tečaj'. Po razpisu v U. I. so prihajal«? prijave iz vseh predelov naše banovine. Neugodne vremenske prilike so za 27. decembra 1932. nameravani tečaj onemogočile. Otvoritev t;ecaja je bila odložena na 2. jaijuar 1933. Tega dne se je vršil na JUU v Ljubljani sestanek, ki so se ga udeležili le oni prijavljene!, ki so stanovali tekom počitnic v Ljubljani. Pa še mnoge od teh ter vse zunanje je prestrašilo južno vreme — Ljubljana je bila ob odhodku sploh brez snega. Nekaj najbolj. pogUfJ>pih se je pod vodstvom predsednika EO tov. Župančiča le odpravilo v Mojstrano, kjer je vodil tečaj tov. France Rus iz Radovljice. Večdnevni smučarski tečaj je bil zaključen z izletom k Peričniku in v Planico. Podrobnejše poročilo bomo še objavili. Stanovska orgaiuzarija JUl iz društev: = JUU - SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DES. BREG. zboruje dne 11. feb. 1933. v Nabavljalni zadrugi v Mariboru ob ^10 uri dopoldne. Dnevni red: 1. D osli dopisi. 2. Razprava o začasnem učnem načrtu za višje narodne šole. 3. Slučajnosti. K točki ,2. naj prinesejo s seboj vse šole stvarno utemeljene spreminjevalne predloge — kratke in jedrnate — spisane za vsak predmet na posebni poli. Vsaka šola stavi predloge za svojo kategorijo n. pr. D. M. Brezje 3 razrednica ima 2 razreda osnovne in 1 razred višje narodne šole in stavi predloge za enqrazredno višjo narodno šolo. Obenem prosim članstvo, da napiše vsak na '/s pole papirja svoje mišljenje o naših zborovanjih in stavi predloge za izboljšanje; šolski upravitelji naj zberejo predloge in mi jih pošljejo v D. M. Brezje, da bom lahko podal o njih poročila, na kar bomo ukrenili potrebno za odpravo nedostatkov, napak itd. Posebnih vabil na zborovanie ne bom pošiljal. Predsednik. JUU SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ bo zborovalo v ponedeljek 16. januarja t. 1. ob 9. uri v Ormožu. — Dnevni red: 1. Objava dopisov. — 2. Razprava o učnem načrtu za osnovne šole. 3. Poročilo o novemberskih učiteljskih prireditvah v Mariboru. — 4. Poročilo o naročnikih Mladinske matice. — 5. Pravni konzulent in stanovske zadeve uči-teljstva. 6, Slučajnosti in predlogi. — Odbor. = RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto dne 21. januarja 1933. takoj po prihodu dopoldanskih vlakov v poslopju osnovne šole na Jesenicah. Na dnevnem redu je tudi zadnjič izpadlo predavanje tov. Skulja o šolskih vrtovih. Udeležba obvezna. Oni tovariši-ice, ki n;so opravičili odsotnost na zadnjem zborovanju, se prosijo, da plačajo za izostanek določeni znesek tov. blagajni-čarki. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. zboruje v soboto dne 21. januarja 1933. ob 10. uri na narodni šoli pri Sv. Lenartu, v Slov. gor. Po možnosti bo zborovanje združeno s hospitacijo pri tov. Roglu. Zato naj bodo tovariši (-ice) točno ob določeni uri navzoči. Ker že od novemberskega skupnega zborovanja v Mariboru nismo zborovali, ni samo naša stanovska dolžnost, ampak tudi naša stanovska potreba, da se polno-številno zberemo pri Sv. Lenrtu. — Odbor. Novosti na knjižnem trgu —k Osnove pedagogike — uvod u pri-ir.enjenu filozofiju. Spisal prof. dr. S. J. He- sen. Iz ruščine prevedel Mil. R. Majstorovič. Založila knjigarna Jeremije J. Dželebdžiča, Beograd, Karadordeva ul. 61. Knjiga obsega 392 strani in je razdeljena v 14 poglavij. Že v uvodu obravnava knjiga problem pedagogike in predhodno definicijo izobrazbe in pedagogike. V posameznih poglavjih razpravlja pisec o idealu svobodnega izobraževanja, o disciplini, svobodi in osebnosti, o smotru in osnovnih temeljih moralnega izobraževanja. Knjiga vsebuje tudi posebna poglavja o ideji delovne šole, o avtoriteti in svobodi v šoli, o problemu šolske samouprave, o sa-moizobrazbi. Pet poglavij je posvečenih znanstveni izobrazbi. Predzadnje poglavje obravnava problem nacionalnega izobraževanja, a zadnje poglavje je posvečeno telesni vzgoji, ki se zaključuje z zaključno definicijo pedagogike in izobrazbe. — Učitelj in urednik »Narodne prosvete« tov. Milic R. Majstorovič, ki je dosedaj prevedel iz ruščine že dve knjigi in sicer Metodiko in tehniko ekskurzij od prof. Rajkova in Logiko od profesorja Loskija, je oskrbel naši pedagoški vedi novo knjigo, ki predstavlja najnovejše delo prof. dr. S. Hesena. Knjiga je izšla v ruščini že pred desetimi leti, vendar jo je avtor sam popravil in spopolnil za prevod in je tudi sam napisal srbskohrvatskemu prevodu predgovor, v katerem omenja, da je knjiga prevedena že v poljščino, češčino in bolgarščino. Knjiga »Osnove pedagogike« nam bo pokazala povsem novo smer pedagoške vede, ki hoče odrediti eksperimentalni pedagogiki podrejeno mesto. Na vsak način predstavlja omenjena knjiga nekaj povsem novega v naši pedagoški književnosti in jo učiteljstvu priporočamo. —k Biblioteka jugoslovenske škole. V sredini januarja izide Sokolska številka Biblioteke jugoslovenske škole kot druga številka letnika 1932/33, ki bo vseboval sokolsko predavanje staršem o sokolski vzgoji otrok, so-kolske vaje, igra, pesmi itd. B. j. š. ima od lanskega letnika v zalogi svetosavsko številko in tudi snov za proslavo Jos. Jurija Strosmajerja. Posamezne številke lanskega letnika stanejo 20 D in, a letošnje 15 Din. Vse štiri številke letnika 1932/33 stane-je 50 Din Naroča se: Biblioteka jugoslovenske škole, Zagreb, Bogovičeva ul. 7. —k Francis Jammes: Gospod Ozeronski. Izdala je Ljudska knjižn:ca, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Poslovenil Jakob Šolar. —k G. K. Chesterton: Grehi princa Sa-radina, detektivske zgodbe. Izdala Leposlovna knjižnica, založila Jugoslovanska knjigarna. Iz angleščine prevedel dr. Fr. Kimovec. Cena za vezano knjigo 65 Din, kartonirana 55 Din. —k Miran Jarc: Novo mesto. Izšlo v Zbirki domačih pisateljev, založila Jugoslovanska knjigarna. Oprema Božidar Jakac. Cena je 55 Din. —k Herman Suderman: Mati Skib. Izšlo v Krekovi knjižnici, izdala Delavska založba v Ljubljani. Prevedel Mirko Javornik. Cena za vezano knjigo 40 Din, broširana 26 Din. —k Jakac-Jarc: Odmevi rdeče zemlje. I. del. Izšlo v zbirki Kosmos, založila Jugoslovanska knjigarna. S slikami opremil Božidar Jakac. Cena je 100 Din. —k Lojze Zupane: Bili so trije velikani... Belokranjske pripovedke. Založila knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Opremil ing. arch. Janko Otnahen. HALI OGLASI Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjit znesek Din 5"— Ne samo kot darilo, temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku FR. P. ZAJEC, Izprsian optik In urar LJUBLJANA, Stari trg 9 Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno. Oglejte si zbirko učil i *i»<*a*a<*ciK»